ZVONČEK
UST S PODOBAMI  ZA  MIADINO^^^^^^
LEIO 36 *  SlEV. 1O Junll     1   O   3   5
Anton Debeljak
Čarovnik v zraku lužuiu pravinca
Blagi starši so imeli sina, ki so ga    ki te prinese Ijakaj do večera. Arru
želeli kar najbotje izobraziii. Zato    pak firaj, kolikor more konj ieči!«
se je odpravil oče z njim na pof,       Oče je storil po njenem naročilu,
da bi našel mojstra, ki zna vse. Po    prispel zvečer   do   ženske,  ki je
dveh dneh sta naletela na tnoža, ki    pravkar s svojim nosom dvorišče
je hotel Janka poučifi v vseh mo>    pometala, in se oglasil: »Dober ve*
gočih rečeh. Komaj je Janko sedel    čer,   babica!«   Odgovorila je:   »2e
na njegove sani, je mojster počil    (ri sto let me živa duša ni tako po*
z bičem in konj   je   šinil   kvišku.    zdtavila! Kaj pa bi rad?« Odgovoril
Janko je zapazil, da je prišel čarov;    je: »Samo vprašati sem te hoiel, ali
niku v roke. Njegov oče pa je bil    mogoče kaj veš o čarovniku v zra<
vesel, da je našel takega mojstra;    ku.« Odgovorila je, da nič ne ve,
toda mati ni bila s tem nič kaj za=    naj gre kar dalje. Oče pa je vzel iz
dovoljna. Zato je očeta zopet po~    svoje vrečice nekoliko tobaka, ga
gnala, naj gre sina iskat — in mu    osmodil in razprašil ter ga dal mrs
dala vrečico iobaka na pot. Oče je    vico ženski.
krenil na slepo srečo po svetu in       Tfato je dejata: »Bom pa vse ribc
skoraj prišel k ženi, ki je s svojim    y vodah poprašala, ali jim je kaj
nosom vodo vlačila   iz   vodnjaka.    znano.« Zažrižgata je in pri tej prU
Rekel ji je: »Dober večer, babica!«    či so bile vse morske ribe pred njo.
Odgovorila je: »Že sto lef me ni    Pa tudi lem ni bilo nič znano. Tedaj
nihče  tako pozdravil. Č.esa pa bi    mit je ženska rekta: »Če maraš do
rad?« Oče je odvrnil: »Mislil sem    moje sestre, ki sfoji tri sto milj za
te vprašaii, ali kaj veš o čarovniku    koncem sveta. utegneš iam izvede*
v višavah.« Dejala je: »Ne, pa bom    ti.   A   biii  moraš  pred svitom pri
četveronožce vprašala« Zabrlizgala    njej. Za to 1i dam svojega konja na
je in vsi četveronožci so bili takoj    posodo!«  Tako  je odjezdil tjakaj
na mestu. Pa iudi ti niso nič vedeli.    in fco se je danilo, je bil na mesfu.
Zatorej je očetu odgovorita: »Jaz    Zagledal je ienščino, ki je s svojim
nič ne vem in vsi četveronožci ttidi    nosom   grebla   oglfe  po   ognjišču.
ne. Potakem mora bivati v vzduhu    Pozdravil jo je: »Dobro jutro, ba-
ali v vodah. Pojdi do moje sestre,    bica!« Hvaležno se je fa odzvala:
ki stanuje sio milj odtod. Ako do>    »Celih šest sto let me še nihče ni
speš fja do drevi, ti morda pove.    takisto ogovoril. Česa pa iščeš pri
kje je. Posodim ti svojega konja.    meni?« Rekel je:   »Samo   vprašati
225
sem te hote!, ali kaj veš o čarovniku    rekel: »Veliko sivo liso!« — »Potem
v ztačnih višavah«. Odgovori/a je:    morava še nekaj časa leteii!« je od=
»Nič ne vem!« Nato je vzel zopet    govoril orel. V ktatkem se je orel
nekaj opatjenega tobaka ter ga ji    vnovič usedet in vprašal očeta, ati
pomolil trohico. Potem je žena re-    ne vidi še kaj več. Ta je odvrnil:
kla: »Ptice poprašam, ali kaj o tem    »čarovnik se podi za nama z dve*
vedo«. Zapiskala je in na mah so    ma konjema!« Orel je rekel: »Tak
bili tu vsi ptiči, tazen or/a. Čez ne>    vrzi doli tri lase«. Ko je bilo fo stors
kaj časa je priletel hidi ta. Žena ga    jeno, sta videla veliko jato krokar*
je vprašala, kje je bil totiko časa.     jev, ki so frfotali okoli čarodejca.
