FfcMUBttma številka 1 Bin.
Lato X., tt. 13.
Pottnlna piaHna v gvtvutnt.
V Uubllani, 31. marca 1923.
V organiudli je noi, or Mil -
Izhaja vstko soboto. Staic poaameuva štev. 75 p, mesečno D!n 3*—. celoletno 35 Dtn. — Za Osne ItvcJ po (0 para.
Oglasi! prostor 1X$5 mm t'50 Din.
Dopisi morajo biti frankirar.i tn podpisan!, ter opremljeni s jttamp. dotične organizacije
Uredništvu in uprav**. Mraraarerau	&$$$	HŠHIIP	Rokopisi se oe vračajo.
LinbU*«*,	11131 ikjraft BSgM	maHOŠM	Raklamadje	so	poitnine
iotenburgova ulica št. 6/fl.	ImSum GUmuB iSmSBm m&g^&JSSSr VBBr	proste.
dlesilo Strokovne komisije za Slovenilo. (Pokrajinski odbor GDSJ )
*aOS|RKrai<H«5r-T*1
Pozdrav kovaiem!
Na velikonočne praznike se bodo zbtali zastopniki naših kovinarjev,
da pregledajo račune, ki jih jim bo podalo njihovo vodstvo, da si zarišejo pot za bodočnost in da si obnove svoje vodstvo.
Naša kovinarska organizacija je po svojem članstvu najmočnejša organizacija v Sloveniji in po svoji notranji ureditvi tudi najbolj disciplinirana.
Pred prevratom je bij kovinarski proletariat Slovenije dokaj slabo organiziran. Na Kranjskem sta obstojali kvečjemu dve podružnici, v Ljubljani, ki je štela okoli 200 člajjov in na Jesenicah, ki pa ni dosegala niti števila 100. Tudi na Štajerskem je bilo stanje precej slično, kajti v Celju in Štorah jo bilo komaj par članov, nekoliko boljše je bilo v dravskih podružnicah Muta, Guštanj itd.
Po prevratu je bila vez med centralo, ki je bila na Dunaju in med temi podružnicami nenadoma pretrgana in skrbeti je bilo treba, da si postavimo v Sloveniji, vsaj začasno centralo.
Gotovo -je bilo naporno delo, s tako malo šolanim proletariatom upostaviti centralo, ter jo zvezati s podružnicami k rednemu poslovanju. Ha je bilo nezadovoljstva in kritike ho samo po sebi razume.
Pri razkolu politične stranke je bušknil val tudi v kovinarske vrste. Vendar je zavest skupnosti in opomin na žrtve pri stvarjanju organizacije preprečil vsak večji razkol in
organizacija je, razun v Ljubljani, kjer se j« ločilo par malkontentov, ostala enotna.
Kovinarska organizacija ima tudi v Strokovni komisiji važno vlogo, kajti njeno številno članstvo tvori tretjino v Strokovni komisiji včlanjenega članstva. In reči moramo, da se je ta organizacija tudi napram ostalim organizacijam zavedala svoje dolžnosti. Ni štedila niti s financigel-nimi niti s moralnimi žrtvami, da podpre tudi ostale manjše organizacije, zlasti z dobrimi vzgledi je mnogo pripomogla, da se je tudi v ostalih organizacijah utrdila organizacijska misel.
Na dnevnem redu letošnjega kongresa imajo kovinarji celo vrsto točk, ki pomenijo pri nas šele prvo lopato na lediini. Zanimiv je zlasti referat o gospodarstvu in o organizaciji delavskega tiska.
Svoj kongres so kovinarji sklicali na Jesenice s posebnim namenom, pokazati hočejo, da so kljub politični razcepljenosti ostali enotni in da nameravajo vztrajati v tej smeri še nadalje.
Želimo kovinarjem, ki so dosedaj pridno kovali svojo organizacijo, naj kujejo še naprej, v prospeb svoje in drugih organizacij.
Delegati, ki) se boste zbrali na Jesenicah, kjer so najvišje gore in najtrše skale, tam kjer prebivajo ljudje najbolj kremenitih značajev, zavedajte se, da gledamo s ponosom na vas!
Kovači, kujte!
Za ozdravlienle delavskega pokreta.
V	sled razcepa delavskih organizacij doživlja proletariat poraz za porazom. In zelo se moti vsakdo, če misli, da bodo ti porazi koga spametovali.
Nasprotno !
Vsak poraz vpliva demoralizujo-če na proletariat in namesto iztrea-nenja se pričenja tisto tipično kriti-karjenje, ki vodi v konečno razsulo.
To resnico poznajo zlasti oni stro-kovničarji, ki so imeli kedaj opravka s stavko, katero je vodila mlada in neiskušena organizacija. Če delavci v taki stavki pogore, ali če niso rešili vsaj obiAežja zmage potem začno ifckati krivce in po navadi jih najdejo vedno le tam, kjer jih ni. Oni delavci, ki so imeli priliko učestvovati že pri drugih delavskih pokretih in ki vedo, da je vsaj polovico uspeha odvisna od odporne sile stavkujočih zastonj v takih slučajih to resnico zagovarjajo.
Njihova beseda se utopi kot kaplja v razbil rkanevn nrovju. Končno se utrujeni umaknejo in prepuste času, da žaleči dobljeno rano. Drugi delavci pa, ko vidijo da potom samopomoči niso zboljšali svojega položaja, gredo pa v drug ekstrem in skušajo to, kar z organiziranim bojem niso dosegli, doseči s tem, da še nižje sklonijo hrbet pred svojim delodajalcem.
Delodajalec pa izrabi ta položaj, Jim seveda plač ne poviša, temveč še rajši zniža, jim podaljša delavni čas tn reveži pridejo polagoma v tak položaj, da delajo od zore do mraka, premišljujejo pa kvečjemu to kaj bodo jutri jedli.
delavskih vrstah. Po drugi strani pa možnost, da na one, ki bi hoteli' še nadalje razkrajati proletariat, otvo-rinao ogenj iz vseh kanonov, ki so nam na razpolago.
Mi si ne predstavljamo zedinjenja delavskega razreda brez programa, brez internacionalne orientacije in brez organizacij in brez pravilnika. Vemo, da je vse to nepogrešljivo in da bi vsak, ki zida stavbo brez tega
—	zidal na pesek.
Vendar mislimo, da je treba pri-
četi delati na zbli zanju duhov. In duhove bomo zbližali če se izognemo vseh pobalinskih kritik in zmerjanja, temveč je treba, da v načelni polemiki, ki naj bo stvarna in brez strasti, razčistimo nejasnosti in dože-nemo, kaj bi se dalo zediniti že danes in kaj šele jutri, ko bodo dogodki pokazali kdo ima prav in kdo ne.
Tega si torej želimo, in če nam bo dal odbor S. K. to pooblastilo, bomo zastavili svoje sile v tej smeri.
Plaši po vetru.
Tako se ta veriga odpleta vedno dalje In če bi hoteli zasledovati na-daljni razvoj, bi videli, da škoduje tak poraz v daljnih posledicah tudi onemu delavstvu, kit v stavki ni uče-stvovalo.
Nam tukaj ne gre zato, da prikažemo tak poraz, kot gmoten poraz delavstva, temveč smo hoteli podčrtati da škoduje ali za dolgo dobo docela uniči organizacijsko misel, kar pomeni za vsacega socialista pač naj-večjo škodo.
