Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sobota 25. aprila 1958
štev. 95. Leto XII. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
llrrulniatvA in nnravn: Maribor. Crniflki tre 7 I Tel. Uredništva in unrave 24-55 Hi H ^ H " HH eoA J *
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri 1 Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po cenikn / Ogla-	Afi
se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani * Poštni ček. rač. it. 11.409
JUTRA
30.000 Japoncev v pasti
Mobilizacija treh japonskih letnikov — 100.000 Japoncev takoj na pomoč na kitajsko bojišče — Vojaški položaj Japoncev zelo kritičen
odrezani od zaledja. Obkoljeni Japonci so poskušali prodreti kitajske črte, vendar so kitajski topovi strli te poskuse. Tud? pri Jijehsienu ni japonski položaj nič boljši. Kitajci so skoro na vseh sektorjih prevzeli vojaško iniciativo v svoje roke. Velikansko pozornost zbujajo najnovejše informacije, ki jih prejemajo v Toki ju o naraščajoči moči kitajskega letalstva, v kateri sodelu-, jejo tri močne skupine, od katerih ie prva ruska, druga ameriška pod nazivom »neznana legija«, tretja pa kitajska, ki jo vodijo Kitajci, izučeni po inozemskih inštruktorjih.
Inflaeiia	dolaria
vo devalvacijo Iranka nadaljnjih 20 milijard frankov. Nova inflacijska politika dokazuje, da je svetovno gospodarstvo v res nem položaju, tako da težijo celo najbogatejše države k inflaciji radi padca mednarodne trgovine.
Pas min vzdolž zapadne ruske meie
Čiščenie
Zagreb, 22. aprila.
V zadnjih mesecih se v politični javnosti mnogo šušlja o razkrajajoči se edinosti v vrstah hrvatskega pokreta. Prvi signal je dala »Danica« Joe Matošiča, ki je sikala proti dr. Mačkovi okolici, četudi je Mačka samega pustila pri miru. Po znanem atentatu na J. Matošiča je »Danica« usahnila, Joe Matošič pa je umolknil. Sledila so druga znamenja, ki kažejo, da se hočejo hrvatski klerikalci politično osamosvojiti in da prežijo na trenutek, ko bodo lahko to storili, četudi se proti tem načrtom dvigajo krogi okoli sarajevskega nadškofa dr. Šariča in pa križarski krogi z zagrebškim odvetnikom dr. Pro-tulipcem, ki se ni nikdar dobro razumel z eksponenti političnega katolicizma na Hrvatskem, niti s hrv. katoliškim starešinstvom, niti s šimrakovci okoli ekskluzivno usmerjene zagrebške »Hrvatske straže«. Navzlic neštetim poskusom za poenotenje hrvatskih katoliških mladinskih organizacij, kar si zlasti prizadeva zagrebški nadškof dr. Stepinac, ki se vse-bolj nagiblje na stran šimrakovcev in do-magojcev, se nadaljuje sporednost zbiranja mladine, Križarji po svojem, drugi tudi po svojem. Mačkovi krogi pa motrijo mimo ta razvoj dogodkov in so trdno prepričani, da takšne stvari hrvatskemu pokretu ne morejo škodovati.
V zadnjem času pa krožijo tudi govorice o razcepu v vrstah bivše KDK, o čemer naj priča nedavni odstop Adama Pri-bičeviča s predsedniškega mesta bivše SDS. V zvezi z razvojno črto zagrebške politike po podpisanem sporazumu med Mačkom in predstavniki beograjskega dela združene opozicije se je oddelila skupina frankovsko ekstremnih samohr-vatskih nacionalistov in starčevičancev, ki izdajajo svoj list »Nezavisnost«, v katerem napadajo dr. Mačkovo okolico po svoječasnem vzoru J. Matošiča. Nekateri so celo zatrjevali, da simpatizira s to skupino tudi dr. Mirko Košutič, ki pa je javno pojasnil, da nima s to skupino ničesar skupnega. Razen tega hodijo v zadnjem času tudi zagrebški marksisti svoja pota, kar se je pokazalo zlasti ob nekaterih nedavnih obiskih predstavnikov francoske levice v Zagrebu.
Dočim demantirajo iz dr. Mačkove okolice govorice o razkrojnih pojavih v vrstah bivše HSS ter raznih prestopih v zadnjem času, dočim se po Črno gori ustanavljajo kmetska bratstva in se v vrstah združene izvenparlamentarne opozicije pojavljajo spori radi Ribar-Dr. Jovanovičeve akcije o fuziji vseh v tej opoziciji združenih strank, medtem ko sc beograjska »Samouprava« sprašuje, zakaj so hrvatski listi od Zagreba do Siska in Petrinje v svojih velikonočnih številkah pisali le o Kalvariji, Golgoti in vstajenju, prav nič pa o Jugoslaviji, pa objavlja »Narodni Val«, list S. Radičevega sina Vladimirja Radiča zahtevo o potrebi čiščenja v vrstah bivše HSS.
Iz številnih strani se čujejo namreč očitki, češ da se nahajajo v Mačkovi okolici mnogi, ki so sc pozneje pognali v to politično smer, in da je vrste zvestih pristašev S. Radiča preplavila množica preje neznanih ljudi. »Narodni Val« izvaja med drugim sledeče značilne misli, ki dajejo slutiti marsikaj, kar se širši javnosti morebiti prikriva:
»Takšno čiščenje ni lahka stvar. Oni, ki so stranko dovedli v takšno stanje (Maček? Op. ur.), ne bodo nikdar dovolili takšnega čiščenja že zaradi tega, ker jim takšno stanje konvenira. Mar mislite, da je naš kmet tako bedast, da ničesar ne ve o neštetih intervencijah, ki se de-
TOKIO, 23. aprila. Potrjujejo se vesti, da je postal vojaški položaj Japoncev v severni in srednji Kitajski zelo kritičen. Vojni minister general Sugiama je radi tega odredil mobilizacijo treh letnikov in bodo 100.000 mož takoj odpravili na kitajska bojišča. V to svrho so vojaška obla-stva rekvirirala okoli 100 parnikov ' gov-ske mornarice po posameznih pristaniščih. Najkritičnejši je položaj pri Tajercwangu, kjer so Japonci prešli v protiofenzivo, ki pa ni uspela. Kitajcem je s posrečenimi operacijami uspelo, da so izvabili Japonce v past, kjer se je znašlo 30.000 mož, ki so
PARIZ, 23. aprila. »L’ Oeuvre« piše, da pripravlja predsednik USA Roosevelt akcijo, ki naj prinese devalvacijo dolarja. Tudi so storjeni primerni koraki za nov načrt trostranske valutne pogodbe in se doznava, da proučuje tudi francoska vlada s svoje strani možnost, da dobi z no-
LONDON, 23. aprila. Po poročilih angleških listov namerava sovjetska vlada ustvariti od estonsko ruske meje pa vse do Črnega morja pas miu v širini 50 km. Na prihodnji seji velikega sovjetskega sve ta, ki se bo v kratkem sestal, bo Vorošl-lov, ki je zadnje mesece izdelal ta načrt, predlagal, da se to delo pospeši. Po poročilih je izgradnja tega pasu ob estonski
LONDON, 23. aprila. DNB poroča: V ameriških letalskih tvornicah se opaža mrzlična delavnost. Vojska USA ima sedaj takozvane leteče trdnjave ogromnih dimenzij, pripravlja pa tudi stratosferske bombnike, ki bodo lahko brez pristanka leteli iz Amerike v Evropo in nazaj in ki bodo imeli 6 ogromnih motorjev. Iz dobro
LONDON, 23. aprila. Nekateri tukajšnji listi poročajo, da je v teku akcija, da se obnovi kalifat kot vrhovna verska organizacija mohamedancev. Novi kalif raoha-medanccv naj bi postal egiptovski kralj
BERLIN, 23. aprila. Propagandni minister dr. Gobbels je organiziral poseben židovski filmski institut, v katerem bodo židovski igralci prirejali filme izključno za židovska gledališča. Ti filmi bodo propagandističnega značaja in bodo skušali predočiti Židom, da je vrnitev v Palestino najboljša rešitev njihovega nacionalnega
. ? na. VSe strani itd. Baš radi tega jim niti najmanj ne šine na misel, da bi stopili z narodove hrbtenice. Cim pa se nekdo od naših kmetov drzne količkaj kritizirati takšno »delovanje«, tedaj jo je dotičnik grdo izkupil. Takšnega »upornika« proglasijo takoj za jevtičevca, beo-
meji že v teku. Ta fantastični načrt vzdolž estonske, letonske, poljske in romunske meje naj bi se v najkrajšem času izvedel.
V	slučaju vojne bi se ta obrambni podzemski zid potom elektrike lahko dvignil v zrak in bi tako predstavljal nepremostljivi obrambni pas. (Verodostojnost teh vesti prepuščamo angleškim listom, ki so jih objavili).
vprašanja.
DUNAJ, 23. aprila. Tajna državna policija je v sporazumu s finančnimi oblastmi zaplenila celotno premoženje barona Rot-schilda, ki je pobegnil v inozemstvo. Premoženje vodi poseben upravnik, ki oskrbuje posestvo v imenu države.
grajskega plačenca, komunista in bogve še kaj. Podnevi in ponoči mora biti pripravljen, da bo čutil posledice svojega »uporniškega obnašanja«.
Hude, težke so obtožbe Radičevega sina. Ali bo kdo na nje odgovoril?...
Mo&otki
Beseda naši mladini
V »Slov. narodu« št. 89 beremo: »Na naslov naše mladine je objavila kranjska »Sobota« vsega uvaževanja vreden poziv, ki se nanaša na nošnjo naših mladeničev in deklet. Opozarjamo na ta opomin in poziv obenem, ki je prav umesten in ki ga naj mladina resno upošteva. — Previdno bomo iz tega opomina povzeli samo par stavkov: »Pri nas se vidijo pogosto mladeniči v kratkih hlačah z belimi nogavicami do kolen. Mogoče se bo komu neumno zdelo, da se »zaletavam« v take stvari, toda vedeti moramo... Naj povem, da so v Mariboru zavedni slovenski študentje počasi odpravili bele no gavice z ulic. Moda belih nogavic torej ni slučajno moda... Ne samo nogavice, tudi druga obleka je dostikrat prevzeta od ali vrvico... Še ena stvar je, ki tudi diši po modi: Petje. Mladina poje »šla-gerje«, največkrat s tujim besedilom... Kje je naša krasna narodna pesem?... Mladeniči in dekleta, izogibajte se tujih znakov na obleki in tuje mode, pa pojte prelepe naše slovenske pesmi!«
Ali slišite!
