Težave kmetskega stanu v liberalni doM. (Knez Alojzij Liechtenstein.) je torej grajačake močno bogatila. V teku 3 stoletij je bil kmetski stan uuičen in že 1. 1820 7 Sotlaudiji do zadnjega iztrebljen. Podobne razII. Kdo je kmet? Kdo pripada kmetskemu mere najdemo 7 Holateinu ia 7 Meklenburškem; prebivalst^u ? Ne 7sak poljedelec je že kmet, ne 7eliko pose8t70 je kmetski stan požrlo. Toda po sleberno poljedelako prebivalstvo je kmetskeiiiu  nekaterih drugib deželah se je kmetski stan temu stanu prištevati. Marveč kmet je tisti poljedelec, kateri je ob enem posestnik zemljišča, katero obdeluje. Le poljedelsko prebivalstvo, kolikor ga na lastnib tleh prebiva in laatno zeniljo obdeluje, pripada b kmetskemu stanu. Lastništ7o pii zemljiačih je pa d^ojno. Ali imajo 7si kmetje ene občine do vse zemlje skupno lastniako pravico, ali pa poseda 7sak 87oj poseben, večji ali manjši, koa srečno nprl ter grajačaet^o prebil; zlasti 7 Avstriji se je pod modrim ia blago^oljnim 7arst7om od strani cesargke hiše krepko podpiran, trdao ukrepil in 7t7rdil; čedalje bolj je umel 7elika posest^a grajačako7 krčiti in 7 ožje meje zavračati, posebuo 7 hribovitili krajih, kder se je mnogo rnanjaib posestniko7 naselilo. Leta 1848—1849 se jim je še sitna desetina, tlaka in rabota odpia^ila in zemlje kot osebno lastniuo. Pr7i način je bil  stanje mnogo polajaalo, ko jih nebi bila prišla nekdaj po 78ej E^ropi na^aden, sedaj ga nahajamo še na Ruakem iu pri jugoslavjanskih zadrugab; drugi načiu je pa pri nas in drugod po Evropi splošeu. Nekdaj 7 srednjem 7eku so uad kmetakimi posestoiki uživali neko vrbovno, pravoo ali jui'idično nadoblast ali lastuiako pravico: vladar, plemstvo, dubovščina, mesta, sploh tako zvani gospodje ali grujačaki. To nadlastništvo gospodarntvenskega staaja kmetom bistveno ni spreminjalo. Člo^ek, ki je zemljo 7 potu 87ojega obraza obdeloval, je tudi pndelani sadež shrauil ia užival, le aekteri, večji ali manjši, delež je kot davek oddajal za 7zdrže7anje gosposke. Te razmere so se laz^ile 7 siednjein 7eku z feudalst^om ali grajščast7om 7red, ki je pa polagonia po 7ečih deželab popolnem propalo, najpoprej na Italijanskem. Tukaj so mestjani po srečni kupčiji 7 jutrove dežele obogateh. Kiualu ro začeli vunkaj na deželo grabiti in posestva nakupo^ati, jib 7 etiska^at no^a nadloga — 7elike dače, katere ao sedaj začele občutlji^o naraščati. Smemo reči, da se naaim kmetom stanje od leta 1850. naprej do 1860. ni znatao ne polajšalo pa tudi ue sbujšalo. Ali 7se drugače je vod 1. 1860 naprej, ko je liberalizem zavladal. Cedalje več in bujšib znamenj se prikazuje, katere pričajo, da kmetski stan očividno propada. Posestniki 7 bribovitih krajib začenjajo nji^e popuščati, ker ni za čem dela7ce7 plaČe^ati; sedaj se lotijo gozdo^ in jih neusmiljeno po8eka7ljejo, ker od drugod nimajo dobiti toliko denarje^, da bi najpotrebniše stioake pokrili; naposled predajo poseat^o, primejo za potno palico ia zapustijo dom 87ojih očeto7 ter se