PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze TEV.-NO. 835.	CHICAGO, ILL., 13. SEPTEMBRA (September 13th), 1923.	LETO—VOL. XVIII.
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364.
[*"	tBSB" ■•■-
SLIKE DVEH RAZDEJANJ.
Dobra in slaba stran današnjih ljudi.
[ Prve dneve v septembru je zadela velik del Japonske potresna katastrofa. Teritorij, na laterem je prebivalo nad sedem miljonov ljudi, jtdanes razvalina. Tokio, Jokohama in mnoga (kuga mesta so porušena. Na deset tisoče ljudi je bilo ubitih, na sto tisoče poškodovanih. Potresna katastrofa, ki je zadela Japonsko, je ena največjih te vrste kar jih pozna moderna zgodovina. Dogajali so se grozni prizori. Ljudje, prežeti strahu in groze, so ginili v razvalinah, {ognju, v valovih. Ves svet je obstrmel ob leni divjanju naravnih elementov, t Potresni sunki so postajali polagoma manjši japonsko ljudstvo se je umirilo v kolikor se jevtako kratkem času moglo po prestanih gro-
Eah. Ostali svet pa je pričel igrativlogo usmi-nega Samaritana.
Zedinjene države, danes najbogatejša de-ana svetu, so organizirale ipomožno akcijo v velikem obsegu. Vse ameriško ljudstvo se je »zelo za pomoč prebivalstvu japonskega ce-«stva. Ostale dežele pomagajo kolikor more-)t. Evropske države, ki ne morejo nuditi mno-;;pomoči, so proglasile dan žalovanja. Po me-nh so razobesili čme zastave in trgovine so bile ielama zaprte.
Katastrofa, ki je zadela japonsko ljudstvo, je dokazala, da je človeštvo LAHKO človeško. Vrglo je za trenotek vse predsodke na stran in Je spomnilo, da so Japonci ljudje kakor vsako pgo ljudstvo, vredni pomoči v nesreči, kakor vsak drug narod.
f To je slika ljudi z dobre strani. | Druga slika:
L. 1914 je zadela Evropo in več ali manj ustali svet vojna katastrofa, ki jo niso povzroče naturne sile kje v globinah zemlje, ampak LJUDJE, živeči na zemlji. Razdejanje na Ja-Jponskem je neznatno v primeri z razdejanjem, so ga povzročili ljudje tekom štirih let sve-e vojne. Žrtve potresne katastrofe na Ja-nskem so malenkostne v primeri z žrtvami, ki so padle na evropskih in drugih bojilščih od časa sarajevskega atentata. Škoda, ki jo je napravil ladnji potres na Japonskem, se ne more niti erjati škodi, ki jo je napravil človek same-sebi tekom svetovnega klanja.
Razdejanje na Japonskem so zakrivili potresi. Japonsko ljudstvo ne more zahtevati odškodnine od nikogar in ne krivi nikogar, ra-zun vraževerni ljudje, ki mislijo, da so potresi kazen božja. Kakor hitro se je japonsko ljudstvo nekoliko umirilo, je pričelo z rekonstrukcijo. Dela se je lotilo z vso vnemo in v teku deset let bomo videli tam, kjer so sedaj razvaline, nova, moderna mesta, namesto sedanjih podrtih delavnic novo, moderno industrijo.
Slika pa je povsem druga v krajih, ki jih je razdejala svetovna vojna. Narodi zvračajo krivdo za posledice - vojne drug na drugega; zmagovalci zahtevajo od premagancev ogromne vojne odškodnine. Mir, ki so ga skrpucale zmagovite dežele, je roparski mir. Prijateljski od-nošaji med evropskimi in drugimi deželami niso prijateljski, ampak hinavski, napeti, neod-kritosrčni.
Mesto, da bi se resno lotili dela in popravili to, kar so porušili, se pripravljajo na nove rušitve.
Od 1. do 6. septembra je imela Japonska 1,029 potresnih sunkov. Katastrofalni kakor so bili, niso vpropastili Japonske. Od premirja sejni bi imel vladati v Evropi mir. Toda potresni sunki se nadaljujejo nepretrgoma in miru v danih razmerah ne more biti. Francija rožlja v Ruhru in tira sebe in Nemčijo v pogubo. Neodgovorni grški fanatiki so pomorili' nekaj članov italijanske komisije, ki je imela nalogo za-eno z drugimi člani zavezniških sil določiti mejo med Albanijo in Grčijo. Mussollini se je raz-kačil in poslal Grčiji poniževalen, provokatorski ultimatum. Grčija se je obotavljala in slavna naslednica rimljanskega cesarstva je zasedla grški otok Krf. Itlijanski vojaki so pomorili nekaj grških žen in otrok in italijanski zastavi je bilo s tem deloma zadoščeno. Blazna igra pa se tira naprej. Nekdanji ekstremistieni revolucionar, ki si je kmalo po vojni zapisal na svojo zastavo geslo "potom revolucije k osvojitvi industrije in zemlje," je postal predstavnik histeričnega, umirajočega italijanskega imperializma in militarizma. Tudi Jugoslavija je deležna njegovega izbruha. Mussolini zahteva, da se reši vprašanje Reke in Baroša kakor hoče
on in vlada v Belgradu naj se mu pokori. To so potresni sunki, ki razjedajo razdrapano Evropo, njena ljudstva pa potiskajo v vedno večjo mizerijo.
Ako bi človek znal in hotel, bi živel kot se za človeka spodobi. Ker ne zna in noče, živi kakor zasluži. Bogastev je dovolj in vsi bi jih bili lahko deležni.
Človek ima razum in bi lahko vedel, da ga klanja ne bodo privedla v boljše razmere. Biti bi mu moralo jasno, da je izboljšavanje človeške družbe zapopadeno v izpopolnjevanju njega samega. Civilizacije ne more biti brez civiliziranih ljudi. Socializma ne more biti brez ljudi zrelih za socializem.
Potresov, kakorlšlen se je dogodil na Japonskem, nismo v stanju odpraviti.
Potrese, katere povzročamo sami, lahko odpravimo. Katastrofe, za katere smo sami odgovorni, so veliko večje, kakor one, ki jih povzročajo naravne sile. Sila, ki bo v stanju odpraviti moro, ki tlači človeštvo, je v nas, ker so tudi vzroki za to moro v nas. Civilizirajmo sebe, civilizirajmo druge, pa bomo prišli na prag dobe, ki bo značila začetek resnične civilizacije.
f^i
Kaj ljudje najrajše čitajo.
Čikaška Tribuna navaja številke, s katerimi dokazuje, kaj ljudje najrajše čitajo. Ko so pričele prihajati vesti o potresu na Japonskem, je bila njena dnevna cirkulacija 585,000 iztisov na dan ali 5,000 več kakor navadno. Ko sta se pretepala v Shelbyju, Montana, boksarja Demp-sey in Gibbons, je bila njena cirkulacija za 100,-000 iztisov večja kakor navadno, in to v enem samem dnevu.
V šestih dneh po 1. septembru je cirkulacija Tribune narasla vsega skupaj za 30,000 iztisov. Kadar se bijeta dva boksarja, naraste v enem dnevu do 100,000 iztisov. To dokazuje, kaj ljudje HOČEJO čitati.
Čikalšlki Herald and Examiner je pomnožil svojo cirkulacijo v dveh letih za par sto tisoč izvodov na dan. Kako? S tem, da je nudil či-tateljem dolge pikantne storije o škandalih v bogataški družbi. Prinašal je razne pikantnosti iz vseh ljubimskih afer in ako niso bile pikantne, so jih uredniki napravili. "Senzacionalne" umore je razkladal na dolgo in široko. Stvari se dajo različno opisati in uredniki kapitalističnih žurnalov vedo kako — kajti oni nudijo masi to, kar hoče čitati. Naloga listov bi bila maso vzgajati. Ampak to se ne izplača. Zato delajo kapitalistični listi dobiček in socialistični izgubo. Razlika med prvimi in drugimi je v tem, kaj nudiš masi, ali to, kar masa hoče, ali to, kar potrebuje.
Zakoni kapitalizma.
Ako pravimo, da je moderni socializem znanstven, smo s tem izrazili, da ne misli konstruirati nekakšne idealne družbe nekje onstran zemlje, kjer ga ne bi mogle motiti tukajšnje stvarne razmere, pa je potem gotove prinesti na ta svet približno tako, kakor je giftl boginja Pallas Athene gotova, z vso svojo bleščečo opremo skočila iz glave olimpijskega očeta Zevsa. Vse, kar se godi, je razvoj; vse,kar je bila, je in bo, je plod razvoja. Socializem ni tako kratkoviden, da bi zahteval od neizpre-menljivih zakonov, naj napravijo zanj izjemo in naj se vendar izpremene.
Tudi cilji socializma ne morajo biti nič druzega kakor plod razvoja. Sploh je sociali zem le tedaj mogoč, ako se vjemajo njegovi cilji z zakoni razvoja; zato je spoznanje teh zakonov in razmer, iz katerih in v katerih ti zakoni učinkujejo, prva naloga socializma. To nalogo so opravili socialistični raziskovalci člove-čanske zgodovine, ki so pometli stare historic ne zmote o odločilnem vplivu posameznih oseh, kraljev in cesarjev, ministrov in generalov, pa dokazali, da so v prvi vrsti materijalne razmere dajale družbi njene oblike ter jih s svojimi iz-premembami zopet rušile in ustvarjale nove. ]
Moderni socializem ima pravico do označbe "znanstven" zato, ker nam na podlagi spoznanja z dokazi razlaga, kako je kapitalistična družb nujno nastala iz prejšnjih družabnih ob-tik in kako prihaja sama zopet v svojem razvoju po enakih zakonih, to se pravi nujno, neizogibno do meja, za katerimi ni več obstanka zanjo, do nove razvojne postaje, kjer postane nemogoča in se mora umakniti novi.
Ali pa more socializem dognati, kakšna bo I tista nova družba?
Da in ne. To se pravi: Njeno podlago lahko spoznavamo in tako lahko sklepamo, kakšni bodo njeni obrisi. Ne vemo pa, kakšne bodo razmere na vseh stopnjah prehajanja iz sedanje v novo družbo, ne vemo, kako se bodo izvo-I jevale vse zmage novega nad starim, ne vemo,! kako velik bo odpor starega proti novemu, ne 1 vemo, kaj vse prinese medtem tehnični razvoj, 1 ne vemo, kako bodo vse razmere vplivale na 1 psihologijo tedanjega rodu in kako si bo clove-1 čanstvo vsled vsega tega uredilo svojo organi-1 zacijo do zadnje podrobnosti.
Koncentracija kapitala in razredni boj je fl dvoje očitnih, neutajivih dejstev. Seveda ne gre J to tako, kakor da bi človek zjutraj začel kora-1 kati po cesti, ki se kakor ravnilo brez kotov in I ovinkov, brez jam in dolin enakomerno vzpefl nja in privede potnika v preračunljivem času I na vrhunec. Ker je v vsem razvoju mnogo na-1 videznih nepravilnosti, vidi mnogo ljudi le po- I samezne epizode, pa ne more pregledati celega I glavnega procesa in ga zato taji.
Koncentracija kapitala pomeni, da propadajo vsled nje mala podjetja in se peha mala buržvazija v proletariat. Površen opazovalec pa vidi, da se je v kakšnem kraju pomnožilo število malih obrti in branjarij, pa zakliče zma-gonosno. "Vsa teorija je napačna. Praksa jo pobija." Ni mu prišlo na misel, da bi preiskal, v kakšnih razmerah se je izvršila tista pomnoži-tev: Koliko je tisti kraj še oddaljen od kapitalističnih zmagujočih vplivov, kako je še zanemarjen od velekapitalistične trgovine in industrije, koliko je med tistimi novimi malimi podjetniki takih, ki poizkušajo svojo srečo, in koliko jih bo v doglednem času izgubilo še to, kar so imeli, ko so začeli. On vidi le momentno število, pa pravi: "Statistika govori!"
