ZVONČEK UST S PODOBAMI ZA MIADINO^^^^^^ LEIO 36 * SlEV. 1O Junll 1 O 3 5 Anton Debeljak Čarovnik v zraku lužuiu pravinca Blagi starši so imeli sina, ki so ga ki te prinese Ijakaj do večera. Arru želeli kar najbotje izobraziii. Zato pak firaj, kolikor more konj ieči!« se je odpravil oče z njim na pof, Oče je storil po njenem naročilu, da bi našel mojstra, ki zna vse. Po prispel zvečer do ženske, ki je dveh dneh sta naletela na tnoža, ki pravkar s svojim nosom dvorišče je hotel Janka poučifi v vseh mo> pometala, in se oglasil: »Dober ve* gočih rečeh. Komaj je Janko sedel čer, babica!« Odgovorila je: »2e na njegove sani, je mojster počil (ri sto let me živa duša ni tako po* z bičem in konj je šinil kvišku. zdtavila! Kaj pa bi rad?« Odgovoril Janko je zapazil, da je prišel čarov; je: »Samo vprašati sem te hoiel, ali niku v roke. Njegov oče pa je bil mogoče kaj veš o čarovniku v zra< vesel, da je našel takega mojstra; ku.« Odgovorila je, da nič ne ve, toda mati ni bila s tem nič kaj za= naj gre kar dalje. Oče pa je vzel iz dovoljna. Zato je očeta zopet po~ svoje vrečice nekoliko tobaka, ga gnala, naj gre sina iskat — in mu osmodil in razprašil ter ga dal mrs dala vrečico iobaka na pot. Oče je vico ženski. krenil na slepo srečo po svetu in Tfato je dejata: »Bom pa vse ribc skoraj prišel k ženi, ki je s svojim y vodah poprašala, ali jim je kaj nosom vodo vlačila iz vodnjaka. znano.« Zažrižgata je in pri tej prU Rekel ji je: »Dober večer, babica!« či so bile vse morske ribe pred njo. Odgovorila je: »Že sto lef me ni Pa tudi lem ni bilo nič znano. Tedaj nihče tako pozdravil. Č.esa pa bi mit je ženska rekta: »Če maraš do rad?« Oče je odvrnil: »Mislil sem moje sestre, ki sfoji tri sto milj za te vprašaii, ali kaj veš o čarovniku koncem sveta. utegneš iam izvede* v višavah.« Dejala je: »Ne, pa bom ti. A biii moraš pred svitom pri četveronožce vprašala« Zabrlizgala njej. Za to 1i dam svojega konja na je in vsi četveronožci so bili takoj posodo!« Tako je odjezdil tjakaj na mestu. Pa iudi ti niso nič vedeli. in fco se je danilo, je bil na mesfu. Zatorej je očetu odgovorita: »Jaz Zagledal je ienščino, ki je s svojim nič ne vem in vsi četveronožci ttidi nosom grebla oglfe po ognjišču. ne. Potakem mora bivati v vzduhu Pozdravil jo je: »Dobro jutro, ba- ali v vodah. Pojdi do moje sestre, bica!« Hvaležno se je fa odzvala: ki stanuje sio milj odtod. Ako do> »Celih šest sto let me še nihče ni speš fja do drevi, ti morda pove. takisto ogovoril. Česa pa iščeš pri kje je. Posodim ti svojega konja. meni?« Rekel je: »Samo vprašati 225 sem te hote!, ali kaj veš o čarovniku rekel: »Veliko sivo liso!« — »Potem v ztačnih višavah«. Odgovori/a je: morava še nekaj časa leteii!« je od= »Nič ne vem!« Nato je vzel zopet govoril orel. V ktatkem se je orel nekaj opatjenega tobaka ter ga ji vnovič usedet in vprašal očeta, ati pomolil trohico. Potem je žena re- ne vidi še kaj več. Ta je odvrnil: kla: »Ptice poprašam, ali kaj o tem »čarovnik se podi za nama z dve* vedo«. Zapiskala je in na mah so ma konjema!