In ko smo v uvodniku* ki je bil priobčen v zadnji štev. »Delavca« povedali par krepkih na naslov nekaterih prenapetežev, smo mislili pri tem na škodo, ki jo trpi organizacijska misel.
Za nas pomeni prokleto slabo tolažbo, če pride kdo pa z na kvišku zavistnimi očmi izjavi: »hvala bogu, da je vse komuniste vrag vzeli, pri tern pa h« vidi, da bo 21 črnili zmajev požrlo vse one sadove, ki so jih socialistične organizacije v 30 letni težki in žrtvepolnil borbi priborile in da bo s tem, kakor smo zgoraj dokazali — trpela tudi organizacijska misel.
Odkrito povemo, da se bojimo, da bo ta poraz še bolj zdemoraliziral delavske vrste in da bomo poleg teh petih proletarskih struj dobili še deset novih, ki bodo pomagale »iskati« krivce in razkopale še to kar je dosedaj ostalo.
Zato bomo zahtevali od prihodnje plenarne seje Strokovne komisije za Slovenijo, da nam dš polno moč v tej smeri, da bomo skušali blagodejno uplivati na razna nasprotatva v
Nekateri sodrugi se jeze nad našimi strokovnimi organizacijami in nad našim listom, ker pri zadnjih volitvah nismo agitirali za kandidate Socijalistične stranke Jugoslavije (SSJ.)
Pravijo, da smo pri ljubljanskih občinskih volitvah to storili in sedaj pa smo naenkrat obrnili .plašč po vetrn -, ter nismo priporočali niti ene niti druge liste.
Poglejmo kako je s stvarjo!
V	ljubljanski občinski svet sta polog meščanskih strank, kandidirale tudi SSJ in pa bivša Komunistična stranka .Jugoslavije (Zveza delovnega ljudstva).
Naše strokovne organizacijo so se lakrat nahajale s takozvanimi ^komunisti v največjem boju, ker so ti razbijali na$e strokovne organizacije, ter ustanavljali svoje »nezavisne«. Zlasti ob tistem času je bil boj nad vse oster, ker so »nezavisnk pričeli razbijati, do tedaj še enotno kovinarsko organizacijo. Povrh so pa kandidirali komunistk skupno s klerikalci na eni listi, kar smo mi smatrali za nezaslišan greh nad razredno zavestjo.
Kdo se potem čudi, če smo simpatizirali K listo SSJ?
Ves drugačen položaj je bil pa pri sedanjih volitvah v narodno skupščino.
Na Štajerskem smo imeli dve socialistični listi, ena iz Celja (Koren), druga iz Maribora (Golouh). Pripadniki ene kakor tudi druge struje so pa obenem člani naših strokovnih organizacij, ter priznavajo oboji amsterdamsko smer.
Razumljivo je torej, da nismo mo-Sli agitirati niti za eno niti za drago listo, ka|ti, če bi bili pri]>oročali Korenovo listo, bi razbili mariborske organizacije, če bi bili pa priporočali Oclouhovo listo, bi bili razbili pa celjske organizacije.
In odkrito priznavamo tudi, če nas bo kdo zmerjal, da stno oportunisti — da nismo hoteli razbijati niti enih niti drugih organizacij.
Na čast uašega članBtva moramo ugotoviti, da so priprosti delavci iz tovaren naš položaj razumeli, in nismo dobili z nobenega izmed obeh okrožij nikakršne kritike.
Razburjali so se le nekateri prenapeti in od nikogar izvoljeni strokovni birokrat je, ki mislijo, da se cel svet suka okoli njih. Ti so nam očitali, da smo obrnili plašč po vetru.
Mi jim pa odgovarjamo, da smo od članstva izvoljeni in, da se čutimo članstvu odgovorne. Kljub njihovemu zmerjanju bomo nadaljevali pot k —-ozdravljenju delavskega pokreta. In uverjeni smo, da nas bo članstvo na tej poti podpiralo.
Socialna politika.
Delavski dopusti na Češkem. Socialistični poslanci so predlagali v češkoslovaški poslanski zbornici načrt za plačan-9 delavske dopuste. Dopust naj. bi trajal v službeni dobi od enega do pet let 6 delavnih dni, v daljši službeni dobi pa 12 delavnih dni. Mladinski delavci pod 12 letom imajo po predloženem načrtu pravico do štirinajstdnevnega dopusta. Vojaška obvexna doba, čas bolezni itd., ne veljajo in so ne vštejejo kot dopust. Vajenci, ki obiskujejo obrtno nadaljevalne šole smejo imeti dopust le v dobi, ko je šolska obveznost prekinjena.
Brezposelna podpora za mladinske delavce. V Nemški Avstrijji imajo mladinski delavci po novi ureditvi pravico do brezposelne podpore tudi, če niso dosegli 16. leta starosti. To pa pod sledečimi pogoji: 1. ako mladinski delavec nima sorodnikov, ki bi ga oskrbovali in se morajo iz tega razloga že tri mesece prepuščati samemu sebi; 2. ako morajo s svojimi dohodki delno preživljati stari-še, sorodnike ali pa oelo družino. To podporo prejemajo lahko tudi oni delavci, ki so svojo učno dobo že prestali, ki pa nimajo učnega piema., temvefc le učno izpričevalo.
Bolniško zavarovanje brezposelnih. Strokovnim organizacijam, strokovni komisiji in delavski zbornici v Nemški Avstriji je uspela akcija za razširjeno brezposelno državno varstvo. Zakon o bolniškem zavarovanju brezposelnih je dobil polno moč 18. t. m. Brezposelni, ki obole, bodo imeli po tem zakonu pravico do bolniške podpore, ako so člani katerekoli bolniške blagajne v Nemški Avstriji. Za one brezposelne delavce, ki prejmejo bolniško podporo, ne morejo istočasno sprejeti brezposelne podpore kakor predvideva zakon.
—	Prazniki v podjetjih. Ministrstvo ver je sporočilo ministrstvu za socialno politiko, naj se uvede po novem pravilniku o delavnem času v trgovskih in industrijskih podjetjih načelo, po katerem ima vsako veroizpo-vedanje svoje določene praznike in po katerih se tudi ravna. Jug oslarija je po veroizpovedanjih zelo mešana država. Zato sp take naredbe potrebne. Delavcem katoliškega veroizpoveda-nja po tej naredbi torej ni potreba praznovati praznikov onega dela delavstva, ki je morda mohamedanskega veroizpovedanja.
Mladinsko gibanje.
ALI Z ORGANIZACIJO, ALI BREZ NJE?
Kamorkoli se obrnemo po svetu, vidimo, da se giblje vse le v okviru organizacije. Zakaj? Ker je to posebno znamenje današnje dobe in j« nemogoče, da bi se brez nje moglo kaj doseči.
Cisto jasno je, da služi organizacija le v obrambo tam, kjer se nahajata dva v boju. Ta boj se v današnji družbi vrši med delavstvom in kapitalisti.
Kapitalisti imajo svoje organizacije, ki pa niso enotne. Trgovci n. pr. imajo svojo organizacijo, industri-jalci zopet svojo, bankirji zopet svojo itd.
Vsi skupaj pa imajo en interes: Izkoriščati one sloje, ki ničesar ne posedujejo. Da je to izkoriščanje popolnejše, iščejo zaslombe povsod tam, kjer si lahko povečajo vpliv: v časopisju in podobno.