Tuintam propade velika delniška družba; miljonska banka bankrotira; šef velike tvrdke se ustreli zaradi finančnih težav. In takoj služi to za dokaz, da kapital ne zmaguje, da večji kapital ne vsesava manjšega, da je torej teorija o koncentraciji kapitala zopet napačna.
Toda socializem sam upozarja, da je v kapitalistični družbi produkcija, ki ne dela za potrebo, ampak za profit in ima namesto kooperative konkurenco, ki onemogoča smotreno organizacijo, vedno do gotove mere kaotična in izpostavljena krizam. Ali preko vseh polomov napreduje koncentracija, četudi napravi tupa-tam ovinek.
Velike mase delavcev še ne razumejo svojega položaja v družbi in so vsled tega razredno nezavedne. Pri stavkah pomagajo podjetnikom zoper svoje tovariše, pri volitvah glasujejo za kapitalistične kandidate, duhovnikom, ki trdijo, da je sedanji red ustanovljen po božji volji, torej neizpremenljiv, pritrjujejo, politične dogodke presojajo s stališča cerkve, narodnosti ali časopisa, katerega slučajno čitajo.
Nasprotno se včasi posameznik iz kapitalističnega razreda pridruži delavcem in nastopa proti interesom svojih razrednih bratov.
Halo! Kako boste govorili o razrednem boju, ko se bore delavci z delavci, ko gre na eni strani delavec s kapitalistom, na drugi kapitalist z delavcem? Razrednega boja ni; etični momenti odločujejo, interesi vere, naroda, kraja, kulturni nazori in močni duhovi vodijo zgodovino.
Zopet so to dokazi, ki ničesar ne dokazujejo. Razredi ne izginejo, če nimajo njih člani razredne zavesti, bodisi tudi da so taki nezavedni člani v večini. Še več! Niti razredni boj ne izgine vsled take nezavednosti. Kajti v družbi, ki je sestavljena iz razredov, so nasprotja in morajo biti nasprotja. Ker so razredi živi, morajo nasprotja postati aktivna, in to je boj.
Afriški zamorci v angleških in drugih kolonijah nimajo razredne zavesti. Kar vidijo, je lo, da jih izkoriščajo in zatirajo beli ljudje. Ali kadar so se spuntali ali pa na primitiven način
štrajkali, vendar ni bil razlog v razliki kože, ampak v izkoriščanju in zatiranju, ne v rasnem, ampak v razrednem nasprotju.
Ker so pa ljudje razumna bitja, naj pripadajo temu ali onemu razredu, jih mora ta človeška lastnost prejalislej dovesti do spoznanja razrednih nasprotij in razrednega boja in jim vcepiti prepričanje, da mora biti ta boj organiziran.
Nekatere privede do tega spoznanja prej, druge pozneje; nekateri ne bi sami morda nikdar prišli do tega, ker jim je življenje prekratko, njih spoznavanje pa prepočasno. Zato jim prihaja socialistična stranka na pomoč z agitacijo, s časopisjem, z literaturo, z organizacijo.
Akumulacija in koncentracija kapitala, nesposobnost kapitalizma, da bi prilagodil produkcijo potrebam, in razredni boj so tisti čini-telji, ki morajo privesti kapitalizem do pogina. Sicer bi to že navadno razmišljanje povedalo, ker ni na svetu absolutno nič večnega in stalnega razun sveta samega, ki se pa tudi neprestano izpreminja. Staro misel grškega filozofa "Panta rei" — vse teče — je hrvaški pesnik Pre-radovič izrazil z besedami: "Stalna na tom svi-jetu samo mijena jest;" podobno je povedal Simon Gregorčič v "Človeka nikar" in Aškere v "Jaz". Pri filozofih vseh narodov se ponavlja ta misel, in vse moderno naravoslovje jo potrjuje z dokazi brez števila. Sociologija s svojimi pomožnimi vedami kaže, kako se je pojavila primitivna družba ,kako se je izpreminjala in izpreminjala tako, da se je prelevila v popolnoma novo družbo, in kako se je v novi zopet vršil proces izpreminjanja do popolne pre-kucije.
Odkod naj bi torej ravno kapitalizem dobil privilegij večnosti? Kako bi se mogel zakon razvoja, ki je veljaven za ves svet, zakon porajanja, življenja in smrti ustaviti ravno pred njegovimi durmi?
Ali taki argumenti seveda ne prepričajo zagovornikov kapitalizma. Vse, kar živi, ima v sebi nagon življenja; črv se brani smrti, če se more ,kako da se je ne bi kapitalizem? Sicer pa ne gre za to, da prepričamo njega o njegovem neizogibnem poginu, ampak da dosežemo sami čim večjo jasnost.
Koncentracija kapitala je nedvomno činje-nica in je za kapitalizem karakteristična. Njeno bistvo je v tem, da propadajo manjši posestniki, čim bolj raste moč velikih. Znaten kapital v rokah posameznega podjetnika, bodisi oseba ali družba', je v prvem začetku nevaren delavcem, ki jih izkorišča, da pridobiva iz njihovega dela čm večji profit. V tem stadiju mu skrajno izčrpavanje človeških moči ne dela prevelikih težav, ker delavstvo še ne pozna prav položaja in sovražnika. Občinstvo nima povoda za nezadovoljnost s pojavom kapitalizma; da si

pridobi konsumente, spravlja kapitalist blago čim ceneje na trg.
S tem izziva manjše podjetnike, preplašene vsled take konkurence, kateri niso materijalno dorasli. Rešiti se je izkušajo z apeli na konsumente; pripovedujejo jim, da ni blago iz tovarn tako dobro kakor rokodelsko; zatekajo se k patriotizmu, češ, narod je dolžan podpirati svoje ljudi proti tujcem.
Kadar to ne zaleže, se izkušajo organizirati v obrtnih asosiacijah in zadrugah. Če so razmere ugodne in taka družba vztraja, tedaj se sama razvije v kapitalistično podjetje; v nasprotnih slučajih, ki so mnogo številnejši, jih u-gonobi močnejša konkurenca, preden so se dovolj okrepili.
Polagoma, ali gotovo uničuje veliki kapitalizem malo podjetništvo. V industrijsko močno razvitih deželah so že popolnoma izginile nekatere stroke, ali pa so izpremenile svoj značaj. V Ameriki opaža ta proces lahko vsakdo brez posebnega znanja, če le odpre oči. Kje so tisti ponosni čevljarski mojstri, ki so znali pokazati človeku vrata, če je prinesel čevlje radi novih podplatov, češ: "Kdor jih je naredil, naj jih pa tudi popravlja!" Sedaj je popravljanje če ne edini, pa vendar glavni opravek samostojnih čevljarjev, kupujejo se pa splošno tovarniški čevlji v prodajalnah. Krojači popravljajo, gladijo, čistijo, barvajo obleke; včasi bi bil krojaški mojster človeka grdo pogledal, če bi mu bil prinesel žensko bluzo, da jo osnaži.
Tudi s temi izpremembami pa ni malim o-brtnikom zagotovljen trajen obstanek, zakaj že se pojavljajo velike električne popravljalnice čevljev, kemične čistilnice oblek itd. v tovarniških razmerah in izpodrivajo malim tla.
V drugih poklicih postajajo nekdanji samostojni obrtniki posredovalci kapitalističnih podjetij. Mesar v Ameriki prodaja meso, ki ga dobiva iz velikih kapitalističnih klavnic; izpre-menil se je v prekupca, v kapitalističnega a-genta.
t^J t^
Ena razporoka na šest porok.
Na vsakih šest porok 1.1922 v Chicagi je prišla ena razporoka. Tekom 1. 1922 je bilo poročenih v Cook County (Chicago in bližnja okolica) 38,094 parov in razporočenih v istem času 6,542 parov. V državi Illinois je bilo 1. 1922 75,208 porok in 10,995 raznorok. Nad polovico razporok odpade na Chicago. Leta 1916 je bilo v Illinoisu 68,529 porok in 8,546 razporok.
Sodniki, ki rdšlujejo družinske spore, bi lahko mnogo pisali o "družinskih razmerah". Vzroki razporok so, navedeni v sodnijskih rekordih, brutalnost, pijančevanje, nezvestoba, za-pravljivost, nemoralno življenje, delomržnost itd. Med bogataši pa se ljudje razporočujejo večinova iz dolgega časa.
SEM I NT J A.
Vprašanje mnogoženstva v Turčiji. — Papež za "čednostn®" modo. — Borah in božje kazni. — Praznoverstvo otrok ignorance. — Kaj je pravica? — Veda nima meja.
Turčija je postala v nacionalističnem pre-rojenju na zunaj moderna država. Zavrgla je vlado sultana in postala republika turškega vzorca. Odpravila je mnogoženstvo in uvedla druge reforme. Sedaj, ko so grške čete potisnjene iz Anatolije in evropske Turčije, sedaj ko je angorska vlada sklenila z zavezniki "časten" mir, ni več potrebe za slogo med Turki. Konservativci, pod vodstvom mohamedanskih svečenikov, zahtevajo sultana in — mnogoženstvo. * * ★
Kemal paša pravi, da je ena žena dovolj za vsakega Turka. Konservativci Alahovi verniki trdijo, da je vpeljava enoženstva proti naukom mohamedanske vere. Zato zahtevajo, da se harem zopet dovoli. Za izhod iz situacije priporočajo, naj se da pravico imeti po več žen le bogatejšim Turkom. Njihov argument je, da je v Turčiji več žensk kakor možkih, torej je harem potreben tudi raditega razloga. In ob enem bo zadoščeno veri. Revni Turki pa naj
se zadovoljijo z eno ženo.
* * *
V Zed. državah mnogoženstvo ni dovoljeno. Mormonci, ki^pridejo v poštev le v državi Utah, so ga prakticirali, toda federalna vlada jim je stopila na prste in večina mormoncev je prišla do spoznanja, da se da izhajati tudi z eno ženo. Bogatejlši mormonci pa imajo baje še sedaj po več žen; z eno se poroče legalno, druge najamejo za dekle in jih skrivoma poroče po cerkvenih obredih. Ampak tudi taki slučaji so danes že redki.
* * *
Kdor čita ameriške dnevnike, bo mnogokrat naletel na novice, kako so tega ali onega ameriškega bogataša dobili v hotelu z "drugo" žensko. Takih slučajev je na tisoče, toda le malo jih pride na dan. Turški velikaši se od ;ameriških bogatašev v tem oziru lahko precej nauče. Do "mnogoženstva" se pride tudi brez haremov.
* * *
Celo papež v Rimu ima težave z ženskami. Vatikan je izdal odredbo, ki prepoveduje duhovnikom obhajati ženske, ki imajo na sebi premalo oblačila. Ako bo poklenila k obhajilni mizi ženska, ki bo imela gole roke in preveč ne- j pokritih prs, bo šel duhovnik s kelihom mimo i
nje in tako ne bo deležna svetega obhajila. Čemu neki je bil stvarnik tako nepreviden, da je
ustvaril Adamom žene?
* * *
Senator Borah je velik progresivec, toda tudi pobožen mož. Dne 6. septembra je dejal v mestu Idaho na konferenci metodistične epi-skopalne cerkve, da pomiluje Japonsko v njeni nesreči, "toda pri tem si ne more pomagati, da se ne bi spomnil masakrov, ki so jih počenjali Japonci 1. 1910 v Koreji. Klali so moške, ženske in otroke, rušili domove, zaprli korejske šole in zatrli voljo korejskega naroda. Vprašam se, če ni morda v nebesih nad Japonsko napisa-| no ime "Koreja" in spodaj rek: 'Maščevanje je
moje, je dejal Gospod.' " * * *
Mi se včasi čudimo, zakaj praznoverstvo tako počasi izginja iz ljudskih mas. Veliko bolj pase je čuditi vraževerstvu ljudi kakor je Borah; cerkve same so pričele opuščati pravljice | o "kazni božji". Bili so časi, ko je vsak človek verjel, da je suša kazen božja, da so potresi, kužne epidemije, povodnji, lakote in vojne božje [maščevanje nad grešnim svetom. Sveto pismo govori mnogo o takih kaznih. Legenda o Sodomi in Gomori je ena primera. Ampak vera v take pravljice polagoma izginja. Znanost nam je razjasnila mnogo, kar v proišlosti nismo vedeli.