»Kmet. list« poroča v št. 16: »Prosvetni minister Dimitrije Magaraševič je priredil pred kratkim v Bački Palanki javen shod, na katerega so bili vabljeni prav vsi prebivalci tamošnje okolice neglede na politično ali versko pripadnost. Na shodu, ki je bil drugače dobro obiskan je s poudarkom rekel gospod minister Magaraševič tole:	»Rovarjenje proti
edinstvu je največji nacionalni greh. Mi bi bili v posmeh vsej Evropi, ki bi nam lahko očitala, da smo se borili 500 let za osvobojenje in uedinjenje, sedaj pa se hočemo razdražiti in razcepiti. Temeljna zahteva je torej, da obstoja edinstvena in nedeljiva država Jugoslavija, potem šele pride na dnevni red vprašanje, kakšen naj bo sistem državne uprave.« Bog ve kaj bodo zapisali k tej ugotovitvi ministra Magaraševiča oni, ki so še do včeraj smatrali take in slične ugotovitve za izdajstvo?«
Utrinki s Kočevja
V »Braniku« št. 10 a beremo: »Večkrat smo že napisali, da se nemštvo na slovenskem Kočevskem vzdržuje na sedanji višini le še umetnim potom, kar posebno pomagajo pri svojem delu razni nemški župniki z vpisovanjem ponemčenih imen v krstne knjige, nemški učitelji pa v uradne spise. Ako pa bi šli globlje do stvari, pa bi našli v večini Slovence, a le nekaj čistih nemških imen z nemškim poreklom. Zopet boste zmajali z glavami, češ, to pa je nemogoče. In vendar se je zgodilo — je — na slovenskem Kočevskem. Nek tak zavedni nemški du-hovnik-župnik je poslal šolskemu upravitelju spisek otrok za vpis v šolo. In pri pregledu imen je našel učitelj vsa imena slovenskih otrok poleg nemških pisana v nemškem pravopisu z tsch, sch itd— Ali se potem še čudite, če imamo v šolah na Kočevskem toliko »nemških« otrok in po farah toliko »nemških vernikov«, nasprotno pa Slovencev skoro nikjer ni. Kje so? Gornji primer je tu vzrok in dokaz, kako se v 20. letu naše svobode umetno vzdržuje nemški rod. nemška cerkev, nemška šola.<
Pred lastnim pragom...
»Del. politika« poroča v št. 33: »No morejo, da ne bi lopnili po socialistih, četudi po krivici. »Slovenec« poroča, da
V USA bodo gradili stratosteriine bombnike
Kraii Faruk nai bi postal kalit!
Gobbels ie samega $ebe prekosil: Židovska protižidovska propaganda
poučenih krogov v Washingtonu se dozna va, da bodo USA dobivele 1000 ameriških vojnih letal za Britanijo, 600 za Francijo in 100 za Švico. Število delavcev v tvornicah se bo povečalo od 70.000 na 74.000. Delavci so razdeljeni v tri turnuse ter Je lajo noč in dan.
Faruk. Angleška vlada podpira to akcijo, ker bi v tem primeru dobila v roke važno sredstvo za politiko med mohamedanskimi narodi.
»Dalibor" — 70 letni jubilar
Mariborsko gledališče si je nadelo veliko častno nalogo, ko se je odločilo, da postavi na oder najznamenitejšo in najtežjo Smetanovo tragično opero »Dalibor*.
Danes se omejimo samo na ugotovitev: da je oče češke narodne glasbe, Bedfieh Smetana to svoje delo dovršil pred 70 leti; da se je krstna predstava vršila 16. marca 1868 pod skladateljevim osebnim vodstvom; da se je ta dogodek vršil v zvezi z velikim kulturnim praznikom češkega naroda, s položitvijo temelja ;:a zgradbo Narodnega gledališča; da je ravno »Dalibor« (bolj ko »Branibori v Če-chieh« in »Prodana nevesta«) vžgal največjo, skoro 20 let trajajočo kulturno glasbeno borbo med nemško (R. Wag-nerjevo) glasbeno nadoblastjo in neodvisno češko narodno glasbo, katere oče in mojster je postal Smetana po svoji vrnitvi iz Švedske. Letos torej 16. maja praznuje Maribor 70-letnico rojstva te znamenite češke opere, ki je utrla pot najveličastnejši češki operi »Libuša«. Zato upamo, da bodo ta izreden dogodek še prav posebno upoštevali vsi med nami živeči Cehoslovaki, kakor tudi vsi prijatelji čehoslov. naroda in ljubitelji resne veličastne operne glasbe. -i-
Nov snopič zbirke Monumenta artis slovenicae. Za veliko noč je izdala Akademska založba sedmi snopič druge knjige dr. Steletovih Monument, ki obravnava slikarstvo baroka in romantike. V tem snopiču se nadaljuje besedilo v slovenskem izvirniku in francoskem prevodu, ilustracijski del pa obsega naslednja dela: Matevža Langusa »Lastno podobo in »Rodbinski portret«, Andreja Herrlei-na »Portretno podobo«. Leopolda Layer-ja »Lastno podobo z ženo«, Jož. Egart-nerja »Lastno podobo«, Janeza Potočnika portret barona M. Zoisa, A. Karinger-ja »Podobo moža«, »Podobo žene«, in portret pesnice Lojize Pesjakove ter portretno delo Pavla Kiinla.
Ljudska univerza v Mariboru. Ljudska univerza v Mariboru prične s svojim delom spet v soboto 30. aprila in sicer s spominsko proslavo in predavanjem »Mu-čeniška smrt Zrinjskega in Frankopana«. Predava prof. dr. Rudolf Horvat iz Zagreba. Prireditev je skupna s hrvatskim klubom v Mariboru.
so se neki mladiči izzivalno krohotali pri odprtem oknu v drugem nadstropju palače OUZD v Sodni ulici ravno v trenutku, ko je nosil duhovnik najsvetejše v velikonočni procesiji mimo te hiše. Svoje poročilo je zabelil z napadom na socialistične organizacije, čijih žrtve da so zapeljani mladeniči, in h koncu vprašuje oblast, ali bo mogla še naprej mirno gledati, kako gotovi »voditelji« nedeljo za nedeljo zapeljujejo mladino v svojem marksističnem društvu. — Gospodje pri »Slovencu« naj vzamejo na znanje, da so socialisti za svobodo verskega prepričanja in da jim ta njihov princip nalaga, da spoštujejo versko prepričanje slehernega človeka, da se ne norčujejo iz verskih obredov in običajev, ampak da so v verskih vprašanjih čim najbolj tolerantni in strpljivi. S tem smo pravzaprav že vse povedali in tudi to, da incidenta, ki se je dogodil, ne samo da ne odobravamo, ampak ga celo obsojamo, ako se v resnici dožene, da so dotični mladeniči imeli namen posmehovati se procesiji in žaliti verski čut vernikov rimsko-katoli-ške cerkve. Kolikor pa smo mogli dognati, tisto »krohotanje« ni šlo na račun procesije; toda to bo pojasnila preiskava. Za zaključek pa še to-le: Gospodje okoli »Slovenca« so v verskem pogledu sila občutljivi, toda samo kar se tiče vere in nauka rimsko-katoliške cerkve. Kar se tiče drugih veroizpovedi pa se kažejo večkrat sila nestrpni. Surovih izbruhov, pikrih opazk in smešenja na račun recimo: starokatolikov, pravoslavcev, protestantov ali Židov smo imeli priliko zabeležiti že več kot dovolj, da ne govorimo
o	naravnost gnusnih napadih na svobo-domiselce, ki se vrste skoro dan na dan v predalih katoliških listov. Kadar bodo gospodje pri »Slovencu« sprejeli kot svoje, načelo verske svobode, kot ga zastopajo socialisti in postali strpljivi na-pram vse Ostalim veroizpovedim, pa tu-
ISsimŠm $šmmk
PM um mpes&mi tujei
Tozadevna statistika iz leta 1936. nam kaže zanimive podatke o številu pri nas zaposlenih tujcev. Skupno število tujcev po tej statistiki znaša: 140.766 delovnih moči, ki se po narodnostih porazdele sledeče: 9875 Avstrijcev (statistika 1936!), Cehoslovakov 38.423, Italijanov. 20.811, Madžarov 21.316, Nemcev 3297, Poljakov 7155, Rusov 26.790, iz vseli ostalih držav pa skupno 13.099. K tem številkam moramo pripomniti, da opravljajo naši izseljenci v tujini v ogromni večini le težka dela, ki so pa slabše plačana, do-čim opravljajo pri nas tujci težka dela
le v redkih primerih in izjemah. Vseh tujcev delavcev je zaposlenih pri nas samo 1469 ali 2 odstotka, dočim jih je v trgovini skupno z vzdrževanimi osebami 9988, v denarnih zavodih 1397, v prometu pa 5426. Samo v rudarstvu ter industriji je zaposlenih preko 50.000 tujcev. Končno je treba pripomniti, da so v tej statistiki upoštevani samo oni, ki so bili šc 31. marca 1931 tuji državljani, niso pa upoštevani oni tujci, ki so se zatem priselili k nam, katerih število pa je odtlej precej narastlo.
Na petkov svinjski sejem v Mariboru
dne 22. t. m. je bilo pripeljanih 186 svinj. Povprečne prodajne cene so bile: 5—6 tednov 75—100 din za‘ komad, 7—9 tednov 110 do 130, 3—4 mesece 150—210, 5—7 mesecev 300—390, 8—10 mesecev 420—490, 1 leto stare 710—820 din. — Mesne cene: 1 kg žive teže 6.50—7.75, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25. Prodanih je bilo 115 komadov.
plemenske svinje 6 do 6.75 za kg žive teže. Mladi prašiči 60 do 120 din, konji od 700 do 4500 dinarjev za komad.
useroaBgf »g -ra
Knjižna akcija. Sokolsko društvo hoče v proslavo 20 letnice Jugoslavije povečati svojo J a v n o knjižnico. Med drugimi akcijami, ki jih namerava izvesti, je tudi zbiranje knjig. Knjige, ki leže na podstrešjih in zabojih in jih nihče več ne čita, so mrtev kapital, od katerega nima nihče nobenih koristi. Dvigniti te zaklade — zbrati te knjige, je namen knjižne akcije. Knjige pridejo zopet iz rok v roke, med ljudi, ki bodo našli mnogo razvedrila in pouka v njih. Knjige se bodo pobirale v teh dneh po hišah. Vsakdo, kdor ima kako knjigo bodisi slovensko, srbo-hrvaško ali češko kakršnekoli vsebine, naj jo daruje knjižnici.
Pesem s ceste je naslov najnovejše komedije, ki jo bodo v kratkem igrali na sokolskem odru.
h	Beagmda
PM$ske Movrn
V	poštno službo je bil sprejet kot dnev ničar-služitelj pri pošti Ptuj Viktor Hudeček iz Ljubljane.