Drugače pa je z onimi, ki družbo pravzaprav vzdržujejo e svojim delom. Tisti, ki bi organizacijo najbolj potrebovali, to obrambno sredstvo najmanj vpoštevajo. Delavci se pritožujejo, da je draginja velika, da nimajo gmotnih sredstev za to in ono, ali organizacijo, ki bi branila delavske interese, zametujejo.
Spoznanje delavstva, da je namreč organizacija nujno potrebna in pogoj vsakemu uspehu, je še mlado.
Velika večina delavstva do tega spoznanja še ni prišla, zato je tudi razumljivo, da delavstvo v marsikaterem boju podleže in doživi poraz.
Tudi mladinski delavci so spoznali, da morejo iskati zaslombe in obrambe svojih interesov le v mladinski organizaciji. To spoznanje je skoro tako staro, kakor spoznanje ostalega delavskega razreda, kajti delavska mladina je le pomladek delavskega razreda.
Pri nas smo, kakor povsod, tako tudi pri mladinskem gibanju precej zaostali za mladino drugih narodov. Na katerokoli polje se obrnemo, vidimo, da je še neobdelano.
Mladinsko organizacijo smo imeli na Slovenskem že pred vojno. Bila jje to že močna organizacija, ki je vzgojila mnogo delavskih borcev, ki
so v teh desorganiziranih časih edini, ki plavajo, a obenem rešujejo ladjo, ki se potaplja. Pa prišla je svetovna vojna, ki je napravila tak veter, da je vse to razgnal, kar ni bilo na zemlji prilepljeno. Organizacije so bile pred vojno še toliko šibke, da niso razširile onih korenin mod delavstvom, ki bi jih nobena sila ne izruvala. Pa tudi kako? Saj so morali najboljši izmed delavskega razreda na bojno polje, da stopijo v pravcato klanje z lastnimi brati — delavci onstran narodne meje. Vojna je torej porušila skoro vse.
Po končani svetovni vojni je bilo treba graditi vse ono, kar je bilo pred vojno že zgrajenega, na novo.
Nestrpne delavske mase tega počasnega grajenja niso mogle spremljati, vojna jih je naučila le razdiranja in rušenja in to strašno delo so hotele nadaljevati v lastaih vrstah. Toda pamet vedno zmaga — oni, ki niso zgubili vere v delavsko zmago, so gradili in sodelovali pri pomlajenju delavskega gibanja, oni pa, ki so to vero zgubili, so razdrli hišo onih, ki imajo en sam interes — boriti se za boljšo bodočnost, a so kmalu ostali razočarani, kajti čimbolj so razdirali, bolj ponosno se je dvigala nova delavska stavba na starih ruševinah.
Mladinski delavci se pri nas tega hudega in strastnega boja niso udeleževali.
Stopili so šele po boju na pogorišče, da dvignejo zastavo, ki so jo do zadnjega branili oni, ki so delali po poveljih razuma, a ne srca.
Ustanovili so si organizacijo, ki je še mlada, šteje malo število članov, a ima važne in lepe naloge: vzgojiti nove sile za bodoče delavske boje.
Dokler ne stopite v ospredje bojnih vrst, pa skrbite, da vzgojite svoje duševne in telesne sile.
Spomlad je tu, priložnosti dovolj, da se naučite vse, kar za življenje potrebujete od onega, ki največ zna in ve — od narave. Boj v naravi je boj za obstanek, tudi vi se boste morali boriti za svoj obstanek in za obstanek delavskega razreda, za to se učite in vadite orožje v naravi.
Kovinarska stroka.
III.	redua skupščina (kongres) O. D. K. se bo vršila v dne 1., 2. in eventuelno tudi 3. aprila 1923 na Jesenicah z naslednjim dnevnim redom :
1. otvoritev kongresa;
2. volitev verifikacijskega odbora;
3. poročilo: a) tajnika, b) blagajnika, c) kontrole;
4. delo za enotno kovinarsko organizacijo v Jugoslaviji, referent so-drug F. Svetek;
5. sprememba pravilnika, referent s. K. Jankovič;
6. socijalna zakonodaja, referent s. J. Golmajer;
7. stavkovna in tarifna politika, referent s. 1. Selan;
8. tisk organizacije, referent s. V. Vrankar;
9. gospodarska politika, referent s. J. Otorepec;
10. volitev novega odbora, nadzorstva in razsodišča;
11.	razno.
Ta dnevni red se bo spremenil v toliko, v kolikor bodo poslale podružnice svoje predloge.
Na podlagi § 11. točke 3. in 5. društvenih pravil ima vsaka podružnica pravico do enega delegata, ako šteje podružnica več kakor 50 članov, odpade na vsakih nadaljnib 200 članov en delegat.
Na podlagi § 11. točke 5. društvenih pravil imajo podružnice prnvioo do delegatov kakor sledi:
Jesenice 4. Ljubljana 2, Celje 1, iiavomik 2, Dobrava 1, štore 1, Gu-štanj 1, Fala J, Tezno 2, Kamnik 2, Muta 1, Litija 1 in Lesce L
V	iruenu centralnega odbora 0. D. k’.
Predsednik:	Tajnik:
F.	Svetek 1. r.	Jo*a Ool major I. r.
Rudarska stroka.
Razvitje društvene zastave. Vsem podružnicam »Unije slovenskih rudarjev«, vsem osrednjim strokovnim društvom naznanjamo, da se bo vršilo razvitje društvene zastave »Unije slovenskih rudarjeve v Zagorju dne 22. aprila t. 1. ob 10. uri dop. v Toplicah pri Zagorju. Spored: 1. Ob pol 10. uri dop. sprejem gostov na kolodvoru; 2. odhod na slavnostni prostor; 3. ob 10. uri dop. razvitje zastave; 4. po razvitju obhod z zastavo; 5. ob 2. uri pop. prosta zabava;
6.	ob 4. uri pop. živa slika »Vstajenje . Pri vsej slavnosti s vira rudniška godba. Vse podružnice '•Unije slovenskih rudarjev« in osrednjih društev naprošamo, da se te proslave v obilnem številu udeleže in sicer če le mogoče z zastavami. Ako bo prošnja za polovično vožnjo po železnici uslišana, bomo to pravočasno naznanili. — Vodstvo ^linije slovenskih radarjev«.
Uiidarska zveza v Zedinjenih državah je štela v decembru leta 1922 476.091 plačujočih članov. Do januarja t. 1. je število narastlo za 8343 in je štela torej 484.434 članov. V letu 1922 je zveza imela hude boje v obrambo in zaščito delavskih pravic. Ti boji so se nedavno končali in zve-
za še vedno znatno napreduje, tako da ima v tem času najbrže že pot milijona plačujočih članov.
la rudarske internacionale, lzvr-sevalni odbor mednarodne rudarske zveze je zboroval 17. t m. v Amsterdamu. Zastopane bo bile: Angleška, Francoska, Nemčija, Belgija in Nizozemska. 0 ruhski zasedbi jo poročal nemški zastopnik. Ostali zastopniki so poročali o izvedbi protestne akcije proti ruhrski zasedbi. Z materi-jelnimii (denarnimi) podporami sta prispevali Angleška in Nizozemska zveza rudarjev. Stavke rudarjev' v Belgiji in Franciji imajo gospodarski značaj. Glede 24 urne generalne stavke, za katero se je izrekla prva Nemčija, še ni gotovo, ali jo bo mogoče izvesti, ali ne. V posebni resoluciji je izvrševalni odbor še enkrat izrekel protest proti ruhrski zasedbi, Končno sta se nemška zastopnika iajavila proti posredovanju zveze narodov v ruhrskem vprašanju, ker zveza narodov' ni zveza enakopravnih narodov in zato ne more biti v tako važnem vprašanju nepristranska. Sele pristop Amerike in Nemčije v to zvezo bo omogočil, da bo zveza reševala kočljiva vprašanja nepristransko.