preselijo drugaui; 7ečjidel 8e raztepejo 7 mesta, tige in fabrike kot dela^ci ali težaki, blapci in dekle. Dežela pa postaja prazua in pusta ; velika poscstva naatajajo, paae in grmorje zaraača, kder so prej bila ljudnata selišča srečnih bribo^skih kmeto^al- 7elika posest^a — latifundije — zlagati in po na-  ce7! V bolj rodo^itnih krajih, po planja^ah in jemnikib obdelo^ati. Tako je zginil 7es kmetaki  dolinah, kder bi pridelek 7endarle moral trud in stan. Na Italijanskem ni kraetov, ampak so sami delo kmeta obilo poplačevati, pa opazujemo sedaj velikt posestniki in najemuiki — Pachter. Blizu  prikazni, kateie moraio 7sakega domoljuba globojednako se je godilo ua Augležkem, kder so predko 7 srce zaboleti. Vkljub trdej marljivoati, 7kljub 3 stoletji grajačaki začeli avoje podložnike izgan- temu, da je že z malim zado^oljno, je naao jati, iz poaeste7 pa 7elike pašuike za 07ce na-kmetako ljudst^o 7endarle močno zadolženo, po pra^ljati, ker je 07Čja volna zarad velikih suk-odeiubih nesramno odrto; tropoma se po dražbah naraic v sosednji Flaudriji bila jako draga iu iz posestev izganja. Draga hiaa očetor, mili stari dom, podedo^ana streba, ljnbljena zemlja, ki je prednikom dajala kruba, od roda do roda, je sedaj ponižana 7 predraet ne^rednega, pra7 judo^skega barantanja in ciganjeDJa ter ae za njo oderuhi in denarni mogotci nesramno pipljejo. Cela vrsta liberalDih napra7 ruši krepko naše kmetsko ljudst70, da bo 7 par desetinah let iz njega samo revno poljcdelsko nemaništ^o ali proletarijat. Prevažna vrsta našega piebi\ralstva, ki daje deželi kruba, cesarju pa 7ojako7, postaja siromašna, nestalna, na vse premožnike srdita s^ojat, državi in sploh člo^eškej družbi sama zadrega in nesreča. In 7endar nam kaže zgodovina, da nikakor ni težko, kmetski sran deželi pridobiti ali ga ohraniti. V ta namem ni tieba ne globoke filozofije, ne 7isoke drža^niške modrosti, ae ce!6 kmetijskih šol ali ministra za poljedelstvo ne: treba je le zdrave. pameti. Kmet ni pnsjljena rastlina, katerej se 7 rastlinjaku skozi šipe solnčne s^itlobe, skozi okenjake zraka in 7 loucih zemlje odmerja. Oq ni po7rtna sadika zaTolj lepšega, katcro vi-tnar poljubno presaja. Kmet je brast, ki ne zabteva nobene iziedne postrežbe, če ga ljndje le pri iniru puste. Kakor hrast je kmet zado\7oljen, če ima nad seboj prosto s^eto nebo in pod seboj toliko zemlje, kolikor nje obsenčiti zamore. On hoče rasti, kderje pr7ič S7ojo kal pognal in nepremakljiv ostati na zemlji, 7 katercj ima S7oje koreninje. Sla^na gospoda, očitnoje: kmetski stan propada. Ali če propade on, propade vsa drža^a. Da se temu 7 okom pi-ide in kmet propada oko7arje, treba je, da se mu zopet privošči dvoje: 1) lastnina in naseljenost; lastniua popolna in cela, brez dolgo7; uaseljenost goto^a in ti-pežna od roda do roda, dokler mu bo dediče7 kaj. Sicer so pa teža^e, pod katerimi sedaj kmet 7 Avstriji 7zdihaje, trojne: dače, dolgo^i in slaba cena kmetijskitu pridelkora. (Konec prite^~"» **