Na živinskem sejmu dne 19. aprila in svinjskem sejmu dne 20. aprila so prodajali: Vole po 3.50 do 5, krave 2 do 4.25, bike 3.50 do 3.75, junce 3.50 do 4, telice 4 do 4.75, prašiče pršutarje 7 do 7.50,
di napram svetovnemu nazoru svobodomiselstva, potem se bodo lahko še mnogo bolj opravičeno zgražali nad vsakomur, ki bi žalil njihov verski čut. Naj gospodje to priliko porabijo, da pometejo enkrat tudi pred svojim pragom, pa res temeljito.«
Zborovanje. Preteklo nedeljo je bil 2. redni občni zbor Pogrebnega društva v Rušah v prostorih gostilne Ozvald. V navzočnosti velikega števila članov je otvoril občni zbor ustanovitelj Pogreb, društva g. Ant. Požar trg. v Rušah, ki je podal stvarno poročilo o društvenem delovanju. Tajniško poročilo je podal tov. Iv. Knuplež, blagajniško tov. Al. Nekrep. Stvarno je bilo podano poročilo gospodarja g. Fr. Breznika. Nato so se vršile volitve odbora, ter je ostal pretežno stari odbor z g. A. Požarjem kot preds. na čelu.
&iuimetsSte neuke
Slana — mrzli vetrovi. Že štirinajst dni sem imamo v naši okolici stalno severne vetrove, ki prihajajo v suho burjo, ki je napravila že precej škode na naših poljskih posevkih, kakor žitu in pšenici, ki sta že precej posmojena. V vinogradih še ni večje škode, najdejo pa se že tudi poganki, ki so pomrzli. Naši poljedelci, sadjarji in vinogradniki pa si žele, da bi še vsaj to osdalo, česar še doslej slana ni uničila.
hovite & fHutskepa fto&ja
Ruža Šandor se je utopil. Kdo ni poznal Županek Aleksandra (Ružo ŠandQr-ja), ki je svoječasno prinesel iz Amerike veliko število dolarjev in jih lahkomiselno v kratkem času zapravil. Ko je zapravil svoje prihranke, je postal občinski revež in kot tak je 16. t. m. na sejmu v Križevcih beračil. Za naberačeni denar si je privoščil šmarnice ter na to odšel proti domu. Ko je ponoči prišel na brv Male Krke pri Šalovcih, je omahnil v potok in utonil. Drugi dan so ga našli v potoku mrtvega.
Darujte za azilni sklad PTLI
Zborovanja JNS v Mariboru
in oko!!d
V soboto 23. aprila ob 20. uri bo v mali dvorani Narodnega doma redni letni občni zbor sreske organizacije JNS za mesto Maribor. Na občnem zboru bosta poročala o političnih in gospodarskih prilikah gg. bivša ministra in senatorja dr. Albert K r a m e r in Ivan Pucelj. Vabljeni so vsi somišljeniki brez ozira na to. ali so prejeli vabila ali ne.
V nedeljo 24. aprila ob 10. uri dopoldne bo redni letni občni zbor sreske organizacije JNS za srez Maribor levi breg in sicer v gostilni »Pri lovskem rogu« pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Popoldne ob tre h pa bo redni letni občni zbor občinske organizacije JNS v Košakih v Wellejevi gostilni na Aleksandrovi cesti v Košakih. Na obeh občnih zborih bo poročal bivši minister in senator g. Ivar Pucelj.
Beograjska JNS
V	četrtek zvečer je bil v Beogradu izvoljen osrednji odbor JNS za Beograd, Zemun in Pančevo. Občni zbor je otvoril in vodil dosedanji predsednik Bogoljub Jevtič, ki je ugotovil delavnost stran kine organizacije na beograjskem področju. Pri volitvah je bil na predlog gosp. Jevtiča soglasno izvoljen za predsednika strankin podpredsednik Jovo Banjanin. Za podpredsednike so bili izvoljeni Dobra Bogdanovič, vpokojeni major Dragoljub Pangorič ter industrijec Stevan Lovre-
novic.
ideauslve
Nespečnost. Kdor trpi na nespečnosti, naj bi si vsak večer dal na tilnik in zadaj na glavo mrzel obkladek. V ta namen zmoči brisačo, jo zloži, položi na tilnik in glavo, čez pa položi suho krpo. Možgani se od mrzlega obkladka pomirijo in človek kmalu mirno zaspi. Tak obkladek je mnogo cenejši, pa tudi boli zdrav kakor vsi uspavalni praški.
Kako stopaj po stopnicah. Po stopnicah hodimo po navadi tako, da stopamo samo na prste in si nekako s celim telesom pomagamo naprej. A prav taka hoja po stopnicah ni pravilna, ker se pri tem utrudijo le nekatere mišice, zato hoja po stopnicah človeka tako utrudi. Boljše je, če greš po stopnicah gor, da stopaš s celo nogo, tudi s peto: tako so napete vse mišice noge in se človek tako ne utrudi. Posebno bi bila taka hoja priporočljiva za zidarje, pismonoše, razna-šalce, sploh za ljudi, ki morajo mnogo hoditi po stopnicah.
Gledališka.
V	operi se uprizarja »Lohengrin«. Tenor je pozabil pravočasno stopiti na la-buda, ki je že šinil preko odra. Pevec je ostal na veliko začudenje občinstva na odru. Tenor pa se je kmalu znašel in zakliče izza kulis: »Hej, vi tam! Kdaj odhaja sledeči labud?«
9 ktaOiesh/u žeue
Trii® nosovi	sve
Zapovedi za bretonske zakonske žene
Bretanija ni znana samo radi svoje krasne, romantične obali, ampak tudi po samoraslosti in pobožnosti svojega prebivalstva. Med neštetimi svetniki te dežele ima častno mesto sveti Guirec, ki vrši podobno službo kakor nekoč mali Amor v poganski rimski dobi. Kot zaščitnik in dobrotnik ljubimcev skorajda ne pride do miru, saj najdete pred njegovim kipom skoraj vedno mlade ljudi, ki naj jim ozdravi ljubezenske bolečine in srčne težave. Tudi mlada dekleta, ki nimajo ženina, se obračajo k svetemu Guirecu in ga z vneto gorečnostjo prosijo, naj jim vendar pošlje »vroče zaželjenega viteza«. Molitev sama pa še ne zadostuje. Po prastarem običaju je treba svetnika zbosti v nos z iglo in sicer precej krepko, tako da igla ne pade iz »rane« takoj, ampak da vsaj za trenutek obtiči.
Nočemo preiskovati, ali so se breton-
ske devojke tako izredno pogostoma obračale k svetniku ali pa je bil les, iz katerega je kip izrezljan, premalo odporen. Res je, da je bil nos kmalu »uporabljen« in da je v svetnikovem obličju zazevalo par globokih lukenj, ki seveda niso posebno blagodejno vplivale; brez njih bi ostal svetnik vsekakor lepši. Občinski svet se je po modrem preudarku odločil, da bo tako znanemu in priljubljenemu svetniku dal napraviti nov kip in sicer iz trdega bretonskega granita; lesen nos bi namreč brez dvoma zdržal komaj nekoliko pomladi. Pa ni niti ta granitni nos zdržal vseh mnogih tisoč zbodljajev, ki so ga tekom časa zadeli; počasi je odpadal košček za koščkom. Na zadnji občinski seji so menda sklenili, da bodo granitni kip odstranili in da bodo mesto njega postavili novega iz brona. Bronast nos bo nemara odpornejši kakor so bili nje-
govi nesrečni predniki. Želimo mu, da bi se uspešno postavil po robu prijaznemu zbadanju bretonskih deklet!
Sveti Guirec pa ne spravlja samo mladih in starejših deklet v zakonski stan, ampak čuva tudi nad tem, da zakoni, ki jih je on izposloval, lepo uspevajo. Star bretonski ribič mi je pripovedoval, da je ta svetnik postavil zakonskim ženam sledeče tri zapovedi:
1. Dobra zakonska žena naj kakor polž nikoli ne zapusti svoje hiše. Od polža naj se razlikuje samo v tem, da vsega svojega imetja nikoli ne nosi s seboj na hrbtu.
2. Dobra žena naj kakor odtnev nikoli ne govori prej, preden je kdo ne nagovori. Razlika med njo iti odmevom naj bo samo ta, da naj nikoli ne obdrži zadnje besede.
3. Dobra zakonska žena naj bo točna kakor ura na cerkvenem zvoniku, vendar pa ni treba, da bi njen glas morali slišati preko vse vasi.
Usoda bretonskih zakonskih žen je za njihove tovarišice drugje po svetu zavidanja vredna, kajne! Upajmo, da Bretonke te tri zapovedi svetega Guireca tudi v dejanju vestno izpolnjujejo.
HtotMotski fo jjkdSski M*viti
Sv. Trošita v Slov. goricah se pripravila na svoj vellfrl praznik
19. junija odkritje spomenika kralju Ujedinitelju
Dne 19. junija se bodo vse Slovenske gorice zgrnile k prijazni Sv. Trojici v Slov. goricah, kjer bodo narodni in državni misli zvesti Trojičani odkrili spomenik nepozabnemu blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandra Ujedinitelju v znak neizmerne hvaležnosti za vse dobro, kar je storil za našo mejo in naše valovite Slovenske gorice. Bo to praznik narodne in državne zavesti, ki jo hočejo naši Trojičani pokazati pred vsem svetom. Priprave za te veličastne slovesnosti so že v polnem teku. Pridne, marljive roke so neutrudno na poslu, da povzdignejo to slavje in da zajamčijo čim lepši potek teh svečanosti. Kip, ki ga je mojstrsko izdelal ter izklesal naš znani kipar Lojze Dolinar, je že prispel k Sv.
Trojici, da priča poznim rodovom o hvaležni udanosti Trojičanov. Treba pa Je še pred slovesnostmi zbrati denarja. Še se niso vsi odzvali prošnji in vabilu troji-ških rodoljubov, še je treba prizadevno misliti na kritje netnalih stroškov. Dne 8. maja bo pri Sv. Trojici velika tombola, h kateri se bodo zgrnili vsi, ki hočejo po svojih močeh podpreti akcijo za postavitev spomenika kralju Ujedinitelju. Zajamčenih je nešteto lepih dobitkov, ki bodo prav gotovo povečali zanimanje vseh okoličanov in tudi Mariborčanov za to prireditev, katere čisti dobiček gre v sklad za spomenik.
Pridite vsi, ki si želite lepega dobitka ter prihitite k nam k Sv. Trojici. Ne bo Vam žal za trud in čas.
Vsestransko sodelovanje v protituberkuioznem tednu
Sestanek industrijcev, šolnikov in okoliških občin, ki ga je sklicala pretekli četrtek Protituberkulozna liga v Mariboru v svrho razgovora o pripravah za letošnji Protituberkulozni teden, je rodil popoln uspeh. Sestanek je vodil predsednik Pro-tituberkulozne lige v Mariboru g. dr. Iv. Jurečko, ki je navzočim obrazložil predvideni program letošnjega Protitu-berknloznega tedna (od 8. do 14. maja) ter naglasil, da hoče liga letos posamezne akcije za nabiranje sredstev po vzgledu lanskega tedna še bolj poglobiti. Nova točka v programu bo v tem letu mogočna, vse mesto obsegajoča manifestacija in propaganda z zastavicami z dvojnim križem, ki je simbol mednarodnega protitu-berkuloznega gibanja.