* ★ *
Prišla bo doba, ko se bodo ljudje čudili, kako je mogel sploh kdo verovati v kruto maščevalnost Boga in kako so mogle cerkve same. utrjevati vero v kazni božje. Odgovor bo kratek: ignoranca je bila kriva takim mišljenjim. Čemu naj Bog kaznuje revne kmetiče s sušo, ubogo delavsko rajo v mestih s potresi, mase ljudi s kužnimi boleznimi, lakoto in vojno, medtem ko na tiste, ki so se proglašal^ za njegove služabnike na zemlji, ni pošiljal takih kazni? Plemstvo, vladarji, aristokratska duhovščina, bogataši, ti niso deležni božjih kazni, in vendar so večji grešniki kakor brezpravna kmečka in delavska raja. Na Japonskem je miljone ljudi, ki mislijo, da je bil zadnji potres poslan od razsrjenih bogov. Um povprečnega človeka se zelo počasi razvija.
* * *
"Glorijozna" italijanska bojna mornarica je okupirala grši otok Krf in pri tem pomorila nekaj otrok, £ensk in moških v begunskih taboriščih. Ti begunci so prišli iz Turčije po turški zmagi nad grškimi četami. Z mejo med Grčijo in Albanijo nimajo ničesar opraviti. Večinoma niti ne vedo, da je kje na svetu dežela, ki se imenuje Albanija. Ako ubiješ človeka, si gnan v zapor, potem na sodišče, kjer si obsojen, ako ti je krivda dokazana. Svet, tisti si se zanima za take reči, se zgraža nad italijanskim barbarizmom na Krfu. Visoki državniki skomigajo

in pravijo: Dogodek je obžalovati, ampak instance, pred katero bi se moglo za ta slučaj Italijo obtožiti in obsoditi, ni. — Becimo, da bi bili dotičniki, ki so jih pomorile italjanske čete na Krfu, anglelšk, ameriški ali francoski državljani. Mussolini bi bil kmalo na kolenih in prosil odpuščanja. Toda ubiti so državljani slabotne Grčije, ki ne more iskati zadoščenje s silo. Kapitalistična uredba družbe ni in ne more biti pravična.
★ * ★
V San Diegu, Calif., je bilo zbranih dne'10. septembra veliko število astronomov iz vseh krajev sveta, kjer so opazovali in študirali po-polen solčni mrk. Mnogi znanstveniki se zbirajo na Japonskem kjer proučavajo potrese. Ostali delajo na drugih poljih znanosti. Znanost ne počiva, znanost ne veruje, umpak preiskuje, študira, eksperimentira in odkriva neznano. Kar danes ne ve, skuša vedeti jutri. Znanost nima vere. Ona ve, ali ne ve. In kar danes še ne ve, bo vedela enkrat pozne j. Veda nima meja.
Kaj je '?dober Amerikanec"?
Mr. Davis, miljonar in delavski tajnik v ameriški vladi, ter njegov novi bos Mr. Coo-lidge, sta za dopustitev v Zedinjene države samo takim naseljencem, ki so pristopni amerikanizaciji in sposobni postati "dobri ameriški državljani".
Kaj je "dober ameriški državljan?"
Mnenja v tem vprašanju se križajo. Mnenja gospodov Davisa, Coolidga in njima enakih se najbrž zelo razlikujejo od mnenja tistih, ki ne verujejo, da vse kar je je sveto.
Dejstvo je, da imamo zelo slabe Amerikan-ce, ki se smatrajo za zelo dobre Američane. Taki Američani si čestokrat jemljejo pravico odločati kaj in kdo je dober Amerikanec in kdo ni. Njihova tendenca je zapreti vrata vsem osebam, ki imajo razum odprt za sprejemanje novih idej. Za njih pomeni beseda napredek isto kakor beseda izdajstvo.
So tujci, katerim je treba zabraniti prihod v to deželo, ako mogoče. N. pr., zločincem, katerih imamo že sedaj več kakor katera druga dežela.
Ampak poslušni mezdni sužnji, ki bi pazili, da ne bi nikdar imeli svojega mišljenja, ne predstavljajo našega ideala "dobrih Amerikan-cev". Virilni ljudje, ki hočejo in znajo misliti zase, postanejo po našem mnenju najboljši A-merikanci. Ampak prav ti so tisti, ki se jih smatra za nevarne; inozemski delavci, ki znajo misliti, so tisti element, kateremu se po mnenju Davisov in Coolidgov ne sme dopustiti vstop v to deželo. — (Po 'Milwaukee Leadru".)
LEONID ANDREJEV:
TEMA.
Poslovenil Jos. Vidmar.
(Nadaljevanje.)
Zasmejal se je in zmedeno so se nasmehnili stražniki. In kar je bilo najbolj čudno: celo te-pena Ljuba sma se je zasmejala. Gledala je starega pristava, kakor da je vesela njegove šalji-vosti, njegovega veselega značaja, in se smejala. Na njega se ni od trenutka, ko je prišla policija, ozrla niti enkrat in ga je izdajala naivno in odkritosrčno; in on je to videl, molčal in se smehljal s čudnim smehljajem, ki je bil tak, kot bi se nasmehnil v gozdu siv, v zemljo zaraščen, plesniv kamen. Pri vratih pa so se že prerivale poloblečene ženske; med njimi so bile tudi one, ki so včeraj sedele z njima. Toda gledale so ravnodušno, s topo radovednostjo, kot da ga vidijo prvikrat, in bilo je videti, da od včerajšnjega ne pomnijo ničesar. Kmalu so jih pregnali.
Zdanilo se je popolnoma in v sobi je postalo še zoprnejše in ostudnejše. Pokazala ste se dva oficirja, neprespana, s povaljanimi obrazi, toda že oblečena, čista, in sta stopila v sobo.
—	Prepovedano je, gospoda, pri moji duši, da res ,— je leno govoril pristav in zlobno gledal nanj.
Stopila sta k njemu, ga ogledala od glave do nog s krivimi prsti, ogledovala Ljubo in sta prostodušno delala opazke.
—	Lep je pa, lep! — je dejal mladi oficir-ček, tisti, ki je vse pozival na kotiljon. Imel je res krasne, bele zobe, mehke brke in nežne oči z velikimi deviškimi trepalnicami. Aretiranca je motril s prezirljivim sožaljem in se kremžil, kot bi se hotel zdaj, zdaj zjokati. Na levem mezincu je imel oni kurje oko; in bilo je bogve zakaj zoperno in strašno gledati ta mali, rumenkasti kupček. In noge je imel precej umazane. — Kako pa je to vendar z'vami, gospod, aj-aj-aj, — je majal oficir z glavo in se mUčno kremžil.
—	Tako torej, gospod anarhist! Kar se deklet tiče^ niste nič slabši od nas grešnikov. Meso je torej tudi pri vas slabo? — se je zasmejal drugi, starši od prvega.
—	Zakaj ste oddali svoj revolver? Tako bi vsaj streljali lahko. No, to je še razumljivo, da ste prišli sem, to se lahko zgodi z vsakim, toda zakaj ste oddali revolver? To je vendar grdo z ozirom na tovariše! — se je razburjal mladi ofi-Ipir in pojasnil starejšemu: — Veste, Knorre, browning je imel s tremi naboji, pomislite! Ah, kako je to grdo!
Z višine svoje nove, svetu nepoznane in strašne resnice je gledal s poroglivim smehljajem . na mladega, razburjenega oficirčka in je rav-
nodušno kolebal z nogo. In ni se sramoval, da je skoro nag in da ima poraščene, umazane noge s pokvarjenimi, krivimi prsti. In če bi ga ravno takega odpeljali na najbolj obljuden trg v mestu in ga posadili pred ženske, moške in otroke, bi prav tako ravnodušno kolebal s poraščeno nogo in se porogljivo smehljal.
—	Kje pa oni razumejo, kaj je tovarišija!
—	je dejal pristav, divje pogledal na kolebajo-čo se nogo in je leno prepričeval oficirje: -Pogovarjati se ne sme, gospoda, pri moji duši, Saj razumete, predpisi.
Toda svobodno so prihajali novi oficirji, ogledovali in se pogovarjali. Eden, očividno znanec, je podal pristavu roko. In Ljuba je že koketirala z njimi.
—	Pomislite, browning, tri naboje, in ta bedak ga odda sam, — je pripovedoval mladi.
—	Ne razumem!
—v Ti, Miša, tega ne boš razumel nikdar.
—	Toda, saj to vendar niso bojazljivci.
—	Ti, Miša, si idealist, tebi se še mleko ni , posušilo za ušesi.
—	Samson in Dalila — je dejal ironično nizek, noslajoč oficir z majhnim, napol udrtira nosom in visoko zavihanimi, redkimi brkami,
—	Ne, Dalila, temveč enostavno, ona ga je zadavila.
Smeh.
Pristav se je prijetno smehljal in drgnil svoj rdečkasti nos navzdol, naenkrat pa je stopil k njemu, se postavil tako, da ga je zakril s svojim telesom v široki bluzi pred oficirji in j je izpregovoril s pridušenim šepetom, besno j prevračaje oči:
—	Sram vas bodi! . . . Vsaj hlače bi oblekli! . . . Oficirji! . . . Sram vas bodi! . . . Junak pa tak! . . . Z ženščino se speča, s cipo . .. Kaj bodo rekli tvoji tovariši, a? . . . U-uh, živina!
Ljuba je pozorno stegnila vrat in ga poslušala. In tako so stali oni, drug poleg drugega, j tri resnice, tri razne resnice življenja: stari i podkupljenec in pijanec, hrepeneč po junakih, razuzdana ženska, v katere dušo so že bila vse-jana semena podviga in samozatajevanja — in j on. Na pristavove besede je nekoliko pobledel i in je menda celo hotel nekaj reči, toda namesto ] tega se je nasmehnil in je znova mirno zakole-bal z nogo.
Oficirji so se popolnoma razšli, stražniki so se privadili položaja, dveh polnagih ljudi, 111 so stali zaspano, z ono odsotnostjo vidne misli na obrazu, ki dela obraze vseh stražnikov podobne drugega drugemu. Pristav je položil roke na j mizo in se globoko in žalostno zamislil o tem, da danes že ne bo več utegnil zaspati, da bo treba iti v komisarijat in opravljati službo. In še o nečem, še bolj žalostnem in tegobnem.
—	Se lahko oblečem? — je vprašala Ljuba.
—	Ne.
—	Zebe me.

Nekaj vprašanj, na katera bi moral znati odgovoriti vsak izobražen delavec.
Na koliko vprašanj daste lahko odgovor?
[ — Ne bo sile, boš že potrpela. \ Pristav je ni gledal. Sklonila se je, stegnila lenki vrat in onemu nekaj šepnila, nežno, samo lastnicami. Oni je vprašujoče dvignil obrvi in »na je ponovila: [ — Mili! Mili moj !
i Pokimal je z glavo in se laskavo nasmehnil. In to, da se ji je laskavo nasmehnil in da torej ni ničesar pozabil; in to, da je tako ponosen in lep, slečen in od vseh zaničgvan, in njegove umazane noge — vse to jo je naenkrat napolnilo s čustvom neznosne ljubezni in besne, slepe jeze. Zacvilila je, se vrgla na kolena na mokra ;tla in objela z rokami hladne poraščene noge. I — Obleci se, mili! — je kriknila vsa iz šele:—obleci se!
i —Ljubka, pusti ga! — jo je vlekel pristav vstran. — Ni vreden tega! , Dekle je skočilo na noge. [ — Molči, stari lopov; Boljši je od vseh vas skupaj!
| — Živina je!
—Ti si živina! [ — Kaj? — je naenkrat podivjal pristav. — Ej,Fjedosjejenko, primi jo! Pa puško postavi vstran, vol!
r — Mili, zakaj si vendar oddal revolver, — je vpilo dekle in se branilo stražniku. — Zakaj vendar nisi prinesel bombe? . . . Midva bi jih — midva bi jih — vse — — | — Zamaši ji usta!