Odgovoril je, da pravkar prihaja    Ta je moral sedaj najprej kavrane
od čarovnika v zraku. Takrat tnu    pobiti, preden je mogel naprej. To
ie žena velela: »Tega/e moža nesi    ga je pa toliko zamudilo, da begunt
k čarovniku in mu pomagaj, da do^    Cev že ni več videl. ko je opravil
bi zopet svo/ega sina.«                        svo; posel. Zaiegadelj ie moral spet
Orel je počenil na tla. oče je sto=    domov, da bi pogledal, kje sia se*
pil nanj in sedet; tako je odletel.    Jaj, Ko je fo dogna/, je na novo
Ni  trpelo dolgo,  pa  sta ie videla    puhnil za njima,  ker  bi  bil Janka
čarovnikovo kočico, krito s slamo.    pač nerad izgubil. Orel je spet sedel
Orel pa je rekel: »Izpuli mi štiri ve=    in vprašal, ali se kaj vidi. Oče je
lika peresa iz repa, potlej pojdi v    odgovoril: »Siva maroga!« — »Po'
hlev, kjet boš našel v slamo zako<    temtakem morava še trenotek lete;
panega zajca, tega vzemi s seboj!    ///«, je pripomnil orel. čez nekaj ča=
Pred hlevom teži kamen, pod njim    sa se je orel zopet spustil na pečino
pa fri polena — oboje spravi pri    in vprašal, ali morebiti oče ne \>idi
sebi! Potem stopi v čumnato, kjer    že kai več. Ta se je odrezal: »Č&
spi čarovnik, izpuli mu fri kocine!    rovnik dirja s svojimi konji za nm
Nazadnje   vzemi   iz   miznice   fri    ma!« — »Torej vrzi v&a tri polena
drobtine, ki m jih daj pozobati —    proč!« je zaklical orel. Tu je nastal
potlej pa odletiva!«                             iolikšen gozd, da si je coprnife mo«
Oče je tako napravil. Ko je čaro<    ral šele pot presekati skozenj. Zato
deju pulil kocine, se je ta prvič pre-    je hitel zopet domov po sekiro. Ko
valit na drugo stran, drugič je ne>    je opravi! delo, obeh že ni več vi-
kaj zamomljal, a pri tretji je s/ra--    del. Zato mu je bilo zopei iti do=
šno zakričal: oče je menil, da se    mov, da pogleda, kje sta. — Orel
streha podira; vendar čarodej se ni    se je vnovič spustil na tla in vpta*
zbudil. Ko je dal orlu   tri   krušne    ša!, ali se kaj vidi. — »Da, neka siva
mrve. je vtaknil katnen, polenca,    Usa«, je rekel oče. »Torej morava
kocine in zajca v jamice na orlovem    dalje«, pripomni orel. Ko se je čez
repu, iz kaferega je bil prej izsku-    dobršen čas ponovno spusii!, je ho<
bel peresa, poiem pa zopet sedel na    lel vedeti od očeia, ali ne vidi še kaj
orla.                                                    večjega. Oče je vzkliknil: »Pač, ise
Ko stfa 6j/a že kdo ve feafco daleč,    rovnik se podi s šesfimi fcon/i za
je orel sedel na skalo   in   vprašat    nama!« — »Tak vrzi kamen doli!«
očeta, ali morda kaj vidi. Oče je    ukaže orel. In zrastle so visoke go»
226
re, da si je coprnik moral najprej       Skripaje z zobmi je čarodejec od*
delati pot skozi. Za io mu je bilo    brzel. Orel se je  vzdignil  kvišku,
treba orodja in se je vnovič požuril    toda čez malo časa je padel mrtev
domov. Ali ko je bilo  delo   napol    na tla, ker ga je čarodej ubil. Janko
opravljeno, si je zlomil rofco in je    pa se je bil pri coprniku vendarle
moral iznova domov, da si jo je    nečesa naučil in sedaj je hotel ča>
ovezal z železnimi vezmi. Zaiem je    rovnik čarovniku naplesti. Ko je bil
delal dalje in ko je ptedtl hribe, ni    potlej v Bvdišinu semenj, je rekel
nikogar videl in je moral spei do-    očetu: »Spremi me no na semenj,
mov, da pogleda, kje sta ubežnika.    jaz se izpremenim v konja, ti pa me
Orel se je vnovič spustil na skalino    prodaš prvemu kupcu za sto zlatih.
in vprašal kakor prejšnje krati. Oče    A nikar mi ne pozabi sneti uzdo,
je rekel: »Čarovnika še ne vidim!«    sicer sem izgubljen!« — Oče je vzel
— »Potem letiva na svoje mesto!«    konja in krenil z njim na semenj.
je golknil orel ter šinil na zemljo.    2e ob mestnih vraiih ga je sreča!