Vsi navzoči zastopniki naše industrije, naših šol in okoliških občin so izjavili svojo pripravljenost za čim širše in tesnejše sodelovanje v Protituberkuioznem tednu, ki mu naj bo na ta način zajamčen popoln moralni in materielni uspeh. Zastopnik tvrdke Hutter in drug (inž. P e t r i č e k) je podal izjavo, da bo pri tvrdki Hutter in drug vsak delavec prispeval po 1, vsak uradnik po 10 din, podjetje kot tako pa toliko, kolikor znaša celokupna delavska in uradniška zbirka. Isto sta izjavila zastopnika tvrdke Kiffmann (g. Čač) in Splošne stavbene družbe (inž. M i 1 o s a v
1	j e v i č), katerima sta se pridružila zastopnika tvrdke »Zore« (g. Habjanič) in tovarne Ehrlich (g. Nova k). Slično izjavo so podali direktor realne gimnazije dr. H e r i c in g. M1 a č n i k v imenu mariborskih šol, upravnik Narodnega gledališča dr. B r e n č i č ter g. Brenčič iz Studencev za delavstvo, ki je zaposleno v železniških delavnicah.
Kar se tiče delavstva kot takega, je že zbor obratnih zaupnikov delavstva mariborskih tovarn dne 11. t. m. ugotovil potrebo sodelovanja s Protituberkulozno ligo, zavedajoč se tega, da je tuberkuloza najbolj razširjena baš med delavskimi sloji.
kako morajo ravnati z njim. V petek
29.	aprila bo g. dr. P o 1 j a n e c Ljudevit, prosv. inšp. v p., obravnaval vprašanja prezgodnjega pouka glasbe in tujih jezikov, ki marsikaterega otroka preveč obremenjuje in ga ovira v razvoju. Vstopnine ni. Starši, vzgojitelji in vsi, ki se zanimate za vzgojna vprašanja, pose-tite predavanja, kakor vedno doslej, v čim večjem številu.
udi Vi boste pomladili svojo kozo, če uporabljate
izredno dobrojn.blago milo
I
»
VII. pedagoški teden
ki bo obravnaval vzgojo mestnega otroka, priredi Pedagoška centrala v Mariboru od 25. do 29. aprila v dvorani Ljudske univerze, vsakokrat ob 20. uri. — V ponedeljek 25. aprila bo govoril g. K o n 11 e r Julij, šol. upravitelj v Studencih pri Mariboru o važnost) otroškega vrtca za otrokov razvoj in o njegovem odnosu do osnovne šole. V torek 26. aprila bo razpravljal g- Martinc Fran, nast. II. deš. mešč. šole v Mariboru o življenjskih prilikah, v katerih živi mestni otrok (s posebnim ozirom na Maribor). V sredo 27. aprila bo g. Vojko Jagodič, strokovni učitelj na šoli za mladoletne zločince v Ljubljani, prikazal staršem vso tragiko zanemarjene dece, nevarnosti za njen razvoj in za družbo ter sredstva za njih omiljen je. V četrtek 28. aprila bo razložil g. prof. F i n k Fran iz Maribora staršem, v kakšnih prilikah raste in se vzgaja vajeuec-ka in
Vsem bratom pravoslavne vere želimo vesele in prijetne velikonočne praznike! Hristos voskrese!
Zaposlenim inozemeem. Z ozirom na odločbo čl. 5 uredbe o zaposlenju tujih državljanov z dne 29. 3. 1935. pozivajo se vsi na področju predstojništva mestne policije v Mariboru stanujoči tuji državljani, ki posedujejo izkaznico o poklicu (zaposlitveno dovoljenje) za nedoločen čas, da jih predložijo radi razvidnosti tekom meseca maja 1938, temu predstojništvu (soba št. 2) Z izkaznico je predložiti tudi potni list. Vsi prizadeti se opozarjajo, da izgubi izkaznica o poklicu svojo veljavo, akobi se temu pozivu ne odzvali.
Otoma ne madrace, žične vložke,
kupite najceneje pri
OhnAUa" F- NOVAK
Maribor, Jurčičeva uL6
Smrtna kosa. V tukajšnji splošni bolnišnici je umrl v 71. letu svoje dobe posest. Alojzij Štern. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje.
Razprava proti Bevardiju in Šajtegiu! je v ponedeljek ob 9. v razpravni dvorani 53. Za razpravo je ogromno zanimanje.
Iz davčne uprave. Stranke, ki so izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obveznice 7% investicijskega posojila v zamenjavo v času do 7. aprila 1938 se vabijo, da dvignejo pri tej upravi nove obveznice osebno proti priznanici in oddaji ustreznih izvirnih reverzov in sicer v času od 8.—12. ure.
SOFRA-kartoteke
Članstvo društva »Vzajemnost« Žel. usl. kraljevine Jugoslavije v Mariboru se opozarja na občni zbor, ki se vrši dlje 24. t. m. ob 8. uri v društvenem lokalu Sodna ulica 32.
Kam v nedeljo, dne 24. aprila? S »Put-nikovimi« luksuznimi avtokarji: v G r a z, vožnja in vizum le Din 100.—, okoli Pohorja (Dravograd—Slovenjgradec) Din 65.—, s prvovrstnim kosilom pri Koma-verju Din 80.—. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor.
Starešine Triglavani se opozarjajo, da se vrši občni zbor šele 15. maja in ne 24. aprila kakor je bilo prvotno javljeno.
Tombola Sokola I. bo dne 8.V. na letnem telovadišču v Magdalenski ulici. Bo to ena najlepših letošnjih tombol. Cena tomboiski karti samo 2.50, katere so že v razprodaji. Po tomboli velika narodna ve selica. Brez vstopnine. Igra priznana godba Drava. Odbor.
V	cvetočo pomlad... v slikovito Dravsko dolino in okrog Pohorja Vas popelje »Putnikov« moderni avtokar v nedeljo, dne 24. aprila. Maribor - Bresternica -Brezno - Marenberg - Muta - Dravograd (kosilo pri Kotnaverju) - Slovenjgradec -Mislinja - ogled Hude Luknje - Sv. Marjeta - Vitanje - Konjice - Slov. Bistrica -Maribor. Vožnja in prvovrstno kosilo v Dravogradu le Din 80.—. Takojšnje pri-jave pri »Putniku« Maribor.
Slavnostni koncert 4. maja
Vstopnica * predprodaji url Vurniku In v CirilovI
predstavljajo višek preglednosti; Prihranile Vam bodo mnogo časa, napora in denarja.
Pišite po prospekte. Zastopniki se sprejmejo.
SOFRA“-5V2ARIBOR
n
Gre orčičeva 24
Tel. 2510
Krasen izlet »Okoli Pohorja« z modernim avtobusom prireja »Putnik« i nedeljo, dne 24. aprila. Vožnja preko Dravograda - Slovenjgradca - Hude Luknje -Slovenske Bistrice ter prvovrstno kosilo v Dravogradu (hotel Komauer) le Din 80. Ne odlašajte s prijavo za »Putnikov« izlet z modernim avtokarom v G r a z v četrtek, dne 28. aprila. Vožnja in vizum le Din 100.—. Informacije pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj.
Opozorilo prebivalstvu. Z ozirom na še vedno ponavljajoče se oglase v dnevnem časopisju, tičoče se razdeljevanja dragocenih zlatih nalivnih peres tvrdke »Goldmichel« proti nakazilu samo Din
30.	sporočamo, da je pod temi inserati podpisani Josip Bauer trgovski nameščenec v Kočevju ter se torej ne nahaja v Mariboru, kakor bi bilo sklepati iz besedila inserata. Ta Josip Bauer, ki ne poseduje nobene obrtne pravice, je dal nekemu Valterju Engele nekako tozadevno pooblastilo, odklanja pa sedaj vsako odgovornost za anonsiranje in poslovanje v zadevi »Goldmichel«. Pozivamo vse one, ki so poslali na naslov Josip Bauer, Maribor v zgoraj omenjenih inseratih zah-
Kino Union. Premijera velefilma redke lepote v nemškem jeziku »V sedmih nebesih« z ljubko Simone Simon.
§iem$me
Sobota, 23. aprila, ob 20. uri: »Slehernik«. Red B.
Nedelja, 24. aprila, ob 15. uri: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Dva tucata rdečih rož«. Znižane cene. Gostovanje V. Janka — svojčas tako priljubljenega člana mariborskega gledališča je v prihodnji ponovitvi opere »Trubadur« (za vrstni red D) določeno na četrtek, dne 28. t. m. Janko nastopi v vlogi grofa Lune.
tevani znesek do Din 30.—, da se prijavijo v pisarni Združenja trgovcev za mesto Maribor, Jurčičeva ul. 8/1, da bo mogoče zadevo, ki jo zasleduje tudi že oblast, v interesu prebivalstva popolnoma razčistiti. 'Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Izlet v G raz prireja »Putnik« z luksuznim avtokarom v nedeljo, 24. apriia. Vožnja in vizum le Din 100.—. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj.
Zveza kulturnih društev v Mariboru ima jutri v nedeljo dne 24. tm. ob 10, dop. v mali dvorani Narodnega doma svoj redni letni občni zbor. Društva vabimo, da se ga polnoštevilno udeležijo.
Koncert, kakršnega v Mariboru še ni bilo. Zelo hvalevredno je, da so še tri mariborska društva Glasbena Matica, Jadran in Maribor odločila napraviti skupen koncert in izvajati veličastno delo Cesara Franka »Blagri«. Kot solisti nastopijo Zlata Djundjenac iz Beograda, J. Igličeva iz Maribora, Vida Zamejic Kovičeva iz Maribora, Jean Franci, Aleksander Kolacio in Anton Petrovčič iz Ljubljane ter Avgust Živko iz Maribora, skup no torej sedem solistov. Zbor bo štel do 200 nastopajočih, godba do 60 oseb.