[ Sope se je že brezglasno borila ženska in se trudila ugrizniti grabeče jo trde prste. Belo-lasi.se ni znal boriti z ženskami in jo je zmedeno grabil zdaj za lase, zdaj za razgaljene grudi, jo valil na tla in strašno sopel. S hodnika pa so se že slišali mnogoštevilni glasni, objestni glasovi in žvenklanje žandarjevih ostrog. In nekdo je govoril s sladkim, prisrčnim, pojočim baritonom, kakor da se bliža operni pevec in se šele sedaj začenja resna, prava opera. ; Pristav si je popravil bluzo.
(Konec.)
"Newberryisem".
1 Miljone zapravljajo razni kapitalistični kandidatje i volilnih kampanjah. Te vrste zapravljanja so nekateri krstili za "Newberryiizem", ki ima svoj izvor v Mi-thiganu povodom izvolitve Mr. Newberrvja v senat, tarošil je v svoji kampanji ogromne vsote in iz te ilere se je razvil škandal, da je bil Newberry moralno prisiljen odstopiti.
t Za delavca nastane vprašanje: Kdo daje te miljo-it? Delavci? Ne, kajti delavci miti za kampanje svojih kandidatov ne prispevajo radi. Ampak miljone, ki K zapravijo v kampanjah kandidatov meščanskih strank, indiirektno vendarle plačajo delavci, le da se večina tega ne zaveda.
i Osvoboditev delavstva izpod kapitalističnega jarma mora biti delo delavstva samega.
V	sledečem podajamo čitateljem "Proletarca" nekaj vprašanj, na katera bi moral znati dati odgovor vsak starejši čitatelj '^Proletarca" in tisti, ki čitajo napredne liste in znanstvene knjige; zlasti bi moral znati odgovoriti na važnejša vprašanja vsak organiziran sodrug, od katerega se pričakuje, da bo vodil v svojem kraju socialistično propagando. Ne pričakuje se, da bi mogli odgovoriti na vsa vprašanja celo na-bolj podkovani, toda mnogo vprašanj je, na katera .bi morali iznati odgovoriti vsak socialističen agitator.
V	tej številki priobčujemo vprašanja, ki se nam zde najvažnejša za naše agitatorje itn sodruge. V prihodnji številki slede odgovori na stavljena vprašanja.
Vprašanja so:
1.	Kaj je socializem, na kratko povedano?
2.	Zakaj pravimo, da so reči "družabne in privatne?"
3.	Kdo je spisal "Komunističen manifest?"
4.	Kaj je nadvrednost?
5.	Od kod izvira profit?
6.	Kdo je spisal knjigo "Vrednost, cena in profit?"
7.	Kdo je tista "trojica", ki jo imenujemo socialisti v svojih študijah, da vlada daines?
8.	Kdo je spisal knjigo "Postanek življenja?"
9.	Kako tolmačimo ali razlagamo zgodovinske pojave?
10.	Kdo je bil Spartacus?
11.	Kateri spol je dal civilizaciji pletenine?
12.	Kdo je spisal knjigo "O razvoju imetja?"
13.	Kdo je spisal knjigo "Žena in Socializem?"
14.	Kdo je bil August Bebel?
15.	Zakaj so bogovi sedanjih religij ustvarjeni?
16.	Ali so bili starodavni bogovi moškega ali ženskega spola?
17.	Zakaj so oblike nekaterih živali v prvi dobi drugačne kot kasneje, ko odrastejo?
18.	Ali je bila zemlja in voda vedno v takem stanju kot je danes?
19.	Kakšno delo opravlja vsak razred čebel v panju in zakaj?
20.	Kdo je bil Charles Darwin?
21.	Kako si je razlagati obstanek najsposobnejših?
22.	Ali je Božič izvor krščanstva ali paganstva?
23.	Ali sta pravičnost in, krivičnost neločljiva pojma?
24.	Kaj je razredni boj?
25.	Zakaj nismo rojeni telesno in duševno popolnoma razviti?
26.	Kateri spol je izumil orožje za ubijanje?
27.	Ali moreš raztolmačiti, kaj pomeni materialistično naziranje zgodovine?
28.	Od kedaj obstaja pojm o razdelitvi dela?
29.	Kateri spol se je bavil v starih časih z barvanjem platna in tkanine?
30.	Kakšna oblika ženitbe je vladala pred časom monogamije ali enoženstva?
31.	Ali so žene v starih časih imele tiste politične pravice kot moški?
32.	Kaj pomeni prirodna izbera ali selekcija?
3>. Zakaj pes tuli?
34.	Imenuj vrsto opic, ki so najbljižje človeku?
35.	Kam vodi sled do izvora vsega živstva?
36.	Zakaj so nekatere zelo stare vrste živali izumrle?
37.	Ali je izumil umetnost porcelana in lončeni-ne moški ali ženska?
38.	Kaj daje sirovinam vrednost?
39.	Kaj je vzrok, da je človek opustil plezanje po drevju in se naselil v votline?
40.	Kaj razumemo pod besedo analogno (slič-no), induktvino (uvajalno) in deduktivno (odračuna-joče)?
Na koliko od tu navedenih vprašanj daš lahko odgovor?—r.
Gibanje agrikulturnega delavstva v Franciji.
Pred okoli petindvajsetimi leti so se v Franciji pojavile prve unije poljedelskega delavstva, v katere so pripadali lesni delavci, vrtnarji, vi-nogradni delavci, hlapci itd. Do leta 1904 so bile te unije, zvane sindikati, samostojne, toda v naslednjem desetletju se je pričelo jako gibanje za zedinjenj unij kmečkega delavstva v enotno federacijo. Vršili so se razni zbori, ki pa niso prinesli zaželjenega rezultata in šele med vojno se je posrečilo zediniti posamezne skupine v federacijo agrikulturnega delavstva (Federation National des Travaileurs de F Agriculture). Septembra 1. 1920 je štela 328 posameznih unij s 30,000 članov.
To je tudi za Francijo zelo majhno število. Veliko težje je organizirati kmečke delavce kakor industrialne. Na kmetijah dela navadno le po par delavcev na vsaki, ali pa niti to ne, in še ti ne delajo stalno. Stavke kmečkega delavstva ne morejo biti tako afektivne kakor stavke industrialnega delavstva. Kmečki delavci ne morejo tako lahko pohajati na seje svoje unije kakor industrialni delavci.
Veliko boljše kakor kmečki delavci pa so se v novejši dobi organizirali poljedelci. Kmečki posestniki predstavljajo v nekaterih deželah odločilno politično moč. Stamboliskijeva stranka v Bolgariji je bila stranka kmetov. Slovenska ljudska stranka v Sloveniji je kmečka stranka, istotako Radičeva na Hrvatskem in Witoseva na Poljskem. Organizacije kmetov imajo že svojo internacionalo, znana pod imenom "zelena in-ternacionala," ki pa se še ni uveljavila. Kmet je po svoji naturi konservativen in beseda "inter-nacionala" mu je zoprna. Toda sedanja doba je prinesla tudi med kmečkim ljudstvom velike duševne preobrate.
(iT^ ^ ^
Noben trenotek, ki se ga porabi za čitanje, ni izgubljen. Vzporedno iz izpolnjevanjem tiska se je širila kultura. Čitanje pripravi tvojemu razumu pot do Spoznanja znanstvenega socializma. Čitanje je glavni pripomoček do izobrazbe. Ne zanemarjaj ga!
Zunanjost človeka in njegov značaj.
Dr. Edmond Locard, ravnatelj laboratorija tehnične policije v Lyonu, beleži nekoliko zanimivih po« datkov o ocenjevanju ljudi po njihovi zunanjosti. Kaj prej potrjuje staro resnico, da so oči često zrcalo da-i še: zato priporoča, pri preiskovanju človeka posvetili prvo pažnljo njegovim očem. V zenici ljudskega očesa se zrcalijo vse nianse človeških občutkov; mržnja, Ijn-I bosumnost, jeza, lokavost, nezaupnost, simpatija, neH nost, lj ubav, strast itd. Manjše važnosti je hoja, obliki j in velikost oči kajti njih pravi izraz je le v onem pl» menčku, ki žari v zenici. Kdor ga prikriva je ali sla bič ali pa hinavec. Zato angleški stariši in učitelju učijo devoljke in dečke, naj gledajo vsakemu človeku ravno v oči. — Pri nas pa še vedno velja zastarela pravilo, da je znak dobre vzgoje tudi v tem, da devojJ ke in žene pri razgovoru z moškimi obračajo pogiel v tla. Da, celo mnogi možje imajo nelepo navado, dt4 med razgovorom opazujejo svoje čevlje ali karkoli, dal le ne motrijo svojega sogovornika v oči, osobito, akti je stareljši in celo imenitnej šega stanu. Tako vedenje j bi našega človeka na Angleškem zelo slabo označilo,] Ravno tako čudne pa so tudi manire onih, ki med m-j govorom s pogledom iščejo navdihnjenja po neba d po stropu. — Zelo značilna so tudi usta. Najmanjši! migijaj usten lahko izda človekov značaj, dvignjeni pal radost. Debelejše ustnice označujejo občutljivo nnnJ tanke pa ostroumnost. Tudi smeh je izboren tolmači iskrenosti, lahko pa tudi predrznosti, gluposti in lili-njenja. In vendar je današnji moderni človek sposo- j ben, da vestno prikriva svoje občutke in da svojemu! licu ter celo očem daje popolnoma drug izraz nego bil ga po svojem duševnem razpoloženju in značaja mo l ral imeti. Sicer je pa vendar na človeku še ena stvar,i ki ga najbolje oznaČHje, a ji posvečajo najmanj pozor-« nosti: to je uho. Glovek, posebno žena, ki ima poveM ne uhlje, je zahrbtna in opasna. Posebno se je treba ta-1 vati onih, katerih ušesa imajo na vrhu razširjeno obli ko trikota. Po Darwinu poijienja to degeneracijo člonl ške pasme in povratek k opičjim pradedom. Tudi bojfl igra veliko in važno vlogo pri razpoznavanju ljudskilH značajev. Značajna je tudi gestikulacija; ako pazljifl vo motrite kakega človeka, lahko iz edine njegove ste zaključite, kakšen je njegov poklic in kakšne sol
njegove navade.	(Naprej,) I
^
Glas za republičansko ali demokratsko stranko jtl glas za sistem, ki povzroča vojne, brezposelnost ill druge socialne nadloge. Nihče drugi nima interesotl za odpravo sistema, ki povzroča vojne, kot delavstvo,! ki ga bo odpravilo združeno v socialističnih vrstah.1 Vstopite tudi vi v te vrste 1
SODRUGI V PENNSYLVANIA!
Agitirajte za razširjenje vašega glasili 1 "PROLETARCA". In agitirajte tudi za vaše I angleško socialistično glasilo "THE WORKER", I ki ga izdaja socialistična stranka v Pennsylva- I ni ji. Naslovite: The Worker, P. O. Box 685, I Reading, Pa. Naročnina: za celo leto $1.50; I za osem mesecev $1. Agitirajte med vašimi I ameriškimi tovariši delavci, da se naroče na ta I

GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
Konferenca in shod socialističnih klubov v zapadni Pennsylvaniji.
Pittsburgh, Pa. f Seja socialističnega kluba št. 184, JSiZ., na Law-race, Pa., je dne 20. maja pa daljšem razpravljanju »ključila pričeti z akcijo za tesnejše medsebojno delovanje socialističnih klubov JSZ in društev "Izobraževalne akcije JSZ." v zapadni Pennsylvaniji. Dne 24. junija se je vršila na Lawrence prva konferenca zastopnikov klubov in društev "Izobraževalne akcije", ti je prebila led in ustvarila podlago za bodoče delo v okrožju zapadne Pen,ne. Zaključila je med drugim, da se vrši druga konferenca dne 2. septembra na Bridge-tillu, Pa.