KemKna stroka.
Liboje. V podružnici kemičnih delavcev se je vršil dne 4. t. m. podružnični občni zbor pri polnošte\dl-
ni udeležbi članstva. Občnega zbora se je udeležil tudi tajnik okrožne strokovne komisije s. Leskošek Iz Celja, ki je podal poročijo o položaju strokovno organiziranega delavstva. 0 tem občnem zboru bomo poročali prihodnjič več.
Pečovnik. Tu se je vršil dne 24. t. m. sestanek apneniških delavcev radi ustanovitve kemične podružnice. Ker število delavstva vedno narašča, je delavstvo sklenilo, da se bo vršil dne 7. aprila t. 1. ob 5. uri popoldne strokovni shod pri »Grenadirju«. Na shodu se bo konstituiral pripravljalni odbor, ki bo Lmel nalogo, da organizira in pripravi vse potrebno za ustanovitev močne enotne ]>o-družnice kemičnih delavcev v celjskem okrožju. Sodrugi! Udeležite se shoda vsi polnoštevilno.
Majšperg. Tu bi »e mocral vršiti dne 25. t. m. popoldne Strokovni shod delavstva tvrdke »Gehardus«. Radi premajhne udeležbe delavstva se shod ni vršil, pač pa se je vrša sestanek zaupnikov in nekaterih članov v svrho reorganizacije podružnice in radi težkoč, ki jih je napravilo vodstvo tovarno potom delavca Gajšeka, ki je bil svoječasno glavni zaupnik delavstva. Zavedno članstvo, čeravno maloštevilno, ni izgubilo upanja v uspeh strokovne organizacije, temveč hoče vztrajati v razrednem boju za izboljšanje svojega položaja. Na sestanku je članstvo sklenilo sledeče: 1. Da se prispevki za organizacijo plačujejo oziroma pobirajo vsako drugo soboto pri zaupnikih tako, da zaupniki lahko odraču-najo blagajniku, \ "dno že prve dni v mesecu. 2. Da se bodo vršili — oe le mogoče — sestanki vsakih štirinajst dni, najmanj pa vsaki mesec.
Podlistek.
Janko Telban:
Sredi kaosa.
Veš očka, tako naprej ne bo šlo več, i)oprijeti se moramo odločnosti, ter zdrobiti okove. Razbiti sedanji družabni red s silo. Predolgo smo omahovali, dan na dan ista pesem. Udarilii bomo!*
»In žrtve?«
Brez žrtve ni zmage!
'Sinko moj, ti se motiš. Premalo je skupnosti pri nas. Vsak ima svoje nazore in celota je puhla slama, ki jo vsak vetrič raznese na vse vetrove. Čemu treba žrtev, krvi. Ni li škoda vsake kaplje, vsakega življenja. Zavednosti je treba, izobrazbe. Močne in trdne oi-ganizacije, v katerih bo vsak član izpolnjeval svojo dolžnosti — in zmaga bo naša brez krvi.. .<•
Vse prepočasi, zdrobiti moramo okove v enem dnevu, eni noči. V na-
ših pesteh je moč in v srcu odločnost ...«
»A v glavi nič razuma! Dokler bo vsak vleke! na svojo stran in vsak hotel biti voditelj, še ne bo zatiranim zasijalo solnce svobode. Pomni: Dolgi lasje ne naredijo poeta in rdeča kravata ne socialista.«
»Se že zopet pričkata,« je s smehljajem dejala Maša, ter prinesla čaši vTOČega čaja.
■ Otrok moj, tja sedi in ne vmešavaj se v pogovore, ker še vse premalo razumeš. Poslušaj in zbiraj dobra zrna izmed ljulike, da boš v bodočnosti znala soditi, kdo je imel prav.-
-»Vidiš Ivan to čašo, iz katere se kadi sopara. Hlapovi so in .vsak gre svojo pot v zrak. Ko bi ti vjel vse te dele v železen, močan zaboj, bi se v njem zbirala moč, ki bi potem služila splošnosti. Ne mislim samo to čašo, velik kotel pare, ki žene stroje in ladje v tuje kraje. Ravno taka časa je naš proletarijat. Iz njega kipi sopara na vse vetrove, zakaj? Zato ker ima kotel luknje. Organizacija je to. In dokler ne bomo zamašili vseh
razpok, bo vhajala para, zastonj bo tekla kri in žrtve ne bodo prinesle zaželjenegu uspeha.«
*	Lahko noč! Truden sem!
*
-Zakaj vedno ugovarjaš očetu? Zakaj niste vsi enih nazorov, enih misli)? Ljubite se, rama ob rami se borito za obstanek, bič kapitalizma nas tepe, vse pa je brez skupnosti, vsak ima svojo pot.«
» Zato Maša, ker imamo dve poti k enemu cilju. Prva je dolga, gre z razmerami, druga kratka — naravnost do uresničenja. Po kateri bi hodila tl, menda vendar po drugi?':
»Ne vem, ker ne poznam njih temelja. Prva je dolga, se vije med žitnimi polji, cvetočimi livadami, daleč okrog hriba, bela široka, polna solnca in druga, kratka, ozka, polna robatih čeri, ob kateri zijajo globoki prepadi, šla bi po prvi, kaj mi koristi samo videti cilj, če ga pa ne moren! doseči. Noga zdrsne in konec je upanja.«
> Ljuba Maša, ne govori tako! Kaj nismo v tovarni vsaki dan v nevarnosti, da nam stroj odtrga roko,
zmečka ude, ter nas jermenje odnese v zrak. zdrobi ..
»Ivan!
»Mašah
Dve solzi, čisti kot jutranja rosa, sta se ji utrnili po licu.
Glavo je naslonila na njegovo ramo, on pa jo je gladil po zlatih laseh.
>,Ubogaj očeta Ivan, stori mi to ljubav, jaz trepetam za tebe in ko bi nekega dne ... počili streli... in ti ležal sredi krvi,..«
Maša, tudi jaz te ljubim in letim, da bi enkrat žiivela srečno drug ob drugem — ali zato je treba boja. Ne zameri, ideje so mi vse in bodočnost. Potem pa pridem po tebe in bom samo tvoj.
»Jasna je bodočnost pred teboj, svetlo solnce vidiš, a temne sence .. .<
^Pustiva to. Živiva danes najini ljubezni. Dve majhni bitji sta se objeli, tako majhni, kakor je drobe* prah, ki pleše v žarkih solnca, ter sanjali o sreči. — V daljavi pa so bliščale ideje svetle, jasne in Lorda-na je zaspano gnala valove proti vzhodu ...	(Dalje	prih.)
Razbijati strokovnih organizacij tudi člani ne smejo. Še manj pa njihovi nastavSjenci!