Zbor obratnih zaupnikov delavstva mariborskih tovarn je na sestanku dne
11.	aprila 1938, ki se je vršil v zboroval-
fkesUmm dekhmetm podie^u
"UktaMo?' ekitkme^a teka m 15.000
Mali kazenski senat mariborskega okro žnega sodišča je danes dopoldne pod pred sedstvom s. o. s. dr. Turata obsodil 53Iet-nega tvorničarja Alojzija Wudlerja iz Maribora na 10 mesecev strogega zapora, aa 900 din denarne kazni in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let ter 21 letnega ključavničarskega pomočnika Franca Wudlerja na 4 mesece strogega zapora, na 300 din denarne kazni, pogojno za dobo 2 let, ker sta od 24. septembra
1935 do 21. oktobra 1937 neugotovljeno kedaj predrugačila mero, in sicer električni števec Mestnih podjetij v Mariboru na ta način, da sta navrtala ohišje števca tako, da sta skozi nastalo luknjico s pomočjo igle z utežjo lahko poljubno zavirala vrtenje valja s številkami ter na ta način oškodovala MP za okoli 15.000 dinarjev. Pri razpravi sta oba obtoženca zanikala krivdo.
Mali kazenski senat je Terezijo Trafelovo oprostil
Mali kazenski senat mariborskega okr. sodišča je danes dopoldne obravnaval obtožnico, ki jo je vložilo mariborsko državno tožilstvo zoper 64 letno posestnico Terezijo Trafela. V smislu obtožnice je Trafelova osumljena, da je v času od 1. marca do 1. junija 1937 v Pobrežju pri Ptuju pustila onemoglega 69 letnega občinskega reveža Alojzija Ilca, ki ji jc bil zaupan in za katerega je bila dolžna skrbeti, brez pomoči v razmerah, ki so bile nevarne za življenje in zdravje starčka. Obtožnica navaja, da je llec moral ležati v svinjskem hlevu na zbitih deskah, ki so
nici Delavske zbornice v Mariboru, ugotovil potrebo sodelovanja s Protituber-kulozno ligo v cilju: 1. Protituberkuloz-na liga je ustanova, katere delovanje se .sklada z interesi delavstva, ker vodi borbo proti jetiki, ki je baš med delavstvom najbolj razširjena. 2. Zbira denarna sredstva v prid te borbe, da pomaga delavstvu zdravstveno in materijelno. 3. Stremi za tem, da se zgradi azil za jetične bolnike in je v to svrho nabrala že Din 375.000. 4. Opozarja merodajne činitelje na potrebo zboljšanja življenjskega standarda našemu delavstvu. 5. Da se kontrolirajo obratne higijenske prilike iti v to svrho ponovno uvede inšpekcijo dela v Mariboru. Ker je liga edino društvo delavske zaščite v zdravstvenem in podpornem oziru, je zbor z ozirom na navedene cilje sklenil sodelovanje s tem, da pristane vsak mariborski delavec letno enkrat in sicer v protituberkuloznein tednu na odtegljaj po Din 1, ki pojde v prid protituberkulozne borbe. Odtegljaj od plače lahko izvrši delodajalec. Delavec, ki ne bi pristal na ta sklep, naj se javi pri predsedniku obratnih zaupnikov v svojem podjetju in naj mu to sporoči.
Pod kolesjem avtomobila... V bližini košaške opekarne je povozil včeraj popoldne nek avstrijski avtomobilist 64 letnega trgovca Franca Leberiča iz Počehove 34, ki se je v tem času vozil s svojim koiesom proti domu. V usodnem trenutku sta se znašla kolesar in kolo pod sprednjim delom avtomobila, ki je obenem tako zaokrenil vozilo, da je podrl obcestno železno ograjo. Nezavestnega ter z zdrob Ijeno desno nogo v kolenu so odpremli mariborski reševalci ponesrečenega Leberiča v splošno bolnišnico.
Delavec v valju pletilnega stroja. V tuk. Rosnerjevi tovarni zaposlenemu delavcu Ivanu Hafnerju iz Trstenjakove 16 sc jc zapletla obleka v valjar pletilnega stroja in mu jo strgalo s telesa. Hafner je pri padcu zadobil lažje notranje poškodbe in si pri tem zlomil levo roko. Reševalci so ga odpremili v tuk. splošno bolnišnico, odkoder so ga nato oddali v domačo oskrbo.
Na vozu je zadremal... 35 letni posestnik Peter Žnidarič iz Dragučeve pri Sv. Marjeti je vozil sinoči po cesti mimo košaške opekarne. Ko je na vozu nekoliko zadremal, se je po nesrečnem naključju nagnil preko voza in treščil na tla, da je zadobil pri tem težje poškodbe na glavi. Reševalci so ga odpremili v tuk. splošno bolnišnico, kjer se sedaj zdravi.
Dnajska vremenska napoved predvideva za jutri v nedeljo 24. t. m. sledeče vreme: Naraščajoča oblačnost, od časa do časa padavine. Nevarnost nočnega mraza še ni odstranjena.
LUDVIK XIV.
L-udvik XIV. je bil zelo praznoveren in je klical k sebi vse mogoče preroke in podobne ljudi, ki žive od ljudske neumnosti.
Med temi njegovimi svetovalci jc bil tudi neki prebrisani prerok, ki so se mu napovedi iz zvezd večkrat uresničile. — Tega človeka se je začel bati, ker je bil prepričan, da ga bo, če mu ne izpolni vseh želja, ki so bile od dne do dne večje, začaral in se mu bo zaradi tega kaj hudega primerilo. Zato je naročil svojim slugam, naj preroka vržejo v vodnjak, toda šele potem, ko ga bo vprašal, kdaj bo on, kratj, umrl.
»Umrli boste tri dni za menojr« jc odvrnil prerok na kraljevo vprašanje.
Kralj se je prestrašil, odhitel iz sobe :n naročil slugam, naj ne skrivijo preroka niti lasu. In dotlej je gledal nanj kakor na punčico svojega očesa.
bile nameščene 2 m od tal. Ker ni mor:el brez tuje pomoči s svojega ležišča, je bil llec prisiljen, da je opravljal telesno potrebo kar na ležišču in je ležal v lastnem blatu. Tudi jesti mu v smislu obtožnice ni dala dovolj, tako da je radi lakote praskal omet in ga jedel. Bil je nazadnje skoraj popolnoma gol, ves ušiv in je imel na sebi vse polno blata. Pri razpravi je Trafelova odločno zanikala vsako krivdo in ker ji je tudi občinska uprava izdala lepo spričeva
Io,	je bila Trafelova oproščena vsake kriv de in kazni.
Ljubljanski nogometniki v Mariboru
Jutri v nedeljo 24. t. m. gostuje prvič v letošnji nogometni sezoni v Mariboru enajstorica ljubljanskega Hermesa, ki bo na stadionu SK Železničarja preizkusila svoje moči s SK Železničtrjem. Prva tekma med obema nasprotnikoma, ki se ;e vršila pred petimi tedni v Ljubljani, se je končala neodločeno 3:3. Ker oba nasprot nika nujno rabita točke, je pričakovati zanimive in ogorčene borbe. Hermes je na glasu kot dobra enajstorica, ki goji lepo kombinacijsko igro, radi česar je gotovo, da bo jutrišnja tekma tudi zelo napeta. Tudi predtekma bo zelo zanimiva, saj se bo odločilo, katero moštvo pri de v prvi razred LNP:SK Slavija ali SK Lendava. Na sporedu je še tretja tekma, ki se prične že ob 13. uri, in sicer prvenstvena tekma med mladino SK Železničarja in ISSK Maribora. Vse tekme bodo ob vsakem vremenu.
Konstituiranje odbora Mariborskega zimskošportnega podsaveza. Na svoji zadnji seji se je Mariborski zimskošportni podsavez konstituiral takole:	preds.
kapetan Miloš Gnus, I. podpreds. primarij dr. Stane Lutman, II. podpredsednik dr. Milko Hrašovec (Celje), tajnik Josip Konič, blagajnik Drago Senica, gospodar Friderik Šapec. Odborniki: Anton Čerin, kapetan Svetislav Ilič, Anton Kaučič, inž. Anton Krivčenko, Ignacij Pirnat,' Janez Poženel, dr. Hugo Velker, Srečko Voglar J. Zorzut. Tehnični odbor:	H. Lautner
načelnik. Odborniki: Viljem Forstnerič, Janko Klun (Prevalje), Zdravko Kovač (Celje), Marjan Kožuh. Maks Dolinšek, Karel Fanedl in Maks Golob.
JlmiUske navite
G. Posti 75 letnik. V sredo dne 20. aprila je v krogu svojih prijateljev obhajal 75 letnico rojstva in obenem 45 letnico samostojnega vodstva gostinske obrti splošno znani in priljubljeni restavrater gosp. Herman Posti iz Bistrice pri Limbušu, Se ves čil in mladosten, kakor bi svojih let niti ne občutil. Slavljenec je neumoren pobornik za napredek našega gostinstva. Jubilant je po rodu iz Brežic, življenjsko ekscistenco pa si je ustvaril v Gradcu, od koder se ga spominjajo posebno predvojni naši študentje, ki so se shajali v njegovem lokalu. V vojnih letih ga najdemo že v Bistrici, ko je v takratnih težkih časih marsikomu pomagal. Na kongresu gostilničarjev v Zagrebu je bil leta 1928 izvoljen za predsednika, za njegovo delovanje pa je bil izvoljen za častnega člana občine Bistrica pri Limbušu. Jubilant je tudi navdušen prijatelj naše pesmi, v svoji mla dosti se je tudi sam udejstvoval v raznih društvih. Številnim čestitkam njegovih prijateljev se pridružujemo tudi mi z željo: Še na mnoga leta!
Napeto pripovedovanje.
»Priča Dreta, pridite sem,« je dejal sodnik. »Vi site torej tisti dan obiskali obtoženca v njegovem stanovanju?«
»Da.«
»ki kaj je dejal?«
»Ko sem vstopil v sobo, je stal pri oknu. V obraz jc bil bel kakor kreda, okoli ust se mu je nabrala pena, v rokah pa je držal nabrušen no«.«
»Potem?«
»Začel se je b-otti—«
Japonske grožnje
NANKING, v aprilu 1938. Doznava se, da pošiljajo Japonci Kitajcem sledeče grožnje: »Predlagamo vam, da se čim preje predate. Če se ne predate, potem se bomo še naprej umikali.«
Fižol z zelenjavo. Fižolico (beli fižol) namoči zvečer, drugi dan skuhaj. V goveji juhi skuhaj malo korenčka, peteršilja, zelene, ohrovta in krompirja (vse drobno zrezano). Ko je zelenjava kupana zakuhaj v juho dve pesti opranega riža. Ko je tudi riž kuhan, očedi kuhani fižol in ga primešaj k zelenjavi, da dobiš srednje gosto jed. Daš kot samostojno jed na mizo.
Ocvrto krompirjevo testo. Skuhaj v oblicah krompir. Še toplega olupi in pretlači skozi sito na desko. Potresi po krompirju pet dek moke, tri deke sirovega masla, dve jajci in po potrebi soli. Vse to umesi v testo. Umešeno testo zvaljaj z roko v dolg svaljk; ta svalk razreži in iz razrezanih kosov oblikuj podolgovate, korenčku podobne svalke. Te svalke povaljaj v raztepenem jajcu in nato še v drobtinah, potem pa svalke ocvri na vroči masti. Ocvrtim svalkom vtakni na debelejši konec vejice zelenega peteršilja. Tako pripravljeni svalki so zelo dobri k divjačini, kot dodatek k prikuhi ali pa kot samostojna jed s solato. Je pa tudi za oko lepo pripravljena jed in zelo okusna.