Tu je zapovedal očetu: »Natri zay-    kupec, ki mu je ponudil sto totari
ca s pokopališko prstjo pa se bo    jev za konja. Oče mu ga je dal za
spremenil v tvojega sina.'«—Toliko    toliko, toda oglavnik je odnesel s
da je oče to naredil, je privršal ča-    seboj domov; kupcu pa je natve-
rodejec z osmimi konji, ioda ni mo'    zel, da je raztrgan. Ko je oče prišel
gd nič več opraviti, kajti zajec, po:    s semnja domov, ie  njegov sinko
tresen s pokopališko prsijo, se je    Janko ze lagodno sedel na toplem
bil že v Janka preobličil.                     zapečku in si požvižgaval.
m
Ko je bil zopet semenj v Budišb    loba, ki je odletel v kraljev grad,
nu, se je Janko preobličil v še lep*    kjer je   kralfična pravkar  gledala
šega  konja in vetet očetu, naj ga    skozi okno. Že je videl golob, da
žene xa dve sfo folarjev naprodaj.    čarovnik ptihaja ko skobec za njim,
Oče pa se ga je bil poprej nahickal    in ni vedel za drugo zavetje nego
in je skoro pozabil prodanemu ko-    grad. Sedel je na okno in povedal
nju oglav sneti. Vendar se je še o    princesi o preteči nevarnosti. Prin-
pravem času tega spomnil, preden    cesa pa je velela: »Pa se izpreobrni
je odšel, Ko je prispel domov, je    v prstan, jaz te potem obdržim in
Janko že zopet sedel na toplem za-    si te naiaknem na prst!« Janko je
pečku. V treije se je Janko pretvo'    storil tako in kraljična si je natak:
ril v konja, ko je bil spet semanji    nila obroček. Ko je čatovnik to vU
dan, in oče naj bi ga prodajal za tri    del in ni mogel dobiti prsiana, je
sto totarjev, a Bog varuj, da bi bil    kralju nakopal hudo bolczen in prU
pozabil povodec. Toda čarovnik —    šel ko zdravnik v grad fer obljubil
ta je bil kupec — je poprej povabil    kralju zdravje, če bi mu dal prince--
očefa na obilo pijačo in poilej kupil    sin  prsian.  Kralju ni   bilo znano,
konja za iri sto zlatnikov. Oče je    kaj se je zgodilo, poslal je po svojo
pozabil sneti konju povodec in tako    hčer in zahfeval prstan. Kraljična
je bi! Janko izgubljen. Ko je čarov'    pa se je odtezala: »Prstana ne stnem
nik prišel do krčme, kjer mu je bil    proč dati, saj sem ga podedovala
konj vselej aprhnil, ga je krepko    po maferi!« Kralj ji je zlepa prigo*
privezal, da sc je mogel s teiavo    varjal, naj mu stori po volji, toda
premikati, mu natresel ovsa in sto:    kraljična se je izgovarjala, da ne
pil v točilnico. Konj se je hotel strs    more prsfana sneii. Nato se oglasi
gati fer uieči, pa se mu ni posrečilo.    čarovnik: »Jaz pa to že naredim«,
Tačas je prišel nekdo mimo. Konj    in se ji približa. »Ne,« vzklikne ona,
se mu je zasmilil pa ga je odvezal.    »sama ga snamem,« in ga vrže v
Konj pa je porinil povodec nekoli*    pepel. Takoj se čarovnik presfvarl
ko nazaj in stekel k bližnjemu r/fc*    v petelina in jame brskati po pepe:
niku, kjer se je spremenil v ostriža.    lu, da kralju fcar iskre v oči frče.
Čarovnifc je fo zapa7.il, pohiiel k    Janko pa se mno premeni v fisico
ribniku in se prelevil v ščuko, da    ier ugrizne peielina na smrt. Tedaj
bi onega poiskal in ga potem požrl.     ie bil Janko rešen   in   ktalj  zopet
Ostriž pa je spoznal čarovnikovo    zdrav. zvijačo in se naglo preobrazil v go-