[ Program prve konference, ki se je vršila dne 24. junija 1.1., je bil:
| 1.) Razpravljati o potih in načinih, kako reorganizirati klube JSZ. v naselbinah zapadne Pennsylva-nijc. kjer so enkrat že obstojali in kako ustanoviti note v krajih, kjer klubov še ni bilo; [ 2.) razpravljati o načinih agitacije za razširjenje našega glasila "Proletarca";
[ 3,) razpravljati, kako najložje razširiti "Izobraževalno akcijo JSZ." med našimi podpornimi društvi, i Na ipodlagi tega programa je delovala prva konferenca in ravno tako druga.
t Udeležba na konferenci dne 2. septembra, ki se je vršila na Bridgeville v slovenski dvorani, je bila večja kakor na zadnji konferenci, toda pogrešali smo iistopnike nekaterih klubov, ki bi se je lahko udeležili. Volja za aktivnejše delo na bridgevillski konferen-dje bila večja kakor na lawrenski. f Bridgevillsko konferenco socialističnih klubov in društev Izobraževalne akcije JSZ. je otvoril so drug Jota Terčelj ob 10. dopoldne. Za predsednika konferen-fe je bil izvoljen sodrug John Ban, iz Pittsburgha, lazapisnikarja pa sodrug Louis Kveder.
; J. Terčelj je prečital zapisnik zadnje konference in podal svoje poročilo kot zastopnik konference. Lawrence Kavčič, istotako zastopnik konference, je podal svoje poročilo s posebnim ozirom na akcijo za fojačan.je gibanje v prilog "Izobraževalne akcije JSZ."
Razprava na konferenci je bila splošna; udeležili so se je Terčelj, Kavčič, Kveder, Primozich, Glažar, Dekleva, Britz, Rupert, šimčič, Zajec in drugi.. Več poročila o razpravah bo priobčenega v zapisniku konta,ee. Sprejetih je bilo tudi par resolucij in zaključeno, da se prihodnja konferenca vrši 28. oktobra v Canonsburgu. Sprejet je bil predlog, da se konferenca irganizatoirično bolj sistematizira in si izvoli stalen odbor. Za tajnika "Konference soc. klubov" je bil oz-voljen sod. Louis Kveder; v organizatirični odbor so izvoljeni sodrugi Frank Simčič, John Cesnik in Mike Primozich. Ta odbor bo vodil s sodelovanjem zastopnikov klubov JSZ. in društev "Izobraževalne akcije JSZ." organizatarično delo in vršil priprave za prihodnjo konferenco.
Popoldne se je vršil v isti dvorani shod pod av. spicijo Konference socialističnih klubov. Udeležba je bila prilična, toda bi bila lahko večja. Dobro pri tem je bilo to, da so bile na shodu zastopane več ali manj mnoge naselbine. Shodu je predsedoval sodrug Terčelj, ki je pojasnil namen shoda in apeliral na navzoče, naj se z vsemi močmi izavizamejo za akcijo, ki jo je pričela Konferenca socialističnih klubov — to je, širiti socialistično misel, ustanavljati socialistične klube in, širiti Proletarca. Nato je predstavil sodruginjo Frances A. Tauchar, ki je v kratkem govoru .pojasnila namen svojega prihoda v Pennsylvanijo in izrazila željo, naj sodrugi in somišljeniki kooiperirajo z njo pri agitaciji za širjenje "Proletarca".
Na poziv predsednika je nato govoril sodrug John Kvartich iz Sygana, ki je izvajal, da živimo v sistemu, v katerem tudi delavsko gibanje ne more voditi kake večje akcije brez gmotnih sredstev. Na njegov apel se je nabralo ined navzočimi za pokritje stroškov nekaj nal $S5. Zadnji je nastopil sodrug Frank Zajec, urednik Proletarca, ki je slikal borbo ljudskih mas skozi vso zgodovino človeka iza več kruha. Prešel je na današnje razmere in na današnjega človeka ter na njegovo stremljenje, da napravi konec tej večni borbi s tem, da ustvari ekonomski sistem, iz katerega bodo iztrebljenj vzroki, ki postavljajo ljudske mase v vedno nesi-gurnost in večen boj za obstanek — za kruh. Izvajal je, kako se je gibanje zatiranih, brezpravnih ljudskih množic, vršilo po raznih stopnjah do današnje borbe proti kapitalizmu, in slikal, kako so padali prejšnji sistemi in da je po razvojnih zakonih tudi kapitalizem obsojen poginu, katerega ima naslediti boljša, pravičnejša ekonomska uredba, socializem! Govoril je obširno o razvoju Jugoslovanske socialistične zveze in njenemu dolgoletemu boju proti nazadnjaštvu in izkoriščevalcem in kako je skrbela za kulturno probujo našega proletariata. Govoril je o aktivnostih posameznih naših klubov, ki so storili na polju socialistične agitacije ogromno dela, ne samo imed jugoslovanskim delavstvom, ampak tudi med ameriškim. Ob zaključku je polagal slovenskemu delavstvu v Pennsylvaniji. naj se otrese brezbrižnosti, naj preneha z brezplodnim frazarstvom ter stdpi v akcijo pri delu za socialistično organizacijo in socializem. Dasi se je shod vršil vse popoldne do večera, je občinstvo pazno sledilo govornikom in bilo z zborovanjem popolnoma zadovoljno.
Slovensko delavstvo v zapadni Pennsylvaniji se resnično vrača na polje energičnega konstruktivnega dela za organiziranje delavskih mas v socialistično stranko. Se se opaža malodušnost, še se poznajo znaki izbeganosti, konfuzija še ni popolnoma izginila. Dela ije še mnogo pred nami in izvršiti ga bo treba, predno bomo v stanju reči: Doba enotne fronte je tukaj.
Aktivni sodrugi in somišljeniki v naselbinah zapadne Pennsylvanije bodo skrbeli, da akcija, započeta 24. junija na Lawrence, ne bo zamanj. Naše čete ne poznajo umikanja in, ne porazov. Naprej!
DELAVSTVU V WAUKEGANU, North Chicagi in okolici naznanjamo, da se vrše seje socialističnega kluba št. 45, JSZ., vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu. Udeležujte se jih točno. Na nečlane apeliramo, naj se pridružijo našemu klubu. — Tajnik.
Nekoliko odgovora na "odprto pismo" uredništvu "D. S."
SHEBOYGAN, WIS. — V izdaji z dne 16. avgusta je priobčila "Del. Slov." na naslov soc. kluba št.235 "odprto pismo", v ikaterem je število zlobno zavitih vprašanj in natolcevanj. Omenjeni lisit in njegove u-rednike ne jemljemo resnim, še manj pa način, po katerem urejejo list.
V	"odprtem pismu" se urednika pritožuje ta, da naročniki "Del. Slov." odpovedujejo list. Za vzrok temu, leolikor se- tiče naselbine v Sheboyganu, navajata "ruvarenje nekaterih naših sodrugov proti D. S.."
Naš klub št. 235 želi povdariti kot celota ("mero-dajnih" oseb, niti diktature mi ne priznamo), da se ni ustanovil z namenom odbijati omenjenemu listu naročnike ali mu jih pridobivati, kajti naš klub posluje z namenom širiti socialistično propagando in vzgojo. Kdor izmed rojakov v naši naselbini (želi čipati modrost iz v frazah "revolucionarne" Del. Slov., temu naš klub nima niti najmanjšega namena kvariti takega Okusa. Kar se tiče vaših naročnikov, bodite uverjeni, da je to 'za naš klub postranska stvar.
V	kolikor se vaše "odprto pismo" nanaša na kroniko in potek razvoja delavskega gibanja -tekom zadnjih let tu in v starem kraju, Vam želimo naglasiti, da smo vsemu temu sledili z vso pozornostjo že tedaj, ko je sedanje uredništvo "Del. Slov." v naši naselbini s sodelovanjem župnika in njegovih pristašev na javnih sestankih agitiralo za pokojno Sakser-Troštovo-Pirčevo narodno ligo, ter je pri tej agitaciji ravno tako "revolucionarno" frazarilo, ikakor mora sedaj na povelja gospodarjev frazariti v novi službi.
Na serijo demagogično in lažnjivo zavitih vprašanj ne bomo odgovarjali, ker so pisana z namenom rušiti gibanje socialističnega delavstva. To ste že itak često-krat premleli, pa se še niste naveličali ponavljati ene in .iste melodije. Vemo, da nas želite izzvati v polemiko z vami, tega veselja pa vam ne mislimo napraviti, dasi nam je znano, da rabite gradiva za vaš list, od kar je v Ljubljani prenehala izhajati Peskova "Jugoslavija", iz katere ste s tako slastjo strigli razne "race" in notice, s katerimi naj bi se diskreditiralo socialistično gibanje.
Glavni vzrok, da na "odprto pismo" sploh kaj odgovarjamo, je to, iker hočemo razdirače delavske solidarnosti in sovražnike vzajemnega delovanja zagotoviti, da ne bodo s svojim delom med nami ničesar o-pravili. Vaš način boja je dovolj PROZOREN, da ga naše delavstvo taikoj spozna, kakšni nameni se skrivajo iza njim. S svojo frazarsiko "revolucionarnostjo" ste se razgalili med našim delavstvom in sedaj se pri-tožujete nad nami, češ, da smo vam mi krivi, ako delavci nočejo vašega lista.
Uredništvo "D. S." ve, da je naš klub del J. S. Z., ki je pridružena socialistični stranki. Istotako ve, da ,se načelna nasprotja, ako mogoče, izravnajo med Strankami in ne med posamezniki. Kljub temu je uredništvo omenjeega lista obrnilo svojo pozornost našemu mlademu klubu. Zakaj? Zato, ker je nameravalo na ta način (ako bi bilo to mogoče) napraviti med nami nesoglasje in konfuzijo, iz katere bi črpalo ikoristi zase. To je način, ki se ga poslužujejo "komunistični" frazarji vedno in povsod in v nekaterih krajih se jim je posrečilo napraviti Iprecej zmenjave, posebno v starem kraju v strokovnih unijah in delavskih gospodarskih organizacijah. V svoji otročji nadi so mislili, da bodo z odprtim pismom dobili naš klub v tok
svoje polemike in s tem pokazali: Glejte, mi tudi» kaj štejemo.
Vojne in povojne razmere so res ustvarile na
organiziranim proletaristom mnogo konfuzije, katc so sledile napake. Ampak na vaši strani niso bile niž manjše — ako ne večje 'kakor pri nas. Radi napak si-mih na sebi ni trčba polemike. Nezmotljivi niste, znanjem se tudi ne morete ponašati. Na vaša vi* šanja bi mi lahko stavili protivprašanja, in niti FAI RICIRATI nam jih ne bi bilo treba, kakor jih morati VI.
Osebe, katerih ni več v socialističnem delavsken gibanju, nas ne zanimajo, kakor se nismo zanimali t» krat, ko je sedanje "komunistično" uredništvo "Del, Slov." po naši naselbini iz svojega "revolucionarne^ prepričanja vršilo javno propagando za monarhistil' no ligo in delalo poslušalcem prisiljeno veselje z n lago — čigavi so bili voli, katere je gonil slovenski kmet na semnje v bivši Avstriji.
Končno izjavljamo uredništvu "Del. Slov.", dj jbrezplodno hoditi k nam v svate z vaximi "odprtini pismi", (kajti dlaka, ki ste jo pustili v Sheboyganu. st more utrjevati med našim delavstvom zaupanje in» ro v vašo odkritosrčnost, pač pa obratno. Mi ne na» ravamo trošiti časa v polemiki z vami, ker imam) važnejše namene — graditi socialistično organizaciji in. učiti delavstvo v duhu znanstvenega socializmi Uredništvu "Del. Slov." pa ne bomo delali nikakil ovir in radi nas lahko še nadalje "strelja kozle" kaka jih je dosedaj. Mi se bomo držali resnega dela za socii lizem, vi pa lahko svobodno demagogirate. Slovensko delavstvo vas je že spoznalo in zato se nikar ne priti) žujte, ako ne morete dobiti med njim nobenega vplivi in zaslombe.