Katera gospodinja pač premišlja o tem, posebno na trgu, ko pregleduje zelenjavo in misli na to, kaj bi bilo okusnejše. Zato naj podamo malo razlage o tem. Olupljene in zribane kolerabice, zlasti z drobno sesekljano čebulo, so izvrsten nadomestek salate. Kolerabice imajo zelo mnogo redilnih, posebno rudninskih snovi, ki so zdrave in krepilne za kri. Navadna repa je zdravilna za bolne na ledvicah, ker ima to lastnost, da žene na vodo. Špinača ima apno, natrij in železo in zato je zelo priporočljiva za bledične in slabokrvne ljudi. Špinača je tudi sirova zelo dobra jed. Če jo prav drobno sesekljaš in pomešaš s sesekljano čebulo. Po okusu lahko dodaš še malo olja in kisa. Cvetača ima zelo mnogo natrija, kar odganja kisline iz telesa. Ljudje, ki bolehajo na želodcu, naj bi jedli mnogo čebule. Sirovo čebulo zribaj, jo malo osoli in naj nasoljena stoji pol ure. Nato jo jej s kruhom. Tudi prekuhana čebula je dobra, med tem ko je ocvrta čebula zelo težko prebavljiva in zato ni priporočljiva za bolne na želodcu. Sirova čebula vpliva zelo hladilno pri vnetju vratu ali prehladu ali če se v grlu preveč delajo sline. Mnogo redilnih snovi imata v sebi tudi navadna solata in endivija. Solato smejo celo hudo bolni uživati. Zelje, bodisi rdeče ali navadno, je zelo dobro, če si na ledvicah bolan. Pa tudi pri želodčnih in črevesnih obolenjih je zelje zelo priporočljivo. Posebno zdrav za vse telo je česen. Če si jedel česen, pa požveči potem vejico zelenega peteršilja in duh po česiju bo izginil iz ust. Kdor je bolan na jetrih, naj uživa mnogo paradižnikov. Judi kumare so zdrava jed za želodec in čreva. Z vodo, ki jo očediš od kumar, si pa umivaj obraz, ker to naredi lepo polt. Nariban korenček, pripravljen z oljem in limonovim sokom, je izvrstna solata, ki čisti želodec in čreva. Majhnim otrokom naj bi dajale matere pojesti vsak dan kak sirov korenček. Seveda ga je treba poprej dobro ostrgati in potem še dobro oprati. Nariban korenček, pomešan z ja-nežem in kumno, prežene celo gliste pri otrokih. Na ledvicah in črevih bolni in za slabokrvnostjo bolehajoči ljudje naj jedo med drugim vsak dan tudi peso. Korenina ali listi zelene zelo dobro vplivajo na živce, ledvice in kri. Redkve jesti je zelo zdravo in dobro proti boleznim na mehurju ali jetrih. Redkve tudi čistijo čreva, pomagajo proti kašlju in hripavosti. Ker pa redkev močno peče, jo pripravi s sladko smetano ali mlekom in naj tako pripravljena stoji vsaj eno uro, da bo izgubila svojo jedkost. Da je kislo zelje pol zdravlja, vemo, a da voda od kislega zelja uniči celo razne bakterije v drobovju, to ni tako znano. Kdor trpi za revmo, slabokrvnostjo ali lenivostjo črev, naj uživa mnogo sirovega zelja z oljem
Home vesti
V	imenu koroških Slovencev sta zagotovila zastopnika koroških Slovencev dr. Tišler in dr. Petek pokrajinskemu namestniku na Dunaju dr. Seiss-Inquartu lojalnost voditelju Adolfu Hitlerju ter veliki Nemčiji. V dokaz sta predložila izid glasovanja 10. aprila na ozemlju, kjer prebivajo koroški Slovenci. Končno sta izrazila željo, naj bi nova država zaščitila kulturne pravice koroških Slovencev, kakor to odgovarja načelom narodnega socializma.
Kandidat za novega predsednika Irske je bivši univerzitetni profesor dr. Haid, ki je sedaj star 78 let in ki se je že pred 20 leti umaknil iz javnega življenja. Protikandidata najbrže ne bo. Predsedniška doba traja 7 let, letna plača znaša 15.000 funtov šterlingov.
Mednarodni šahovski turnir v Ljubljani. Stanje po XI. kolu: Kostič 8 (1), Szabo 7 in pol (1), dr. Tartako\ver 7 in pol, dr. Trifunovič 6 in in pol, dr. Astaloš 6 (1), Pirc 6, Steiner, dr. Vidmar 5 in pol (1), Vidmar ml. 5 in pol, Broder 5, Foltys 4 in pol (1), Nedeljkovič 4 in pol, Furlani, Tot 4, Preinfalk 3, Šorli 1 (1).
Potres v Dubrovniku. Včeraj ob 13.30 je bil v Dubrovniku potres, ki je trajal nekaj minut. Potresni sunki so bili sicer močni, vendar niso napravili nikake škode.
Delovno obveznost v Avstriji bodo uvedli v smislu uradnega sporočila dne 1. oktobra t. 1.
Nič helija za Nemčijo. Notranji minister USA Ickes je izjavil, da ne bodo USA dovolile izvoza helija v Nemčijo.
Kitajski letalci presenečajo svet. Kitajsko letalstvo se je reorganiziralo. Ameriški interesentje so sklenili z maršalom Čangkajškom pogodbo glede ustanovitve letalske tvornice v Kitajski. Ustanovljene so bile tri letalske skupine. V prvi skupini so ruska letala in piloti. Druga skupina je »neznana legija«, ki obstoja iz ameriških prostovoljcev. V tretji skupini pa so kitajski piloti, ki so jih izvežbali inozemski inštruktorji.
Uspehi umetnega srca. Agencija Stefani poroča, da je dr. Carrel ob sodelovanju polkovnika Lindberga s pomočjo umetnega srca podaljšal življenje po ugotovljeni smrti pri ljudeh in živalih za čas do 2.30 ur.
Codreanu je bil špijon! V smislu službenega poročila romunske vlade je bil vodja »železne garde« Codreanu v špion-ski službi. Vprašanje je, kje je dobil 43 milijonov lejev, ki jih je potrošil v zadnjem času za organizacijo prevrata. V službenem poročilu se ugotavlja, da so člani »železne garde« špionirali romunski generalni štab. Tudi se je ugotovilo, da je Codreanov pokret dirigiran ter finansiran iz inozemstva. Za vse te trditve so na razpolago zadevni dokumenti, iz katerih je tudi razvidno, da je obstoja načrt, po katerem bi se v Romuniji vršile spremembe, ki niso v skladu z interesi Romunije. Iz Romunije prihajajo vesti, da je tamkaj prevladala takozvana »angleška smer«, ki forsira težnjo, da se Romunija nasloni na Anglijo.
ali brez olja. Omenimo naj še, da ima tudi krompir kalijevo sol, ki jo telo potrebuje.
Zg meU m došea uotja
Po telefonu.
Marsikdo pri telefonu pomotoma pokliče drugo številko. Tako se je zgodilo nekoč tudi nekemu gledališkemu igralcu, ki je bil znan šaljivec. Hotel je po predstavi pozno ponoči klicati svojo ženo, pa je po kratkem vprašanju dognal, da je poklical napačno številko.
Opravičeval se je, toda človek, ki ga je poklical, s tem ni bil zadovoljen. Še več: začel je kričati v telefon, da je nesramnost, če kdo človeka ponoči budi iz spanja in tako dalje. In naposled je zatulil:
»Hudiča, ali je kakšen idrjot pri tote-fonu?«
»Na tej strani ne!« je mimo odgovoril šaljivec in obesil slušalo.
Ne pozabi naročnine!
«*»♦»»»»♦« MMM>M
Malo Vima na mokri krpi -vse se bo svetilo od čisfoie. V im nikoli ne praska, ker razkraja nesnago.
V	Mariboru, 'dne 23. IV. 1938.
h	iu sveta
Podnevi berač, zvečer
V	nekem velikem hotelu v Gilmakri na Švedskem se je pred tedni nastanil eleganten gospod, ki je prispel s tremi težkimi kovčegi in se je v gostinsko knjigo vpisal z imenom »grof Bielke«. Takoj prvega dne je dal hotelskemu vodji večji znesek na račun; kmalu so ga upoštevali kot zelo imenitnega gosta. Podnevi ga sicer nikoli nihče ni dobil pred oči, bil je namreč drugje zaposlen z nujnimi in važnimi opravki, zato pa se je vsak večer pojavil v fraku ali smokingu. Prijazno je dajal na svoj račun streči gostom ali pa je sam sprejemal povabila; bil je na vsak način cel svetovnjak.
Gilmakra pa za skrivnostno delovanje grofa Bielkeja ni bila dosti velika. Nekega dne so ga hotelski uslužbenci opazili, ko je beračil po ulicah od hiše do hiše. Zasledovali so nato zanimivega grofa in ugotavljali vsak dan isto dejstvo; potem so obvestili o tem policijo. Ko je »grof« prihodnjega dne nameraval oditi iz hotela, je zagledal tri uradnike. Zaslišali so ga kar v njegovi hotelski sobi. »Prosim Vas,« jim reče zasačeni grof Bielke, »lepo Vas prosim, da mojega inkognita na noben
Zakon in poklic sta združljiva
Jeanette Macdonaldova, ki se je lani omožila z Gine Raymondom, je bila vedno prepričana, da sta zakonsko življenje in karijera dve povsem različni stvari, ki ju ni mogoče združiti. Nekaj mesecev zakonskega življenja je tudi zadostovalo, da se je prepričala o nasprotnem. Zdaj pravi o samostojnem poklicu omoženih žen:
»Vsaka žena bi morala imeti pravico, da se posveti samo rodbini in gospodinjstvu, če je to njena želja. Je pa mnogo žen, ki ne hrepene po takem življenju. To so žene, ki so imele pred poroko poklic in pri tem ni važno, kakšen je bil njihov poklic. Mnogo takih žen želi ostati v poklicu tudi po poroki. To pa še ni dokaz, da bi sploh ne imele razumevanja za rodbino in dom. Moje izkušnje so mi pokazale, da se da oboje združiti.