Na sestankih lxxio točno poročali zaupniki o stanju strokovne organizacije, kakor tudi o tovarniških razmerah, ki vladajo še danes v precej veliki meri (delavstvo ne zve kake mezde kna pri Burnem delu dnevno!), v tem oziru svetujemo delavstvu, da zahteva od vodstva tovarne vedno natančno navedbo mezd na uro itd. na mezdnih ovitkih. Sodrugi v Maj-špergu zavedajte se dolžnosti do strokovne orgainzacije v kateri ste vri
polnoma enaki.
Moste. Sodrugi iu sodružice, ki ste zaposleni v kemični tovarni v Mostah pristopite kompaktno k podružnici delavskega izobraževalnega društva »Svoboda« v Mostah. Ta podružnica se bo z vašo pomočjo lahko popolnoma reorganizirala in bo ponos vsemu članstvu, ki stremii po duševni izobrazbi iu razvedrilu. Pojasnila dobite pri podružničnih ozir. tovarniških zaupnikih.
Monopolska stroka.
Mezdno gibanje monopolskih delavcev v Ljubljani. Tobačno delavstvo v Ljubljani je prišlo do zavesti, da ga vlada očividno vodi za nos, odkar se bori za čisto enostavne zahteve, ki mu jih nihče ne more odrekati. — Da je delavstvo tobačne tovarne prišlo do zavesti, nam jasno priča njegova organizacija, ki ima močno zaledje v našem listu. Hujskači, ki so begali še nedavno tobačne delavce, jih lovili na vsakovrstne limanice, na demagogijo, na obljube itd., so se skrili in njih demagogija je otemne-la. Delavstvo je prebavilo in prestalo one čase, ko je verovalo na besede in ni zahtevalo, da bi postale te besede tudi meso in kri. Dolga je bila pot do spoznanja, pa tudi težka, do onega spoznanja namreč, da le organivacija, ki temelji na delu, more priboriti res uspehe. Da ima delavstvo le en interes, interes namreč, da si zboljša svoj gmotni položaj že v tej družbi, to je dovolj jasno. Da ima delavstvo le enega skupnega sovražnika, to dokazujejo vsi dosedanji delavski sloji; ta sovražnik je vsemu delavstvu enako nevaren in ako se delavstvo enotno ne združi in se kapitalistu,'pa naj si bo to tudi država sama (monopolska uprava), posreči cepiti delavstvo na verske, narodne in podobne sekte, je delavstvo v boju izgubljeno. Izkoriščevalci se ne pričkajo med seboj, kadar je treba odvzeti delavstvu kako pravico, temveč so med seboj enotni, vse male razlike med njimi izginejo. In da bo delavstvo istotako enotno, za tem stremi naša organizacija. Če postavimo enotno organizacijo delavstva proti enotni organizaciji kapitalistov, tedaj smo dosegli naš pni cilj, ki je predpogoj vsake nadaljne zmage. Monopolsko delavstvo se je tega dobro zavedalo, zato je pohodilo vse one vrabce, ki so se postavljali na pot in čivkali verske in narodne fraze. Njih glas je danes glas vpijočega v puščavi. Kdo se zmeni med delavstvom še zanje? Nihče!
Takoj, ko je delavstvo prebilo prvo plast ledu, je Šlo na delo in postavilo temelj enotni organizaciji. — Organizacija je stopila takoj v stik s tobačnim delavstvom v ostalih delih države. Tobačno delavstvo je primo-
rano, da vodk s podvojenimi močmi boj za svoje pravice proti monopol-ski upravi v Beogradu. Vse organi-zatorične sile morajo se osredotočiti in morajo svojo ost naperiti proti monopolskii upravi v Beogradu. Delavske sile ne smejo biti razdvojene proti sili, ki je osredotočena. Klic delavstva mora biti enoten, tobačnemu delavstvu se godi po vBej državi enako slabo. Zahteve in boji tobačnega delavstva morajo biti enotni: zato mora biti tudi njegova organizacija enotna po vsej državi in njen boj mora biti osredotočen v onit točki, odkjer prihajajo povelja za kratenje pravic monopolskemu delavstvu.
Tobačno delavstvo je n. pr. stavilo zahteve, ki so popolnoma opravičene. Monopolska uprava do danes še ni dalu nikakega odgovora. Tobačno delavstvo bo moralo sedaji pričeti enotno akcijo, ki bo imela gotovo uspeh. Iz tega razloga je sedaj potrebno, da se delavstvo zgane In se oklene organizacije, da se v mezdnem boju čreda ne razkropi. Delavstvo naj izreče poslednji opomin vladi, ki naj sie pred dvanajsto uro zgane, ostale dogodke, ki se bodo vrstili naj monopolska uprava sama predvideva, ako ne ukrene potrebno.
Ljubljansko tobačno delavstvo ne zahteva drugega, kakor da vlada uvede razmerje med predvojnimi mezdami in cenami življenskih potrebščin. Nihče ne more trditi, da so te zahteve neopravičene, zato se bo delavstvo zanje borilo, dokler monopolska uprava tem zahtevam ne ugodi.
Med delavstvo hodijo v zadnjem času »odposlanci- novopečenih poslancev, s poročili, da bodo njih zahteve rešili) v parlamentu. To so prav lepe obljube, ki bodo v parlamentu kvečjemu ostale na papirju v kaki zaprašeni miznici beograjskih ministrov. Nihče se danes ne ozira na drugo, kakor na organizacijo. — Močna organizacija zaleže več, kakor 21 slovenskih poslancev v parlamentu! Delavstvo se tega zaveda, ker ne mara popisanega papirja, ampak hoče trikrat na dan jesti. Lačnim in nagim kruha in obleke, ne pa papirja!
Živilska stroka.
Internacijonala Živilskih delavcev. Intemacijonali živilskih delavcev je priključenih 25 organizacij iz raznih dežel. Zveza šteje 387.978 članov, med temi 73.953 žena. Relativne sta najmočnejši: organizacija pekov m organizacija pivovarjev v Nemčiji. V letu 1922. je število članstva napre-doralo za več kot 46.000 članov. Pivovarjev je v zvezi 81.508 (skoro ena četrtina) pekov pa je 59.595 (približno ena petina članstva). Priključene organizacije so imele do leta 1922 292 stavk in 4052 mezdnih gibanj.
Stavka pekovskih pomočnikov v Beograd)). Pekovski pomočniki beo-
konštatirati, da nam naši sotrpini v Žerjavu jemljejo čut proletarske solidarnosti; kradejo nam ga na ta način, da delajo kar celih 24 ur skupaj, da lažje plačujejo kantino z alkoholnimi pijačami in sličnimi rečmi. Mi moramo hoditi predčasno domov, ali Pa sploh ne moremo priti na delo. Upamo, da če mi živimo od našega Burnega delavnika, da bodo tudi naši drugi sotrpini lahko preživljali sebe in svojo družine. Ce bomo razumevali moč organizacije in delavske solidarnosti, ne bomo delali drug drugemu krivic.	Več	delavk.