Socialističen klub št. 235, J. S. Z., Sheboygan, Wis
Sodrugi v Canonsburgu, na delo za socialistični klub!
CANON,SBURG, PA. — V današnji družabni uredbi mora nositi delavsko ljudstvo vsa najtežja bremeni na svojih ramah; to je, ono mora trpeti vse neprilita sistema privatnega lastništva in profitarstva. Kapit»-lizem ikroji zakone po svoji volji. Legaliziral je izkoriščanje; nagrabil si je neizmerna bogastva, katera cava z vso svojo močjo, ki jo poseduje.
Kapitalizem nas je zasužnjil radi naše nezavednosti. Ogromna večina delavstva mu služi in se bori, seveda nezavedno, za njegove interese.
Takemu stanju more odpomoči le delavstvo. Prt nehati mora služiti izkoriščevalcem in pričeti misliti in delati zase. Organizirati mora svoje sile. Strniti mora svoje moči in odpraviti današnjo ekonomsko uredbo. Vsposobiti se mora za novi družabni red -socializem!
Nastane vprašanje, po kaki poti mora iti delavsko ljudstvo, da doseže svoje pravice, da si pribori uredbo, v kateri bo delavec v resnici deležen sadov svoje ga dela.
Najprvo je potrebno, da spoznamo važnost iN braizbe. Skrbeti moramo, da se vrši med delavstvo« čim intenzivnejše izobraževalno delo v socialistične« smislu. Širiti moramo med nezavedne delavske mast razredno zavest. Ustanavljati moramo kjerkoli mogofc postojanske socialistične stranke. To je pot, ki vodi konsolidiranju delavskih sil in v končno zmago, bo sledil socializem.
Zavedni slovenski delavci v Canonsburgu se vedajo, da napredek ni v frazah, temveč v akciji.
tao delati, smo reorganizirali socialističen klub 118 in upamo, da bo odslej aktiven. Zavzeli smo se, »aktiven,!
Khi'bove seje se vrše vsako drugo nedeljo v meti ob 10. dopoldne v dvorani društva Postojnska ja-Somišljeniki, pridite v naš krog, da boste skupno »mi delali za skupne cilje in proti skupnemu so-b3m.
M. TEKAVC, tajnik.
iČUN RAZPECANIH ZNAMK J. S. Z.
za mesec avgust 1923.
hva Mesto
Carl i n,vili e Nokomis . Springfield La Salle . Chicago N. Waukegan . Chicago N. : Universal . Terre Haute Clinton . . Madrid" .
«1 „ » o> M 2 M • «
B s ~ sil •a § S « I
ca
c 3 C Q
■T? >
<U u
a.
O a
.s?
>N U u Al
a o
l,
. 9 . 9 . 7 .50 . .. 9 224 11 .... 18 . 7 .11 . 3
10
8 2
6 —
4 —
i.: M. M. At large 6 i: Cleveland . ... 40 P. Ch. At large . 4 J. P. At large ... 9
Glencoe......10
Barberton.....30
Girard.......25
Herminie . ... 6 Harwick ........28
Burgettstown, . 3
Avella.......8
Library.......8
Lloydell . . ...14
Renton.......3,2
Canonsburg . ..12 Wickhaven . . .15
Sygan........27
Lawrence . . ..33
im Run ..........30
Va.: Pursglove ..40 Milwaukee . .. 20 Sheboygan . . . 20 P. V. At large . . 6
1	—
10	—
7	—
1	—
4	— 2	—
5	— 2	—
4 —
3.00 5.50 3.40 2.10 17.10 2.70
4.70 $15.62 $12.50 5.40 2.10
4.70 5.00 4.00 .90 .37 .30 1.80 .75 .60 12.00 1.20 2.70 3.35 12.50 7.50 16.12 12.90 4.25 8.40
1.25 3.80 3.10 5.95 10.30 3.60 4.50 8.10 11.30 9.00 30.12 24.10
12.00 5.00 4.00 6.00 6.00 1.80
5.75 4.60
Skupaj . .
.560 70 2 $192.00 $78.75 $63.00
Red- Dual- Izjem-
k na roki dne 1. augusta
n,ih	nih	nih.
.807	321	261
560	70	2
.247	251	262
Canov naznanjenih v avgustu 702.
Tajništvo J. S. Z.
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA. — Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako tretjo Hitijo v mesecu ob 6. popoldne v dvorani društva tomisleci, št. 87, SNPJ. — Rojaki, pristopajte v vrste! — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
KONVENČNI FOND J. S. Z.
V	mesecu avgustu so vplačali klubi za konvenčne stro-
ške J. S. Z. sledeče svote:
Št. kluba in kraj	Vsota.
217, Madrid, Iowa........................$ .35
37, Milwaukee, Wis....................... 2.40
Paulina Vogrich......................60
235,	Sheboygan, Wis....................... 2.50
238, Universal, Ind........................ 1.60
213, Carlinville, 111........................ 1.50
128, Nokomis, 111......................... 1.80
69, Herminie, Pa.........................95
234, Harwicik, Pa......................... 1.20
191, Burgettstown, Pa......................05
27, Cleveland, Ohio..................... 5.00
114, Detroit, Mich......................... 3.30
236,	Terre Haute, Ind......................70
47, Springfield, 111....................... 1.10
230, Library, Pa.......................... 1.00
50, Virden, 111........................... 1.20
228, Pursglove, W. Va...................... 2.40
225, Avella, Pa........................... 1.20
P. Chesnik, Toronto, 0................50
1,	Chicago, 111........................... 6.00
45, Waukegan,, 111........................90
224, Chicago, 111....................................................1.50
181, Lloydell, Pa....................................................2.40
2,33, Renton, Pa......................................................3.00
118, Canonsburg, Pa..............................................1-20
176, Wickhaven, Pa..............................................2.00
13, Sygan, Pa........................................................2.70
J. Petrich, Youngstown, Ohio..........30
237,	Meriden, W. Va............................................3.90
41, Clinton, Ind.................................................70
184, Lawrence, Pa.......................................3.70
232, Barberton,, 0..................................................3.50
2,	Glencoe, Ohio..............................................1-10
222, Girard, Ohio..................................................2.50
234, Harwick, Pa..................................................1-60
175, Moon Run, Pa..................................................3.00
Skupaj...........................$ 69.35
V	fond za pokritje stroškov za tisk zapisni-
ka zbora J. S. Z.
,so prispevali socialistični klubi in, druxtva v mesecu avgustu kakor slfedi:
Št. kluba in društ. Kraj.	Vsota.
235 JSZ, Sheboygan, Wis.................$ 3.20
213 JSZ, Carlinville, 111.................. 5.00
2 SSlPZ, Claridge, Pa.................... 2.00
22 JiSiZ, Chisholm, Minn.: dali po 50c: F.
Grum, J. Ule, J. Bowetz in P. Smi-linski; B. Semec 25c; poslano.. 2.20
4 JSZ, La Salle, 111.................... 2.00
224 JSZ, Chicago, 111..................... 11.50
Skupaj v tem izkazu.................S 25.90
V	izkazu od julija........................ 301.18
Skupaj do 31. avgusta..............$327.08
Socializem ne bo zmagal že jutri zato, ker si se mu danes tudi ti pridružil. V naših vrstah jih manjka še mnogo in tudi ti so nam potrebni za zmago. Pojdi v akcijo in delaj, da jih pridobimo.
Odgovor prodanim In nezna-čajntm ljudem.
Neki F. Ohas Novak, katerega živ krst ne pozna, je prišel reševati slovensko delavstvo v Ameriki "izpod socialističnega jarma" in v ta namen, bruha "o-genj in žveplo" v kolonah "D. S." na socialiste. Kaj je mož delal v starem kraju, ne vemo. Predstavil se ni. V Italiji 'bi imel lepo polje boriti se proti fašizmu, ampak ameriški dolarji so boljši kakor italijanske lire in "pobijati" socialiste v listih je ložje opravilo kakor pa delati v primorskih kamnolomih.
Fant hoče polemike. Ampak on ni prišel v Ameriko zato, da "polemizira", ampak da blati. On ni bil najet zato, da pomaga graditi in utrjevati delavsko gibanje, ampak da ga ruši. "Vsi socialisti so bili 1. 1914 za vojno." Tako piše ta Chas. Well, ker takrat še ni bilo komunistov, so bili potem tudi vsi današnji komunisti za vojno. Ali ne, F. Karol? "Socialistična stranka v Ameriki je bila proti vojni zato, ker je bila pronemš-ka," pravi Karol. Hm, tako. Potem so bili tudi vsi tisti današnji '^komunisti" proti vojni zato, ker so bili za kajzerja. Na st. louiski konvenciji soc. stranke je bil velik del današnjih "komunistov", ki so bili takrat kot člani socialistične stranke vsaj nekateri proti vojni. Ni nam bilo znano, da so se nagibali k pronemškemu krilu. Priti je moral naš novi prijatelj F. Korel iz starega kraja in, razkriti to resnico.
Glede shoda in debate: Pojdi in se česa dobrega nauči. A'ko boš vpošteval ta prijazen nasvet, si boš prihranil blamažo, katerih imaš že itak precej.
Kakšen smisel pa ima tvoja ponudba: "Ofenziva kapitala, ali, Svetovna reakcija." To je subjekt, o katerem naj bi se govorilo na shodu v Milwaukee ali v Ghicagi. In kako dobrodušen je novi Novaček. Vsi govorniki socialistične stranke naj nastopijo in samo e-den, k večjemu dva govornika od njihove stranke. Kakšna učenost! Pa dokazali bodo, da ne lažejo!
$200 bodo dali Proletarcu v podporo, ako se nam posreči dokazati da lažejo. Razumnemu človeku sploh ni treba dokazovati vaših laži. Sami ste to izprevideli. Kar se tiče tistih $200, zakaj jih ne podarite "D.S."? Saj mora vendar fehtati kljub podpori ki jo dobiva v obliki oglasov od dveh katoliških podpornih jednot.
Mi vas n,e 'jemljemo resnim. Smatramo vas za navadne razbijače delavskega gibanja, za frazarje in demagoge. Ako ste za več luči, zakaj ne pojasnite nikdar ničesar o notranjem poslovanju vaše organizacije, kolikor jo sploh imate? Zakaj niste nikdar objavili kupčije s prejšnjim lastnikom vašega lista? Povejte no enkrat, kdo je dobil tistih tri tisoč dolarjev pri pre-membi gospodarjev "D. S.", in kdo je bil prizadet pri glihanju in komišnih? To so stvari, o katerih bi bilo potrebno da "polemizirate". Zakaj ni "D. S." objavila nikakega poročila o vašem izboru? A?
In, ali ne napadate socialistično stranko in, JSZ. tudi zato, da si ohranite še v nadalje naklonjenost den-verske in calumetske jednote? Nevedni, katoliški rojaki si mislijo: Ta list je pa res allright, ki tako čez socialiste šinfa! Tega bomo pa še vzeli za glasilo!
Naši rojaki na oni strani morja imajo res veliko ljubezen do nas. Ker se boje, da bi se radi preobilice dolarjev ne pokvarili, nam pošiljajo vsakojake apele za pomoč v dolarjih. In ker nas hočejo izobraziti, nam pošiljajo skvarjene, zapite študente, dr Brene, Kazi-mirje, Vošnjake, Zupaniče dr. Srečko Zamjana in sedaj še gospoda F. Chas. Novaka, tega najnovejšega Mojzesa, ki nas bo privedel iz družbe socialistične tiranije v deželo sladke mane.
VEČERNE ŠOLE. Kdor more, naj izrabi priložnost.
V raznih ameriških mestih se otvore sredi meseca večerne šole, v. katerih se nudi tujerodcem kor domačinom prilika učiti se angleščine in predmetov. Znanje angleščine je važno za vsa' lavca. Kdor jo že zna, se v jeziku te dežele 1 vztrajnim učenjem še bolj izpopolni. V veče, lah se poučuje tudi o raznih koristnih poklicih, lektrotehniki, knjigovodstvu, avtomobilih, obd lesa, matematiki, pisanju s strojom, stenografiji pisju, kuharstvu, izdelovanju ženskih oblek, in stvu itd. V nekaterih večernih šolah so odprti za učenje francoščine in drugih jezikov. V šole lahko pohaja vsakdo neglede na starost ali Vse javne večerne šole so brezplačne.