« Orel je rekel: »Tak bili tu vsi ptiči, tazen or/a. Čez ne> vrzi doli tri lase«. Ko je bilo fo stors kaj časa je priletel hidi ta. Žena ga jeno, sta videla veliko jato krokar* je vprašala, kje je bil totiko časa. jev, ki so frfotali okoli čarodejca. Odgovoril je, da pravkar prihaja Ta je moral sedaj najprej kavrane od čarovnika v zraku. Takrat tnu pobiti, preden je mogel naprej. To ie žena velela: »Tega/e moža nesi ga je pa toliko zamudilo, da begunt k čarovniku in mu pomagaj, da do^ Cev že ni več videl. ko je opravil bi zopet svo/ega sina.« svo; posel. Zaiegadelj ie moral spet Orel je počenil na tla. oče je sto= domov, da bi pogledal, kje sia se* pil nanj in sedet; tako je odletel. Jaj, Ko je fo dogna/, je na novo Ni trpelo dolgo, pa sta ie videla puhnil za njima, ker bi bil Janka čarovnikovo kočico, krito s slamo. pač nerad izgubil. Orel je spet sedel Orel pa je rekel: »Izpuli mi štiri ve= in vprašal, ali se kaj vidi. Oče je lika peresa iz repa, potlej pojdi v odgovoril: »Siva maroga!« — »Po' hlev, kjet boš našel v slamo zako< temtakem morava še trenotek lete; panega zajca, tega vzemi s seboj! ///«, je pripomnil orel. čez nekaj ča= Pred hlevom teži kamen, pod njim sa se je orel zopet spustil na pečino pa fri polena — oboje spravi pri in vprašal, ali morebiti oče ne \>idi sebi! Potem stopi v čumnato, kjer že kai več. Ta se je odrezal: »Č& spi čarovnik, izpuli mu fri kocine! rovnik dirja s svojimi konji za nm Nazadnje vzemi iz miznice fri ma!« — »Torej vrzi v&a tri polena drobtine, ki m jih daj pozobati — proč!« je zaklical orel. Tu je nastal potlej pa odletiva!« iolikšen gozd, da si je coprnife mo« Oče je tako napravil. Ko je čaro< ral šele pot presekati skozenj. Zato deju pulil kocine, se je ta prvič pre- je hitel zopet domov po sekiro. Ko valit na drugo stran, drugič je ne> je opravi! delo, obeh že ni več vi- kaj zamomljal, a pri tretji je s/ra-- del. Zato mu je bilo zopei iti do= šno zakričal: oče je menil, da se mov, da pogleda, kje sta. — Orel streha podira; vendar čarodej se ni se je vnovič spustil na tla in vpta* zbudil. Ko je dal orlu tri krušne ša!, ali se kaj vidi. — »Da, neka siva mrve. je vtaknil katnen, polenca, Usa«, je rekel oče. »Torej morava kocine in zajca v jamice na orlovem dalje«, pripomni orel. Ko se je čez repu, iz kaferega je bil prej izsku- dobršen čas ponovno spusii!, je ho< bel peresa, poiem pa zopet sedel na lel vedeti od očeia, ali ne vidi še kaj orla. večjega. Oče je vzkliknil: »Pač, ise Ko stfa 6j/a že kdo ve feafco daleč, rovnik se podi s šesfimi fcon/i za je orel sedel na skalo in vprašat nama!« — »Tak vrzi kamen doli!« očeta, ali morda kaj vidi. Oče je ukaže orel. In zrastle so visoke go» 226 re, da si je coprnik moral najprej Skripaje z zobmi je čarodejec od* delati pot skozi. Za io mu je bilo brzel. Orel se je vzdignil kvišku, treba orodja in se je vnovič požuril toda čez malo časa je padel mrtev domov. Ali ko je bilo delo napol na tla, ker ga je čarodej ubil. Janko opravljeno, si je zlomil rofco in je pa se je bil pri coprniku vendarle moral iznova domov, da si jo je nečesa naučil in sedaj je hotel ča> ovezal z železnimi vezmi. Zaiem je rovnik čarovniku naplesti. Ko je bil delal dalje in ko je ptedtl hribe, ni potlej v Bvdišinu semenj, je rekel nikogar videl in je moral spei do- očetu: »Spremi me no na semenj, mov, da pogleda, kje sta ubežnika. jaz se izpremenim v konja, ti pa me Orel se je vnovič spustil na skalino prodaš prvemu kupcu za sto zlatih. in vprašal kakor prejšnje krati. Oče A nikar mi ne pozabi sneti uzdo, je rekel: »Čarovnika še ne vidim!