Črna. Iz našega rudnika se bolj redko oglašamo, kadar pa spregovorimo takrat storimo to energično. Imamo pri nas nadpaznike, ki poznajo oliko, imamo pa tudi take, ki olike ne poznajo. Odlikuje se pri nas posebno v svoji neollkanosti g. D. v Igerčevem. Navaden rudar pozna rudarski pozdrav, le g. D. ga noče poznati. Njegov pozdrav je navadno primojkršenduš, marš na delo«. Ali misli g. D„ da so delavci psi? Ni pa
graških slaščičaren so stavili svojim delodajalcem zahteve po povišanju mezd in poleg tega še zahteve glede delavnega časa. 14. t. m. so se zastopniki delodajalcev in delo,jemalcev pogajali glede zahtev pekovskih pomočili kov. Pogajanje pa ni imelo nikakega uspeha. Na dragem pogajanju so pekovski pomočniki znatno popustili, tako, da bi prišlo popolnoma lahko do sporazuma, kar pa so delodajalci odklonili. V četrtek 15. t. m. so radi tega pekovski pomočniki stopili v stavko. Nihče naj zato od pekovskih pomočnikov ne potuje v Beograd!
Dopisi.
Urna. Čutimo dolžnost, da spravimo metodo izkoriščanja pri nas tudi v javnost. Morda ni ravno nova? Pa pri nas je ni bilo prej! Morda so jo imeli Angleži v praksi. Čudno se nam zdi, da moramo delavke trpeti škodo motenja obrata. Požene se nas enkrat kar ob 7. domov, drugi dan se nam pa delo enostavno prepove. Ne vemo končno koga naj obsojamo:
ali g. Šinkovca ali ravnateljstvo. — Smešno je, ko se na eni strani govori, kako je ravnatelj dober mož, na drugi strani pa se nam dogajajo take krivice. Če je ravnatelj res človek, kakor meni o njemu večina delavcev, nam bo gotovo znal preskrbeti delo in zaslužek, ki ga tako ne-obhodno potrebujemo. Žalostno pa je tudi dejstvo, da moramo delavke
to dovolj, delavce nazivlja ta gospod še z raznimi drugimi priimki, kakor smrkavci« Taulpelck itd. Prosimo omenjenega gospoda, da vpraša enega ali drugega od svojih tovarišev, ki so obiskovali rudarsko šolo kako se pozdravi, če tega sam ne ve. Mi se temu nič ne čudimo, ker ni postal nadpaznik po svojih duševnih zmotnostih, temveč le po milosti .»božji«.
G.	D. Vaša dolžnost je, da pokličete tega ali črnega, ki je kaj zakrivil, v pisarno in mu tam poveste kar mu imate povedati ne pa, da ga na neprimeren način psujeta Tudi na plačilne dneve zadržuje g. D. delavstvo, ki mora čakati na prislužene krajcarje in se nad njim zadira. Povdarjamo še enkrat, da smo pošteni delavci' in ne psi! Če kdo kaj zagreši, ga morate poklicati v pisarno, kjer naj se mu naloži ono kazen, ki jo zasluži. Delavci služijo tudi vam kruh In to si zapomnite. Toliko danes, a prihodnjič lahko slišite še krepkejšo, ako se ne poboljšate. —
Delavci v Igerčevem.
Oblave.
Vsem podružnicam »Svobode:.
Osrednji odbor Splošne delavske izobraževalne zveze .-»Svobode« za Slovenijo v Ljubljani sklicuje na nedeljo 22. aprila ob pol 9. zjutraj v mestno zborovafno dvorano na magistratu v Ljubljani
IV.	redni delegacijski zbor t dnevnim redom:
1. Otvoritev delegacijskega zbora;
‘2. verificiranje mandatov;
3. poročilo odbora: a) tajnika; b) blagajnika;
4. poročilo nadzorstva;
5. sprememba zvezinih pravil;
6. sprememba podružničnih pravil;*
7. volitev novega odbora in nadzorstva;
8. slučajnosti.
Udeležbo na občnem zboru imajo vse podružnice, ki so Izpolnile vse svoje obveznosti do zveze. Na vsakih sto Članov pride en delegat. Začeto število se smatra za polno. Za delegiranje je merodajno število članstva, za katero so posamezne podružnice poravnale pri zvezi vse obveznosti do 1. marca t. 1. Osrednji odbor.
Zdravniške ordinarije člane Okretnega urada za zavarovanje delaveev. Da a«
odpomore sedanjemu hudemu navalu bolnikov, posebno v dopoldanskih urah, bodo odsihdob v ambulatoriju ljubljanske poslovalnice v Gradišču št. 2 zdravniki ordlni-rali tako-ie:	Ob	delavnikih vsak dan od
8. do pol 10. dop. g. dr. Pavel Janežič, od
9. do pol 11. dop. g. dr. Ivan Zajec, od pol 11. do 12. dop. g. Peter Košenina, val trije za splošne bolezni; od pol 13. do pol 14. g. dr. Tone Jamar ra pljučne bolet ni; od po) 14. do 15. g. dr. Bogdan Derč za otroške bolezni; obenem posvetovalnica za matere; od pol 14- do po) 15. g. dr. Pavel Krajec in od 17. do 18. g. dr. Franc Mtnaf, oba za kirurgijo (telesne poškodbe, rane itd.), g. dr. Minaf obenem za ortopedijo (1*-krivljenje udov, hrbtenice itd.); vsak dan, izvzemši četrtka, od 8. do 9. dop. g. dr. Jernej Demšar zn kolne in spolne boleanJ; ob torkih, četrtkah in sobotah od pol 18. do pol 14. g. dr. Ivau Pintar za ženske boleni in porodništvo. Četrti zdravnik za splošno medicino, kojega imenovanje se v kratkem izvrši, bo ordiniral od 15. do pol 17. ure. Nakaznice za zdravnike se izdajajo v poslovalnici Gradišče št. 2, vsak delavnik od 8. do 18. ure tako, da tudi popoldne prihajajoči člani lahko takoj dobe zdravnika. Pravico do pomoči v slučaju bolezni in nezgode se dokazuje z delodajalčevim potrdilom, da je zavarovanec resnično zaposlen.
Preklic. Podpisani preklicujem vse žaljive besede, ki »ein jih izrekel proti Alojziju Sinkoviču. — Budoll Gatevič.
Pouk in razvedrilo.
*' Kuku vzgaja delavska Rusija svojo deco? Sovjetska vlada skuša vzgojiti predvsem šolsko mladino in je njen trud pogosto obilo poplačan ne s trenutnimi, temveč s trajnimi uspehi. Najlepši primer nam da za to muzej, kjer zbirajo umetniki vsakovrstne otroške igrače. Zbirka obsega vsakovrstne lesene živali, ki so jih izdelali preprosti kmečki ljudje. V muzeju se nahaja marionetno gledališče, ki dela otrokom piri predstavah obilo zabave. V muzeju se nahaja govoreča knjiga iz Nemčije. Na vsakem listu knjige je naslikana žival, recimo osel, ki daje od sebe glas (riga). Istotako so razstavljeni vsakovrstni glasbeni instrumenti iz vseh delov sveta.
V	posebnem oddelku je postavljeno vojaštvo iz raznih dežel v strganih in umazanih oblekah; nad vsemi pa vlada zmagovita rdeča armada proletariata. Otrokom je najljubše, ako se razgovarjajo z marionetami in živalmi. V muzeju se nahajajo tudi svetovno znane umetnine. Otroci mnogokrat zahtevajo igrače zase, ker jim pa tega ne dovolijo ( s tem hočejo sovjeti vzgojiti mladino v duhu, da je lastnina tatvina in da je vse splošna last) izdelujejo igrače sami doma. Zato je vodstvo muzeja pričelo prirejati tečaje, kjer se otroci skupno uče proste umetnosti. Lansko leto je posetilo muzej 35.000 delavskih otrok.