So žene, ki niso ustvarjene za samostojen poklic. Takim je rodbinsko, življenje najbolj naraven cilj. Zeni, ki je imela pred poroko poklic, v katerem se je količkaj uspešno uveljavila, pa ni lahko po poroki opustiti ga. Taka žena se je naučila biti samostojna, zanašati se samo nase in stati tudi v materialnem pogledu na lastnih nogah. Tako se je razvila v nji samozavest in taka žena se težko privadi na gmotno odvisnost od moža. Iz lastne izkušnje vem, kako mučno mi je bilo prositi za denar, če sem hotela kaj kupiti. Zato mislim, da bi morala vsaka žena, ki je imela pred poroko samostojen poklic, ostati v službi že zato, ker ne more nikoli škodovati, če ima svoje interese tudi izven doma. S svojim delom in stikom z ljudmi v svojem poklicu si bo ohranila duševno prožnost in razširila svoje duševno obzorje. Tako postane v moževih očeh zanimivejša in še bolj zaželjena tovarišica na poti skozi življenje. Taka žena nima časa ukvarjati se z malenkostmi in v takih zakonih so prepiri navadno redki. Treba je pa pripomniti, da velja to samo za primer,
iataia v uemk
Po tem uvodu je pojasnil Krasilnikov, kako je opazil, ko je čital »Henriado« pri nekaterih črkah majhne pike. Ker so se pa pogosto pojavljale, mu je prišlo na misel, da bi sestavil vse označene črke. In tako sestavil poročilo o zaroti, ki ga je stotnik izročil caric‘-_
»Ali je to mogoče?« vpraša carica.
Potemkin ,ie v tem že pregledoval Henriado« in . Krasilnikovo pomočjo res odkril označene črke in tudi sam čital. Zarota je bila pojasnjena. Zato torej je grof Orlov poslal »Henriado« velikemu knezu.
Katarina se je prepričala, da je Krasil-nikov nedolžen. Zamislila se je pretresla jo je novica, da sc ji sin upira, čez nekaj časa reče: »Prej sem te obsodila zdaj pa priznavam tvoje zasluge — general!«
Mariborski »V e
grof
način ne izdate. Tudi kralj potuje in-kognito in v tej državi stori lahko vsakdo isto kakor kralj!« Policija pa je bila le nekoliko drugačnega mišljenja in je tega nenavadnega gospoda malo natančneje potipala in preiskala. Ugotovila je, da se je že mesece in nemara celo leta na ta način potikal po svetu. Potoval je od mesta do mesta, stanoval je v elegantnih hotelih ter je svoje račune vedno in povsod redno in točno poravnal. Trenutno je imel v žepu manjši znesek, ki bi zadostoval približno za štirinajst dni. Do svojega »zaslužka« in sploh do vseh svojih »dohodkov« je prišel po posebni beraški metodi, ki pa jo je smatral in čuval kot svojo poslovno tajnost. »Toliko sto beračev je tukaj,« je rekel, »ki jim policija ničesar ne stori. Zakaj ne priznate enake pravice tudi meni? če podnevi težko delam — vsak dan moram beračiti svojih deset ur, da zberem potreben znesek — potem mi gre vendar pravica, da zvečer izprežem. Zato potrebujem grofovski naslov in pošten hotel!« — Mož je dobil petnajst dni zapora.
če žena rada opravlja svoj poklic in če je v njem zadovoljna, če pa tega ni, je seveda bolje, da poklic opusti. Ne verjamem, da bi se našel mož, ki bi ženi branil delati izven doma, če najde v tem srečo in če se tako utrdi njeno prepričanje, da ni na svetu odveč. Zakonsko življenje in poklic se dasta pri pametnih zakoncih lepo združiti, tako, da se še bolj utrdijo zakonske vezi.
Drobne kitajske
Navad in običajev, kakršne imajo na Kitajskem, menda res ni nikjer drugod. Naj navedemo le nekatere:
Kitajec sme nositi brado šele tedaj, ko je dopolnil 45 let starosti.
Nihče ne sme praznovati svojega rojstnega dne, preden ni star 60 let. S to starostjo si tudi šele pridobi pravico soodločati v družinskih sporih.
Še danes imajo kitajski zdravniki v več krajih to navado, da k bolniku, kamor so poklicani, prinesejo s seboj človeka iz cunj ali iz kake druge stvari. To navado so vpeljali zato, ker so kitajske ženske, pa tudi nekateri moški, od sile sramežljivi in ne marajo, da bi jih zdravniki preveč podrobno preiskovali. Bolnik tako lahko kar na omenjenem »modelu« pokaže, kje ga kaj boli.
Kačar žena toži svojega moža zaradi nezvestobe, je še danes v neštetih kitajskih pokrajinah navada, da tega grešnika rrivedejo na kak javen prostor, ga zvežeta to toliko časa tepejo s palico, dokler njegova žena ne reče, da je dovolj.
Zanimiva so tudi imena posameznih kitajskih hotelov, restavracij, gostiln itd. Ti napisi pričajo, kakšni umetniki so Ki-taic' v dajanju teh naslovov in kako bogata je njihova domišljija. Med drugimi naidemo tam tudi tele napise: »Hotel izpolnjenih želja«, »Gostilna nebeškega izvora«. »Pri blaženih sanjah«, ali »Biser, ki razsvetljuje noč«.
»Carska milost — jaz — general?« je jecljal radostno presenečen mladi častnik. »Nočem si prisvajati vseh zaslug odkritja zarote sam, ker gre večja zasluga gospici Hedviki, ki mi jo posodila »Henriado«.«
»Toda ti si prej dejal, <,la---------,«	re-
če carica.
»Nisem hotel, da bi tudi Hedviko doletela vaša nemilost, zato sem vso krivdo vzel na svoje rame. Ker pa je ta prestopek postal velika zasluga, ji zato ne smem tega kratiti.«
»Tako torej, pristopi bliže Hedvika.«
Ljubeznivi Poljakinji je od veselja vzplamenel obraz.
Ca .ica pa jima govori z nežnim glasom:
zajemna ljubezen bodi vajin blagor — in moja i lonjenost vaju bo spremljala!«
Združila je njuni roki. Mlademu paru se je tako izpolnila najsrčnejša želja.
Katarina ju milostno odpusti, ker je komornik pravkar naznanjal prihod poslan-
Sončenje v letalih
Lečenje s sončnimi žarki je naprredo-valo že tako, da so jeli ponekod uporabljati v ta namen tudi letala. Ne gre tu samo za to, da more biti bolnik v letalu izpostavljen blagodejnim učinkom sončnih žarkov tudi v času, ko je zemlja zastrta s težkimi oblaki ali ko dežuje, temveč tudi zato, da je v višjih zračnih plasteh sončno izžarevanje mnogo močnejše kakor pri tleh, ker je v zraku mnogo prahu in vodnih hlapov. Merjenje je pokazalo, da je 10 minut trajajoča sončna kopel v višini 2000 do 4000 m po svojem učinku enaka več ur trajajoči sončni kopeli na zemlji. Bolnik, ki se sonči v letalu nad oblaki, prihrani torej mnogo na času. Na drugi strani je pa tako lečenje še zelo drago, kajti letalo mora biti za sončenje posebej urejeno. Gre v prvi vrsti za okna kabin, ki morajo, imeti steklo, skozi katero ultravijoličasti žarki ne prodirajo.
Uredništvo v sedlu
Najoriginalnejši list na svetu je gotovo madžarski tednik »Uti Kalandok«, kar pomeni »Pustolovščina ceste«. Ta tednik izhaja vsakih sedem dni v drugem mesi. V.arske. Na	ga ;e
prišel budimpeštanski novinar Imbre Peak, ki je nekega dne sklenil potovati od mesta do mesta ter opisovati slučajne pustolovščine in dogodivščine in objavljati jih v posebnem listu. Kupil je konja in krenil na pot. Takoj - v bližnjem večjem mestu Cegledu je izdal prvo številko svojega lista v 1000 izvodih in sam je razprodal vse. Bil je torej obenem tudi kolporter. Nekateri meščani so takoj naročili še nekaj številk ali pa so pla-
ča krimskega kana Sahim Geraja.
V	dvorano je vstopil v spremstvu grofov Orlova in Panina Tatar, bil je visok korenjak, čigar resni obraz je kazal neko važno mirnost. Roki je položil na prsi in se trikrat priklonil po tatarski navadi.
Katarina ga vljudno pozdravi in mu že-
li,	naj ostane več čas svojega bivanja v Petrogradu njen gost.
Tatar se resno zahvali za gostoljubnost in začne razlagati poročilo kana Sahim Geraja, da si želi krimski vladar miru s carico, vendar le toliko, kolikor bi dopuščala čast tatarskih vojakov.
Isto željo je izrazila tudi carica in naprosila kanovega poslanca, da bi prihodnji dan pričel posvetovanja s knezom Potemkinom, ki mu je naročila, naj spremi poslanca v posebne sobe.
Resni Tatar je po tem presodil, da je avdijenca končana. Prikloni se torej carici in s knezom Potemkinom zapusti dvo rano.
čali naročnino za vse leto.
V	sedmih mesecih je izdal Peak svoj list v 30 mestih. Peak ni samo glavni urednik in izdajatelj, temveč tudi upravnik. Tako je to menda edini primer na svetu, da je glavni urednik zadovoljen z urednikom, upravnikom in raznašalcem ter narobe. Pripomočki tega originalnega novinarja in izdajatelja so kaj enostavni: papir, nalivno pero in seznam naročnikov. Vsa administracija in uredništvo lista sta v sedlu. List ima uspeh in ljudje že komaj čakajo, s kakšno novo pustolovščino jih bo Peak presenetil.
Odkod priimek Seyss*inquart
Kako je nastalo ime Seyss-Inquart, ime sedanjega gospodarja Nemčiji priključene Avstrije? Njegov stari oče je bil profesor in pozneje ravnatelj nemške gimnazije v Olomucu. Pisal se je Sayc. Oženil se je s Čehinjo Čtvrtečkovo ia kmalu je sprejel k svojemu imenu, ki je zvenelo dokaj češko, kakor Zajie, še ime svoje žene, toda ne v prvotni češki obliki, temveč v latinski in quart. In tako se je začel podpisovati Sayc Inquart. Njegov sin je bil višji avstrijski državni uradnik. Služil je v Marianskih Lažnih in Karlovih Varih. To je bi! oče sedanjega Seyss Inquarta, ki je spremenil tudi prvotno ime svojega starega očeta. Tako je nastal iz Sayc Čtvrtečka Seyss-In-quart.
Oče: Čuješ, Mirko, včeraj so ležale na moji nočni omarici tri cigarete, danes pa sta tam le še dve.
Mirko: 2e mogoče. Bilo je temno ii> sem videl le eno.
Katarina pa je namignila grofoma Or-lovu in Paninu, naj ostaneta. Orlov je naj teže pričakoval, kaj neki želi carica od njega. Bal se je namreč, da so odkrili skrivnost Voltairove »Henriade«. Knjigo je videl da leži na mizi, toda ni vedel, ali je to dobro ali slabo znamenje.