Večerne šole v Chicagu se otvore 17. sep' Ako živite v tem mestu, si izberite eno najbližjih' sledečih šol.
Severna strana mesta.
FRANKLIN — Goethe St., blizo Wells St.
SENN—Glenwood in Ardmore Ave.
LANE (High and Tech. only)—Division in wick, Sts. (V tej šoli so učni tečaji za vse gori dene predmete; Lane je višja in tehnična šola, podobnega kakor v starem kraju realka.)
GREELEY—Sheffield Ave. in Grace St.
Severozapadna strana mesta.
BURR—Ashland in Wabansia Aves.
GOETHE—Rockwell St., blizo Fullerton Ave
STOVE—Ballon St. in Wabansia Ave.
WASHINGTON—Morgan St. in, Grand Ave.
WELLS—North Ashland Ave. in Augusta St.
TULEY—Potomac in North Claremont Ave.
SHURZ—Milwaukee Ave. in West Addison St
Zapadna stran mesta.
JACKSON—Sholto in Better Sts.
CREGIER—Yeaton St. blizo Wood St.
BURNS—25th St. in Central Park Ave.
HAMMOND—21st PL, blizo Californija Ave.
LAWjSON—Homan Ave., blizo 13th St.
MEDILL—14th P. in Throop St.
AUSTIN—Fulton St. in North Long Ave.
CRANE (Samo srednja tehnična šola)—, in Marshall Blvd.
Južna strana mesta.
H OLDEN—Loomis in West 31st St.
SEWARD—46th St. in South Hermitage Ave.
PHILLIPS—39th St. in, Prairie Ave.
ENGLEWOOD—Stewart Ave. in 62nd St.
TILDEN— 47th PL in Union Ave.
BOWEN—89th St. in Manistee Ave.
FENGER—115th in StateSts.
Kakor omenjeno, podučujejo na večernih ' industrijskih mestih v risanju, mehaniki, elekt ki itd. Rojakom, ki so žele izpopolniti v znanju ke, priporočamo, naj pohajajo v večerne šole. ga porabite za učenje ni izgubljen.
Kulturni vestnik.
Cas, številka v avgustu, ima sledečo Frank Kerže: Mladost (pesem). Frank Kerže: (povest). Telesna republika in obramba. Zakaj in rode rastline. Moj prijatelj sultan. Prazgo zadruge. Običaja afriških divjakov. Izseljevanj Slovanov 1. 1922. — Priloga: Gospodinjski del.
Brez naslova.
resm nh,
Mussolini je med drugim zahteval od Grčije, da umorjene •člane italijanske komisije prirediti o sveto mašo zadušnico v katoliški katedrali v i, katere se morajo udeležiti vsi člani grške vla-Tseinogooni stvarnik mora biti vesel takih cerkve-pompov, v katerih ni niti trohice pobožnosti in nič krščanstva. Papež, ako mu je kaj za sveto bi moral protestirati proti takemu popačevanju vega krščanstva. Ce pa mu je več za Mussolini-njegovo naklonjenost, ne bo protestiral.
* ,
V Jugoslavii so imeli dne 6. septembra ob 3. zju-vesel dogodek. "Njeno veličanstvo kraljica Ma-e rodila sina, naslednika prestola." Tako poroča
liro kraljevine SHS. iz Washingtona, D. C. *
Jugoslavia se nahaja v škripcih radi vprašanja in Primorja. Belgrajska vlada je sklenila z Ita-pogodbo glede tega problema, znana kot rapalska godba. Prišla je Mussolinijeva revolucija in pro-to pogodbo za krpo papirja. Vprašanje Reke biti rešeno tako kakor zahteva Mussolinijeva Ita-Belgrad išče v tej krizi zaslombe v Parizu, Buka-in v Pragi. V Parizu imajo Jugoslavijo radi, Italijo bi radi iztrgali izpod angleškega vpliva. Iz pa torej ne bo pomoči. V Bukareštu bi imelo biti kajti jugoslovanska kraljica prihaja iz rumunske .je hiše. Ampak Bukarešt je obrnil Jugoslaviji Id V Pragi bodo menda nevtralni. Dvorne žlahte utrjujejo "prijateljstva", kar se je izkazalo, že v vojni. V današnji "civilizaciji" je najbolšja ilomba v močni armadi. Ako si močan, je pravica ittoji strani. Ako nisi — bog s teboj!

Nekatera hrvatska društva ob Pacifiku še niso lela, da avstro-ogrske monarhije ni več. V Ca-liji prirejajo društva dalmatinskih Hrvatov pa-katerih nosijo črno-žolte zastave. "Avstrijsko totvorno društvo" je zadnjič priredilo tako "av-;o" slovesnost. Poleg hrvatske trobojnice so no-cesarske zastave in člani so imeli preko ram tro-trakove z napisi "Austria". Godba pa je igrala našo domovino". V Ameriki je baje 600,000 ijcev" in le poldrug sto tisoč Hrvatov.
Fisher, sedanji vodja hrvatskih "komunistov" v ki, je na neki konferenci v debati s Cvetkovom Ileal: "Mi trebamo revoluciju, a ne prosvjetu!" ittov pravi, da če bi bila Marx in Engels pod kon-takih Fisherjev, bi Marxovo delo "Kapital" nine zagledalo luč sveta. Cemu bo delavcem iz-? Revolucijo potrebujejo! Da, ampak kaj pa (lučaji, kot so naprimer "avstrijske" parade med ijskimi" Hrvati pet let po razpadu črno-žolte •hije?
Uredništvo "D. iS." je obljubilo drugi teden pri-
1,	Natančen potek kupčije, potom katere je pre-list v roke sedanjim lastnikom;
2,	Vsoto, ki so jo plačali za list;
3,	Kdo je poslal navodila agitatorjem za "D. r hrvatskih udruženjih, da je "Proletarec" prene-
I! Kdo jim je dal navodila govoriti, da je urednik ji." g. F. Novak "zanič" in da bodo dobili "do-i urednika" iz starega kraja?
4.	Objavljena bo korespondenca urada lista "Radnik" v Chicagi z uradi komunističnih organizacij v Trstu, Ljubljani, Dunaju in Belgradu, v kateri so prosili, naj se pošlje za propagando med Slovenci in Hrvati nekaj "sposobnih" ljudi, ki bodo znali "pobijati" socialiste.
5.	Objavljeno bo obširno poročilo o njihovi konferenci, ki se je vršila koncem meseca maja v Chicagi, na kateri so padale ostre kritike proti "D. S." Nadalje bo pojasnjeno, zakaj se je plačalo za "D. S." $3,000, dasi bi se je lahko dobilo za $800.
6.	Uredništvo bo pojasnilo, kdo je dal dotično vsoto, kdo je pravi lastnik lista, kdo kontrolira uredništvo in kdo daje navodila urednikom.
7.	Pojasnjeno bo, dali je v knjigah, v katerih so označeni vsi ameriški listi, označena "D. S." še vedno za "neodvisen" list, kakor so označeni republikanski in demokratski listi.
8.	Pojasnjeno bo, dati se korespondira pri iskanju oglasov pri bankah in, drugih večjih kapitalističnih institucijah na "način, kakor da je "D. S." politično neodvisno podjetje in privatna last, oziroma last "izobraževalnega kluba".
Vse to bo pojasnjeno v prihodnji izdaji "D. S." Potem se bo s pojasnjevanji nadaljevalo, dokler ne bo vse skupaj utonilo za hribom, kakor elevelandska "S. Zarja"__K. T.
IZOBRAŽEVALNA AKCIJA J. S. Z. 1
V fond "Izobraževalne akcije JSZ." so vplačala društva in socialistični klubi v mesecu augustu kakor sledi:
Tek. št. društva. Kraj.	Vsota.
12— 74 SNPJ, Virden, 111..................$ 1 00
14—209 SNPJ, Nokomis, 111....................2 00
15—329 SNPJ, Large, Pa...................'.'.'. i'.oo
29—115 SSPZ, Kenilworth, Utah.......... 1 00
36—156 SNPJ, Muddy, 111.................. i.oo
41—,206 SNPJ, Gross, Kansas.............. 3.00
44—263 SNPJ, Carlinville, 111.............. 2 00
47—328 SNPJ, Madrid, Iowa............... 2.00
831—287 SNPJ, Burgettstown, Pa............ 4.00
84—114 SNPJ, Roundup, Mont............. 1.90
110—447 SNPJ, Nanticoicjke, Pa............ 2.00
38—120 SNPJ, Gallup, New. Mex............ 2.25
71— 1 SNPJ, Chicago, 111................ 1.00
96—362 SNPJ, Kincaid, 111................ 2.00
73—245 SNPJ, Lawrence, Pa............... 2.34
106—361 SNPJ, Mclntyre, Pa............... 1.00
112— 95 SNPJ, Oglesby, 111................. 2.00
Klubi J. S. Z.:
181 Lloydell, Pa..................................................1.00
1 Chicago, Illinois............................................2.50
69 Herminie, Pa....................................................1.00
Skupaj ..........................$35.99
Tajništvo J. S. Z.
SODRUGI V ILLINOISU — ne pozabite agitirati poleg Proletarca tudi za "CHICAGO SOCIALIST", glasilo socialistične stranke v Illinoisu. Naročnina: $1.50 za celo leto, $1 za osem mesecev. Naslov: Chicago Socialist, 1501 Warren Ave., Chicago, III.
Iščejo
se:
Mate Stimac iz Šartovca, Kutina; njegov zadnji znani naslov je bil: 209 First St., Old Village, Lackawanna, N. Y.
Milan Mršavela iz Kušiča, Bela Crkva, Ranat.
Gustav Geschrei iiz Temešvarja.
Martin Mišir iiz Nove Rače, Hrvatska; leta 1915 je bil njegov naslov P. O. Box 35, W.ilmore, Pa.
Milam Tomaševič iz Kušiča, Bela Crkva, Banat.
Ante Lilič, pok. Gime, iz Rožanca, Dalmacija.
Joe Zeitz iz Zagreba; izadnji znani naslov: 210 Cambridge Ave., Jersey City, N. J.
Pera Vraneievič i;z Oracvice, občina Divuša, okraj Dvor. Zadnji znani naslov: P. O. Box 334, Midland, Pa.
Makso Juvančič, Sv. Križ pri Litiji, Slovenija: zadnji znani naslov: 946 E. 78th St., Cleveland, O.
Josef Rammacher iz Novega Sada; zadnji znani naslov: 1406 W. Hancock — 6160 Glenmore Avenue, Philadelphia.
John Klein, Podvin, Laški Trg, Celje; zadnji znani naslov: c. o. Saldis, 346 E. 16th St., New York, N. Y.
Frank Masael; zadnji znani naslov 159 \V. 159 St., New York, N. Y.
Josip Fridrik Hrženjak iz Varaždina; zadnji znani naslov: c. o. Fred Klim, 1149 Hoe Ave., New York.
Kdor bi kaj vedel o katerem teh ljudi, je naproij da to naznani Iizseljeniškemu Poslancu, 443 W. 2J St., New York, N. Y., da more obvestiti sorodnike,
DRAMSKI ODSEK SOC. KLUBA
ŠT. I, CHICAGO, ILL.
priredi
V	NEDELJO 30. SEPTEMBRA
V	DVORANI Č. S. P. S..
1126 W. 18th St.
igro v petih dejanjih
"DESETI BRAT
PRIČETEK IGRE OB 3 POPOLDNE- ; PO IGRI PLES IN PROSTNA ZABAVA.
Igra Kufrinov orkester. Vstopnina 50 centov,|
Zastopniki Proletarca.
ARKANSAS. Jenny Lind: Frank Grilc.
CALIFORNIA. San Francisco: Joseph Koenig.
IDAHO. Mulan: John Jackson.