*	Zgodba, ki drži. Pravljice niso napačne stvari, zato bi tudi mi eno povedali o volkovih, ki niso volkovi. Dobrotljiv gospodar je imel psa. Na lovu sta se lepega dne oba izgubila in slcupaj delila bedo in revšMno. Go-
spodar je imel svojega psa prav aelo rad. Toda kadar je človek v želodčni zadregi ima vedno dvoje narav: eno. ki pravi, da je lepo, če se ti pes smili, uruga pa pravi, da se ti lahko zgodi, da pogineš če ne založiš želodca. Ponavadi konča boj med tema naravama na ta način, da se ti porodi misel, ki ugodno reši položaj. Gospodar se je spomnil na juho, ki jo je kuhal iz repa govedine. Zakaj bi ne bila juha dobra iz pasjega repa? In ubogi pes je bil v tem trenotku brez repa. Nož in rep, vse to je bilo v enem trenotku pripravljeno. Poleg gospodarja je bil lačen tudi pes. In tisti hip, ko se je gospodar na to spomnil, je dobil pes kost — hlastno je pogoltnil kost lastnega repa. Oba sta se potem naenkrat obliznila. Miloščino je dobil pes! Da jo je dobil, se je imel zahvaliti svojemu gospodarju. Gospodar je bil torej dobrodelen človek. In taki dobrodelni ljudje so danes kapitalisti.
*	Lobanja, stara milijon let. Znan-stveniki-raziskovalci so našli v Patagoniji najstarejšo lobanjo pračloveka, o kateri sodijo, da je stara milijpn let in spada v terciarno dobo. Najdba je plod dveletnega raziskovanja. Lobanjo , so našli okamenelo, to so pravi, obdano s kamenjem in je razumljivo, da je radi tega precej dobro ohranjena. Lobanja vnovič potrjuje Darvvinovo teorijo, ki govori o postanku človeka in pravi', da se je človek razvil iv. nižjih živalskih vrst. Danes je še mnogo lakih znanstvenikov, ki govore proti tej teoriji. Znanost pa vendar gre svojo pot, raziskuje in čita po okameninah, ne po
knjigah, kajti človek lahko laže, ue mora se pa lagati narava in kamenje. Znanost ve mnogo in vedno več, zato gre pred vero. Ona ne veruje v to, kar vera trdi, ampak preišče, da
najde, potem pa pove. Razlika je lo-re$ velika med onimi, ki hočejo kaj vedeti In onimi, ki na slepo verujejo. Znanost trdi. kar ve, vera trdi, kar ne ve.
Razno.
Zgrešena trditev. Na občnem »boru Konzumnega društva, ki se je vršil v nedeljo 25. t. m. je padel na naslov našega lista očitek, na katerega smo dolžni podati stvarno pojasnilo.
.Sodrug Koren iz Celja je tam govoril proti temu, da bi dobil naš list «d Konzumnega društva inserat, ter utemeljevat svoj predlog s trditvijo, <id je tudi nas list političen.
Mi s. Korenu ne zamerimo tega, da odreka našemu listu inserat, ker on ne ve, s kakimi finančnimi žrtvami se moramo boriti. Pač se pa čudimo ■ njegovi trditvi, da je naš list političen, ko je pa še pred par dnevi, v pogovoru s centralnim blagajnikom kovinarske organizacije kritiziral, češ, zakaj ni ‘Delavec« podpiral pri volitvah kandidatu« liste S8J (Koren-Kisovec).
Pričakujemo, da bo s. Koren, ki ga poznamo dosedaj kot poštenega moža, to svojo, bodisi nerodno ali zmotno, trditev popravil.
Angleška duhovščina in Del. stranka. Pred kratkim je zastopnik 500 angleških duhovnikov prišel k delavskemu voditelju Ramsayu Mac-donaldu, da mu čestita k zmagi Delavske stranke pri zadnjih volitvah v parlament. Macdonald je znan kot velik nasprotnik vojne in se že od prvega početka bori z angleškim delavstvom v prvih vrstah. Kako pride sedaj do tega, da mu zastopnik angleške duhovščine izreka radost nad velikimi uspehi Delavske stranke? Angleški narod je po verskem n ozi-
ranju razcepljen na nešteto verskih sekt, ki so pa med seboj mnogo bolj tolerantne nego pri nas. Duhovniki posameznih verskih sekt govore na prižnicah o raznih delavskih vprašanjih, o katerih so mnenja, da jih je treba rešiti in sicer v prid delavstva, kj objema čisto gotovo ogromno večino. Tako delajo manjše sekte, do-cim je največja cerkev na Angleškem anglikanska cerkev bila skozi stoletja zelo konzervativna in je vedno zagovarjala viBoko aristokracijo (plemstvo) in po francoski revoluciji bur-žuazijo. Danes je to drugače. Ona cerkev, ki nima zaslombe v delavskem razredu je obsojena na smrt in predstavlja še vedno le kasto peščice kapitalistov. To je spoznala tudi anglikanska cerkev, ki hoče živeti in razširiti svoje korenine med delavstvom, in ga skuša pridobiti sedaj na ta način, da odobrava njegov razredni boj in se prilaga je sedanjim razmeram iz katerih bo brez dvoma izšla na Angleškem Delavska stranka kot zmagovalka.
—	Dva Mussolinija. V Livornu so politične oblasti zaplenile nek republikanski list, ki je priobčil članek, ki ga jo napisal Mussolini se kot socialist proti takratni vladi. Javnost je sedaj zelo radovedna, ali bodo imele sodne oblasti toliko poguma, da bodo nastopile proti Mussoliniju -- prvaku Italije. Je težko, če človek pri polni skledi prekliče ono, kar je pri prazni skledi trdil.
Po svetu.
Knhrska zasedba.
Amsterdamska strokovna interna-eijonala ni polagala važnosti za novo vojno nevarnost le v lepih resolucijah in zborovanjih. Strokovne organizacije v raznih deželah, ki so priključene Amsterdamu so tudi z dejanskimi žrtvami in dejansko pomočjo pokazale čut solidarnosti z delavstvom v zasedenem ruhrskem ozemlju. Kar pa je govoril tajnik strokovne zveze sodrug Pimmen na zborovanjih, ki jih je priredilo nemško delavstvo, odgovarja popolnoma mnenju in naziranju raz-redno-zavednega delavstva v posameznih deželah. Ako si je nakopal s. Pimmen radi svojih govorov sovraštvo nemškega časopisjla, je to pač znamenje, da je zabil žebelj na pravo mesto v glavo nemški buržoaziji.
Boi za socijalistično uredbo drža ve na vidiu. Poslanec angleške Delavske stranke 9nowden je stavil v
angleškem parlamentu predlog, naj se dela na to, da se potom zakonodaje otvori prehodno dobo iz kapitalističnega gospodarstva v socijalistično gospodarstvo. Meščanske stranke smatrajo ta korak in predlog za izredno dTznost in so docela iznenade-ne. Delavska stranka se zaveda svoje moči in svojih zmožnosti in hoče potisniti meščanske stranke popolnoma v ozadje, kar se ji bo gotovo posrečilo. Struje v meščanskih strankah se trudijo, da bi v zadnjem trenotku zbrale vse razpoložljive sile, da bi odvzele Delavski stranki ves vpliv. Z mrzlično razburjenostjo čaka angleška javnost na debato o tem predlo gu, ki se bo vršila začetkom meseca aprila.