Carica pa ga nagovori: »Gospod grof, ker nimam slučajno tu nobenega svojih tajnikov, vas prosim, da mi napišete pismo, ki vam ga bom narekovala.«
Orlov takoj sede za pisalno mizo in pri pravi papir.
Katarina narekuje: »Njegovi Visokosti, velikemu knezu Pavlu!«
Orlova je stresla mrzlica radovednosti.
Carica pa ladaliuje: »Zelo mi je žal, da ne tnorem poslati Vaši visokosti Voltairove »Henriade«   «
(Sledi konec.)
Spomnite se CMDI
Zahvala
2a vse izraze globokega sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob prerani izgubi našega nepozabnega soproga in očeta
D4 Ferda Lasiča
nsnnnBm I
RANILNICA Centrala; MARIBOR Gosposka - Slovenske ulice
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
najbolj varna naloibm denarja, kar /amil za vloge pri trni hranilnici Dravska banovina s celim svo/im premoženjem m * vso svojo davčno močjo — — H r a n 11 n I c m izvršuje vse v denarno stroko spadajo!« posle ločno in k u la n t n o
Sprejema	Podružnica:	CELJE	i£U£&l^Z'!£i*u»S?‘
HffiOHMXaR9aai
P
izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za tnseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru
Mali o
aonsiKam. -i v . ^.'RuouHnnnMaMVMMHHMBMHB
JEDILNt IN SPALNE SOBE
sperane. politirane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme do najnižjih cenah. Mizarstvo in zaioga pohištva Kompara Aleksandrova ^8
JOS. T1CHV IN DRUG.........
Konces etektrotehnnično po djetje. Maribor. Slovenska ut. 16, tel. 27—56	izpeljuje
elektroinstaiaciie stanovanjskih hiš vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev lestencev svetilk, elektroin-staJacijskega Olaga oo kon k ti rečnih cenah
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. na-sproti tvrdke V. Weixl. 9-t
AVTOTAKSI
Leonid Kvitko, Maribor, Mag dalenska ul. 34. telefon 28-82 1971
PRVOVRSTNI PREMOG
za domačo kurjavo 100 kg 30 din. Branko Mejovšek, Tattenbachova 13- tel. 24-57. 2212
HIŠA Z VELIKIM VRTOM
naprodaj. Pekre 82, tik Stu-dencev pri Mariboru. 2374
DRUŽINSKA HIŠA, tri sobe, kuhinja, ve,ik vrt takoj ijaprodaj. Obrežna cesta 25, Studenci.	2386
Novozgradb3, soba. kuhinja, vrt. periferija 10.000. — Trg-hiša, novozgradba. lokal, stanovanje vrt 25-009. _ Malo posestvo Radvanje, hiša, gospodarsko poslopje, sadonos-nik 24-000. — Vlnogradno posestvo. 7 oralov, pri mestu 55.000.	— Posredovalnica
»Rapld«, Gosposka 28.	2399
__ Kupim
KUPIM OPREMO ZA ŠPECERIJSKO TRGOVINO.
Schrock, Bresternica. 2381
 Prodam
ČEVLJARSKI LEVOROČNI STROJ
poceni naprodaj. Koroška ee-sta 17, Vobič.________2376
ŽENSKO KOLO
poceni naprodaj. Vprašati Vojašniška ulica 12.	2378
kabinet
opremljen, oddam gospodu. Aljaževa 25-	2407
Veliko, prazno
SOBO
takoj oddam. Istotam se sprcj me učenka ali učenec za špecerijo. Naslov v upravi. 2408
Stanovanje
STANOVANJE.
dve sobi in kuhinja s pritiklinami za 325 din takoj oddam. Bctnavska .39.	2364
na" stanovanje
IN HRANO
sprejmem takoj ali s i. majem gospode. Tedenske 85 din. Orožen, Jezdarska 8, IL_ objekt.	2375
STANOVANJE
oddam s 15. majem. Studenci, Ciril-Metodova 17.	2383
PRAZNO SOBO
dobi brezplačno mirna po-strežnica. Mlinska 8. frizer. 2385
STANOVANJE,
obstoječe iz 1 sobe in kuhinje v Koroščevi 8 oddam s 1. majem. Cena 225 din. Ponudbe pri g. Hlebsu istotam. 2387
Oddam lepe
KLETNE PROSTORE
v najem- Zrinjskega trg 5. 2400
— Sobo !**!
SOBICO S ŠTEDILNIKOM,
v mestu, vzamem takoj v najem. Ponudbe na upravo lista pod »Točen plačnik«. 2388
Stanovanie išče
IŠČEM STANOVANJE
s 1. junijem ali za takoj 2 sobi s kabinetom, po možnosti kopalnica, za 4 odrasle osebe. Ponudbe na upravo pod VČisto, 800.—, centrum«. 2369
STANOVANJE, sobo in kuhinjo, v bližini tezenskega kolodvora iščem. Ponudbe na upravo lista pod
»Učiteljica«.	2384
Slutbo dobi
VARUHINJO
sprejmem k 3 letnemu otroku poldnevno. Kejžarjeva 26, dvorišče.	2358
SIMPATIČNO NATAKARICO
zmožno nekaj kavcije, sprejmem takoj. Naslov v upravi lista. *	2371
IŠČEM POSTREŽNICO
Pojasnila v lesni trgovini, Ma sarvkova 1 v ponedeljek od 15.—18. ure.	2404
Širite „Večernik“
imumummmmu
Oddam
TRISOBNO STANOVANJE
s kabinetom v Sodni ul. 30-Vprašati v Prečni ul- 3-II, 2.394
SOBO IN KUHINJO
oddani. Studenci. Fušnikova ul. 5-	2396
V naiem
GOSTILNO
v mestu ali v okolici Maribora vzamem v naiem. Ponudbe na upravo »Večerni-ka« pod »Točna plačnica«, 2393
FRIZERSKO VAJENKO
sprejme salon Spaner, Kralja Petra trg 4.	2397
KUHARICO ZA VSE
sprejmem. Naslov v upravi.
2366
1 IŠČEM POSTREŽKLNJO
za par ur dnevno- Toroš, Vra zova 9.	2410
PRODAJALKO
sprejmem za slaščičarno na račun Naslov v upravi. 2413
Službo išie
PRODAJALKA
z nekaj znanja nemščine, dobro vpeljana v vseh strokah, zeli spremeniti mesto. Dopise pod šifro »Pridna in poštena« na upravo.	2363
BRIVSKI POMOČNIK
bubi-strižec, išče nameščenje. Ponudbe na upravo pod »Takoj«.	2372
Ženitve
43. letni
VDOVEC
obrtnik in mali posestnik poroči gospodično 35—40 let z gotovino 20—25-000. Naslov v upravi-	2411
Novi okusm vzora
slame in klobučevine na novo dospeli Cena nizka
Am ST AUBER, sn&dllstmm
Maribor, 10. OkUohtra msliea 4
pijača za mlado in staro brezalkoholni jabolčni sok
dobite pri tvrdki
Adalbert Gusm
INDUSTRIJA SADNIH SOKOV Maribor, Aleksandrova cesta 39
W*SI©t©€
Orovič, Razvanje, otvorjeu. Dobro vino od 5 litrov naprej po 7 din.	1910
2500 DIN
rabite, da zaslužite 1000 din mesečno doma! Postranski zaslužek! Dopise:	»Anos«,
Maribor, Orožnova 6.	2354
Naznanilo l
Obveščam svoje cenjene odjemalce, da pridejo do L maja po perilo, ker sem pralnico oddala. J. Osim Koroška cesta 17.	2377
ZAKAJ KAR PET LITROV?
V Tattenbachovi 5. »Plzenski dver«, dobite že od enega naprej črez ulico nrima moz-lavec po din 8—	2495
Danes in jutri zadnjič v tej sezoni
POJEDINA JETRNIH IN
KRVAVIH KLOBAS
lastnega pridelka- Vino pa kakor že znano izborno, na zalogi 'tudi sladki sadjevec. Sc priporočamo gostilna >Prc šernova klet« v Gosposki ulici.	2406
DO D.N 5900— POSOJILA dobijo državni in samoupravni nastavljenci, vpokojenci na amortizacijsko mesečno odplačilo- Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik Banke in Štedionice d. d. filijala Zagreb, v Mariboru Slovenska ul- 36, pri Kukoviču. 24)4
Posest
STAVBENE PARCELE
v centru,.- prvovrstni prostor ugodno na prodaj. Valjak, kino 'Union«, Maribor.	1317
MALA HIŠA Z VRTOM
ugodno naprodaj. Naslov v upravi.	2365
PRODAM MOTORNO KOLO
znamke »Puch, Šport 250 kub. cm. Naslov v upravi »Večernika«.	2380
ŠPORTNI VOZIČEK
poceni naprodaj.	Vprašati
Sodna 15. Ogner.__________2382
Naprodaj
RAZNO POHIŠTVO
in drugi predmeti.	Maistrova 3, pritličje desno,	od 12-do
14. ure.	2390
Prodam
OTROŠKI VOZIČEK
za 150 din. Maribor- Dr. Medvedova 18. __	2392
Prodani zelo poceni NOVO POHIŠTVO Tudi posamezne komade, do, 25. aprila. Sokolska 24, Studenci.	'	2409
Sobo odda
Lepo, sončno
SOBO
z dvema posteljama za dve ali eno osebo takoj oddam-Koroščeva ul. 22-	2356
LEPO OPREMLJENO SOBO
oddani. Koseskega ulica 35. ___________2373___________
LEPO, SONČNO, OPREMLJENO SOBO
oddam. Naslov v upravi lista._________________2379
MALO OPREMLJENO SOBO S ŠTEDILNIKOM
v gospodarskem poslopju oddam s 1. majem v Stritar-ievi ulici 17, Maribor. 2389
OPREMLJENO SOBO,
sončno, čisto, oddam gospodu. Medvedova ulica 12, IV. okraj.	2391
Lepo, sončno
SOBO
oddam takoj ali s 1- majem boljšemu gospodu- Gregorčičeva 6 pritličje, desno- 2398
OPREMLJENO SOBO
s prostim vhodom oddam- — Magdalenska ul- 50-	2492
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam-Meljska c. 4.3-1.	2403
VINOGRADNO POSESTVO,
tik Maribora, 6 oralov, takoj naprodaj. Potrebna gotovina 30.000 din. Naslov v upravi lista.	2.370
izrekamo svojo prisrčno zahvalo. Posebno izražamo hvaležnost vsem udeležencem pri pogrebu, zlasti še tistim, ki so s pesmijo, poslovilnimi govori in častnim spremstvom izkazali zadnjo čast predragemu pokojniku. Našo posebno zahvalo naj sprejmejo tudi mnogoštevilni darovalci prekrasnih vencev in cvetja, sploh vsi, ki so nam v teh težkih dneh kakor koli lajšali našo težko bol,
M
aprila
22
1938
Žalujoča rodbina
dr. Lašičeva