ILLINOIS. Carlinville: Jos. Korsič. Chicago: Frank Aleš, Frank Zajc, Fr. Udovich, Frances A. Tau-char, Fr. Benchina, Chas. Pogo-relec, S. Bojanovich, Fr. Flo-rjancich. Cicero: Anton Putz. E. Moline: Ant. Klanšek. La Salle: Jos. Certalič, Fr. Mershak. Nokomis: L. Groser. Peoria: Fr. Vohlgemuth. Springfield: Jos. Ovca. Virden: Frank Stempihar. Waukegan in No. Chicago: Anton Lukancic.
INDIANA. Blanford: Anton Tratnik. Clinton: Ant. Mravlja.
KANSAS. Columbus: Frank Cemažar. E. Mineral: John Brezovar. Franklin: Helen Lebar. Mulberry: Ant. Divjak. Gross: John Kunstelj. Pittsburg: Leo Junko.
MICHIGAN. Detroit: Louis Urbancich, R. Potočnik.
MINNESOTA. Buhl: Max Martz.
Chisholm: Frank Klun, Joe Ule,
Joseph Sterle. Ely: John Teran, Jac. Kunstelj. Hibbing: F. Grum.
MONTANA. Butte: Rudolf Kap. Bearcreek: Jos. Tomsich. Klein: Andy Bizjak. Red Lodge: K. Erznožnik.
NEW YORK. Brooklyn: Jos. Kocjan. Little Falls: Fr. Petavs.
OHIO.
Akron: Frank Košir. Bannock: Frank Kadivnik. Barberton: Ant. Pečnik. Blaine: Frank Germ. Cleveland: John Krebelj, Lawrence Gorjup, Fr. Ludvik. Collinwood: Aug. Komar, John
Prudich. Girard: John Kokošin. Glencoe: Ant. Grden. Lorain: Fr. Cepirlo, Fr. Ravnikar. Maynard: Andy Zlatoper. Niles: Frank Kogovšek. Power Point: John Petkovšek. Ramsey: L. Bregant. Warren: Jack Kotar.
OKLAHOMA. Henrgetta: John Rakeff.
PENNSYLVANIA. Acosta: Geo Kristell. Aliquippa: B. Yerant. Avella: Frank Bregar, Martin Kau-cich.
Bon Air: Peter Bukovec. Canonsburg: Marko Tekavc. Clairton: Anton Ocepek. Conemaugh: Louis Krašna. Delmont: Val Laharnar. Dunlo: Louis Sterle. Export: Jos. Britz. Farell: Fr. Vicozi. Forest City: Frank Rataic, H. Stani oh. Harwick: A. Bertl. Hendersonville: John Terčelj. Herminie: Anton Zornik. Hollsopple: Jack Streli. Homer City: Val. Lazar. Irwin: Jerney Kokelj.
JohnstQwn in okolica: Andrew!
drich. Lawrence: Louis Britz. LI o y dell: Ant. Zalar. Library: Mike Primozich. , Meadowlands: Leonard Lenasal Luzerne: John Matičič. Midway: Louis Capuder. Moon Run: Lukas Butya. Morgan: J. Kvartič. Pittsburgh: John Ban. Renton: L. Goršič. Slovan: John Pirih. Spangler in okolica: Paul Les. Southview: Ant. Rupnik. Vandling: Jos. Cebular. Verona: Rock Lesar. W. Newton: Jos. Zorko. Wyano: Math. Drap.
UTAH. Murray: M. Zugel. Scofield: P. Zmrzlikar.
W. VIRGINIA. Maidsville: Ant. Mevlja. Lowsville: Tony Zupančič, j Regnoldsville: Bartol Louis. Star City: Rosie Selak.
WISCONSIN. Kenosha: Frank Zerovec. Sheboygan: Anton Žagar.
WYOMING. Rock Springs: J. R. SproharJ Sublet: Jos. Turk. Superior: L. Jeraša.
Ako želi kdo prevzeti :ast za nabiranje. naročnikov cu, prodajati Am. družinski | dar, brošure in knjige, naj j pravništvu, ki bo poslalo poli listine in informacije. Na tu; cene zastopnike apeliramo, naj n šajo ob vsaki ugodni priliki i ' bivati naročnike temu. listu, zaprav je dolžnost vsakega s skega zavednega delavca za njegovo glasilo Proletam.
Ako je ime kakega zastopa puščeno, naj se oglasi, pa 1 pravili imenik.
SEZONSKA PREMENA.
Jesen prihaja, pazite se! Mnogi ljudje trpe vsled ktoih prememb. Počutijo se slabotne, njih tek je slab, hitro in lahko utrudijo in kakor je navada reči, se počutijo, kot bi se morali. Tudi zaprtje se pojavi, je čas, ko je treba vživati Trinerjevo zdravilno tenko vino. Kako ono pomaga? Ono iizčisti želodec drob, jih drži čiste, poživi in ojača telo i ndaje
iren in oživljajoč spanec. Vjutro boste vstali čili. Mike vremenske premembe vsako jesen so bogat vir olcčin ža tiste, ki trpe na revmatiizmu v mišicah, čle-ialipa še trpe na nevraligji. V takih slučajih daje trinerjev liniment hitro in gotovo odpomoč. "Vaša Iravila, Trinerjevo zdravilno grenko vino in Triner-i liniment, so izvrstna," nam je pisal John Vesely |Morden, Man., Canada, potem ko jih je poskusil.
i vi jih poskusite in prav gotovo boste istega pre-fičanja! V vaši lekarni ali pri trgovcu z zdravili. Poskusite tudi sledeče jesenske preparacije: Triner-Headache Powders so zelo učinkoviti, in Triner-
[viTootache Drops za zobobol!
^
DETROITSK1M SODRUGOM'. Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se ifie vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, -31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnev-redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj roje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, i pridobivamo novih članov. — Organizator.
RAZPIS SLUŽBE.
Radi izvolitve sodruga Chas. Pogorelca za tajnika JSZ. se potrebuje v uradu Proletarca novo pisarniško moč. Prosilec za to službo mora biti vešč slovenščine v govoru in pisavi, znati mora angleško, pisati na pisalni stroj in razumeti knjigovodstvo. Za to službo se imajo pravico priglasiti samo člani J. S. Z. Pošljite ponudbe na naslov: "Proletarec", 3639 W. 26th St.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL .d $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj Teliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih driav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
'rečltajte naš cenik knjig,
priobčen v tej izdaji. Velika izbera novih knjig, katere smo prejeli pred nekaj dnevi iz Slovenije.
Največja zaloga boljših književnih del.
LOUIS KVEDER i
(200 Walsh B!dg.)
434 Diamond St.,
PITTSBURGH. PA.
Izdelujem pooblastila, kupne in darovalne pogodbe, testamente in vsa v notarski posel spadajoča dela.
STEDLJIVI LJUDJE
	Siv-
	
■P rsSBli	nI
	
L*	
Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n.
vlagajo redno in investirajo razumno v
KASPAR STATE BANKI
največji jugoslovanski banki v Zed. državah
1900 Blue Island Avenue
in vogal 19. ceste.
CHICAGO,	ILLINOIS.
Kapital in prebitek
$1,2 5 0,0 0 0.0 0
Prodajamo parobrodne listke
za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje.

CEN IK KJIG.
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, XJCNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE.
ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ........................29
ANGLE8KO-SLO VENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. P. Kerm).. 5.00 DEMOKRATIZEM IN ŽEN-
STVO, (Alojzija štebi) .......10
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA,
(Dr. V. Šarabon), vezana.....1.2C
KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ..................25
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........29
KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marka in Friderik En-
gels)........................86
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Merneej).....25
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40
O KONSUMNIH DRUŠTVIH... .19 O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. L Prijatelj), broširana... .40
POGLED V NOVI SVET........19
POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin
Lončar), vezana............90
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan
Robida, vezana ............1.15
RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-
gels, prevel M. Žagar)........35
REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMElTOV, (Abditus)
broširana..................
SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA, iaclalft 8NPJ., 364
strani, vezama v platno ......1.09
SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Oivald), broii-
raaa ...................ca .50
SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor),
trda vezba..................40
SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. .56 SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ...........1.25
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E.
K.), broširana...............50
USTAVA, ruske socialistične fed.
sovjetske republike...........19
VARČNA KUHARICA, (Marija
Remee$, vezana............1.00
V NOVO DEŽELO, (E. K.)
broširana...................25
VOLJA IN DEJANJE, (psihe-
logičn«. analiza).............25
PADRUŽNA PRODAJALNA ALI
KONSUM ... .10 ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Howard Moore, prevel I. M.) .... 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Fran Erjavec^ ..................59
Nadaljevanje z 2. strani.
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-
laj) ....................... .30
ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1.,
trdo vezana......>........ 1.50
ZDRAVJE, jan., fob., mare, april in majska izdaja letnika 1922,
vsaka po....................10
ZGODOVINA SOCIALIZMA V
SRBIJI (Fran Erjavec)......25
ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant. Melik) trije zvezki, broširani, I. zv. 85c; II. zv. 75c; III. z v. 65c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25
RAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR,
letnik 1916, vezan ............ 40
letnik 1917, vezan ............ 50
letnik 1919, vezan ............ 50
letnik 1920, vezan .............. 65
letnik 1921, broširan .......... 50
letnik 1922, vezan ............ 75
letnik 1922, broširan .......... 50
letnik 1923, vezan ............. 75
CANKARJEVA SLIKA aa dopisnicah, 2 za 5e.............
(Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
številka) ...................10
KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10. . .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1. ~
1923, St. 2—3—4 ..............40
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA
ZEDINJENIH DRŽAV..... .46
• ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Domet. Bleiweis-Tratemški) .. .10 PROLETAREC, vezani (letniki,
1919, 1921 in 1922, vsaki ____ 5.00
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, prva in druga številka .05 TRIJE LABODJE, ilustrirana revija ........................25
ANGLEŠKE KNJIGE.
ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (O. Osborne Ward) dve knjige, 1313
strani, vezane.............. 5.00
ANCIENT SOCIETY, (Lewis H.
Morgan), vezana.............1.50
BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1.20
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M.
Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wilhelm Bolsche), vezana.......60
EVOLUTION OF PROPERTY,
(Paul Lafargue), vezana......60
JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatehford), vezana.....1.25
GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana IMPERIAL WASHINGTON, (R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda veizba ..............
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....
KARL MARX, biographical memoirs, (Wilhelm Liebknecht),
vezana ...................
KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz aadnjega Jtrajka (1913) coloradskih pr»mof»rj«Y,
trda vezba .................
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Moore), vezana.....
LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teichmann), vezana .......
OUTLINE OF HISTORY, (H.
G. Wells), vezana, 1171 strani PHYSICIAN IN THE HO0SB, (J. H. Greer, D. D.) DonaJi zdravnik, vezana . ... REPUBLIC OF PLATO, man* RIGHT TO BE LAZY, (P,U Lafargue), vezana ..........
ROBERTS RULES OF OSDia,
vezana ............. ]
SAVAGE SURVIVALS, (J. Howard Moore), vezana . . . .... t SCIENCE AND REVOLUTION, Ernest Unterman, vezana .... SOCIAL REVOLUTION, (Kail
Kautsky), vezana........,,,
STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPERS VJ-TION, (A. M. Lewis), ronia THEY CALL ME CARPENTUB, (Upton Sinclair), trda reibi.. THE CRY FOR JUSTICE, (Up-
ton Sinclair) vezana .......„S
THE DREAM OF DEBS, (J»ck
London) ...........
THE PROFITS OF RELIGION, Razprava o izrabljanju rer a
privatne interese...........
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), a slikami, 311 strani, vezana v platno......73
100%. (Upton Sinclair). Povest
patrijota ................
VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewi.),
vezana.............
THOUGHTS OF A FOOL, (Eve-'
)yn Gladys), vezana . . .......
Naročilom priložite poStai ali presni money order, ček all Za manjša naročila lahk« poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo poStniie sto. Klubom in čitalnicam, pri večjih naročilih liberalen poput.
Vsa naročila naslovite na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, III.