Pred puči na Kitajskem.
Delavske organizacije na Kitajskem so napovedale za 2. marec splošno stavko, ki so jo pa vojaške
oblasti s silo zatrle. Poročila pravijo, da s tem u;porni duh kitajskih delavcev še ni zatrt. Spomladi izbruhne na Kitajskem redno vsako leto kak komunistični puč, ker se ruski in kitajski komunisti stalno nahajajo v razgovorih in pogajanjih. Policija je na Kitajskem že pričela z aretacijami in preganjanji nekaterih komunističnih voditeljev.
Češke strokovne organizacije.
Po zaslugi komunističnega razbijanja so enotne strokovne organizacije na Češkem do zadnjiega časa nazadovale. V letu 1920. so češke strokovne organizacije štele nad 820.000 članov.
V letu 1921. je število članstva padlo za 170.000. Tudi na Slovaškem jie padlo število za 80 odstotkov. Kaj im« delavstvo od tega razbijanja? Strez-nenjel Razdiračem bije divanajsta ura! Ne na fraze in besede, na dejanja gleda proletarijat in pri tem pridno rnbi svoje možgane.
Francoski militarizem.
Francoska vlada hoče preplaviti s svojim militarističnim aparatom oelo Evropo. Zvesto ji pri tem pomagajo: Belgija, Poljaka in deloma Italija. Parlamentu je vlada predložila načrt, po katerem bo štela francoska armada okoli 660.000 mož (od teh 200.000 čmopoltih vojakov). Socialisti so zahtevali v francoski zbornici, da se armada zmanjša na 300.000 mož; vojaška doha pa naj bi trajala le 10 mesecev. Najbrže se bo kmalu vrnilo leto 1914. če se delavstvo ne bo opomoglo in zagotovilo svoje moči v organizacijah. Pa se bodo klali narodi, morda ne več za »domovino«, pač pa za -odpravo vojne«, za demokracijo«, za »socijalistično družbo1 itd.
Debs gre v liani burg.
Ameriška socialistična stranka je imenovala za svojega delegata na mednarodnem socialističnem kongresu v Hamburgu, ki se vršil 21. maja t. 1., Evgena Debsa, ki je že dolga lota voditelj ameriškega socialističnega delavstva. Poleg njega so imenovani še trije delegati, ki bodo tvorili z Debsom na kongresu za zedinjenje socialističnega delavstva delegacijo ameriških socijali-stov. Debs je močna osebnost in bo žel gotovo na kongresu mnogo uspehov in bo gotovo mnogo pripomogel /a prepotrebno zedinjenje delavstva.
DROBNE VESTI.
V	Kblnu (Nemčija) napovedano zborovanje III. internocijonale so francoske oblasti prepovedale. Zborovanje se je pričelo 18. t. m. radi tega
v Frankfurtu ob Meni. Zborcn-auju predseduje Klara Zetkin (Nemčija), Lozovsky in Kolarov (Rusija). — Glavno glasilo Orjuncev »Vidovdan ie prenehalo izhajati. List ni prenehal morda radi finančnih težkoč, tudi ga ni ustavila vlada, temveč vrat so mu zavili grafični delavci. Ponovna derao-
liranju več tiskareD so prisilila Savez grafičkih radnika Jugoslavije do tega koraka. Kakšno orožje bi lahko imelo tudi ostalo delavstvo proti svojim pro-tivnikom! — Rulirska zasedba se nadaljuje. 26. t. m. so francoske čete zopet zasedle nove nemške kraje. Nemčija bo pri teh dogodkih obnaša popolnoma pasivno. — Železniško omroije vodijo francosko-belgiijske oblasti. Nemški prometni minister je izdal odredbo na nemške uslužbence, da ne smejo pri tem sodelovati, temveč se morajo obnašati popolnoma pasivno. Kakor vse kaže, Nemčija najbrže vpričo teh dogodkov no bo kapitulirala pred francoskimi imperialisti. — Švicarski finančni krogi se posvetujejo z nemškimi finančniki o mednarodnem posojilu Nemčiji za njeno gospodarsko okrepitev.
—	V Ameriki vodijo akcijo za podpisovanje dolarskega posojila Nemčiji. — Izvažanje premoga. Francoska vlada je takoj v začetku ruhrske* zasedbe nameravala izvažati ruhrski premog v Francijo. Nemški posestniki rudarskih revirjev so sedaj, ko so francoske oblasti to poskušale, zapretili, da ustavijo vso produkcijo, ako se to zgodi. Tak oenergičnl nastopi Francoske so bili torej le bahanje z vojaškimi silami. Francoske oblasti so se sedaj ustrašile ene same pretnje nemških kapitalistov. — Fašistični puč v Nemčiji se je popolnoma izjalovil. Preiskave so dognale, da so bili pri nameravani vstaji udeleženi tudi narodni »socialisti« (reci: monarhistični mračnjaki, dvomi pe-tolizci). Vojaško vodstvo bi v slučaju monarhističnega preobrata vzel v roke zloglasni Ludendorff, ki bi pripravil teren za pohod proti Berlinu. Vsi taki monarhistični puči so delo francoskih agitatorjev, ki hočejo Nemčijo oslabiti, da bi pri ruhrskem \-prašanju padla na kolena pred Francosko. Orientsko vprašanje še ni rešeno. Turčija pravi, da je pripravljena mi mir, pa tudi na vojno, če bo potreba rešitve s silo. Sovjetska vlada je mnenja, da se orientsko (vzhodno) vprašanje ne bo rešilo na miren način in pripravlja iz tega razloga ob turški meji (da bo pomagala Turčiji pri ofenzivi) svoje rdeče čete. Torej še ne bo miru!? Sovjetska vlada opravičuje to svojo politiko z izjavo vojaškega komisarja Leona Trockega: > Vojna je nadaljevanje revolucije.«
(Avv*v’
PLENARNA SEJA
Strokovne komisije se bo vršila v nedeljo 15. aprila in ne 8. aprila.
Seja je preložena, ker nam je več odbornikov sporočilo, da so za ta
dan zadržani. — Predsedstvo SK.
V	imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.)
Izdajatelj; Frane Svetek. Odgovorni urednik: Ivo Meznarič. Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
fiBragrzgtzgKgfzgfzgggngKgrzgrigtzgg:
KONSUMNO DRUŠTVO ZA »OVENIJO LJUBLJANA
Poltmi predla« ti. 13. —	foteriirtran	St.	17».
PoStnl ček. ra«. St. 10.932. - Brx. naslovi ,Kodes' Ljubljen’’.
HRANILNI ODDELEK
naznanja, da je zvišal obrest! in sicer n ontodne Hranilne vloge nn 6°:° za vloge woH tetrlletnl odpovedi na 6’la °|o orotl polletni oflfoveHl na 7°:o
Hranilnima vloge sprelemajo In itptafujejo vse prodajalne raše zadruge I
Vlasalte vse svoie prihranke v svoio lastno hranilnico 1
.	,,	.	.	fr	uh	hrnnb	.■■ncW.
gyiCTJS21SZiS22SZiSZiSZiSfl5Z15Zii