« sicer sem izgubljen!« — Oče je vzel — »Potem letiva na svoje mesto!« konja in krenil z njim na semenj. je golknil orel ter šinil na zemljo. 2e ob mestnih vraiih ga je sreča! Tu je zapovedal očetu: »Natri zay- kupec, ki mu je ponudil sto totari ca s pokopališko prstjo pa se bo jev za konja. Oče mu ga je dal za spremenil v tvojega sina.'«—Toliko toliko, toda oglavnik je odnesel s da je oče to naredil, je privršal ča- seboj domov; kupcu pa je natve- rodejec z osmimi konji, ioda ni mo' zel, da je raztrgan. Ko je oče prišel gd nič več opraviti, kajti zajec, po: s semnja domov, ie njegov sinko tresen s pokopališko prsijo, se je Janko ze lagodno sedel na toplem bil že v Janka preobličil. zapečku in si požvižgaval. m Ko je bil zopet semenj v Budišb loba, ki je odletel v kraljev grad, nu, se je Janko preobličil v še lep* kjer je kralfična pravkar gledala šega konja in vetet očetu, naj ga skozi okno. Že je videl golob, da žene xa dve sfo folarjev naprodaj. čarovnik ptihaja ko skobec za njim, Oče pa se ga je bil poprej nahickal in ni vedel za drugo zavetje nego in je skoro pozabil prodanemu ko- grad. Sedel je na okno in povedal nju oglav sneti. Vendar se je še o princesi o preteči nevarnosti. Prin- pravem času tega spomnil, preden cesa pa je velela: »Pa se izpreobrni je odšel, Ko je prispel domov, je v prstan, jaz te potem obdržim in Janko že zopet sedel na toplem za- si te naiaknem na prst!« Janko je pečku. V treije se je Janko pretvo' storil tako in kraljična si je natak: ril v konja, ko je bil spet semanji nila obroček. Ko je čatovnik to vU dan, in oče naj bi ga prodajal za tri del in ni mogel dobiti prsiana, je sto totarjev, a Bog varuj, da bi bil kralju nakopal hudo bolczen in prU pozabil povodec. Toda čarovnik — šel ko zdravnik v grad fer obljubil ta je bil kupec — je poprej povabil kralju zdravje, če bi mu dal prince-- očefa na obilo pijačo in poilej kupil sin prsian. Kralju ni bilo znano, konja za iri sto zlatnikov. Oče je kaj se je zgodilo, poslal je po svojo pozabil sneti konju povodec in tako hčer in zahfeval prstan. Kraljična je bi! Janko izgubljen. Ko je čarov' pa se je odtezala: »Prstana ne stnem nik prišel do krčme, kjer mu je bil proč dati, saj sem ga podedovala konj vselej aprhnil, ga je krepko po maferi!« Kralj ji je zlepa prigo* privezal, da sc je mogel s teiavo varjal, naj mu stori po volji, toda premikati, mu natresel ovsa in sto: kraljična se je izgovarjala, da ne pil v točilnico. Konj se je hotel strs more prsfana sneii. Nato se oglasi gati fer uieči, pa se mu ni posrečilo. čarovnik: »Jaz pa to že naredim«, Tačas je prišel nekdo mimo. Konj in se ji približa. »Ne,« vzklikne ona, se mu je zasmilil pa ga je odvezal. »sama ga snamem,« in ga vrže v Konj pa je porinil povodec nekoli* pepel. Takoj se čarovnik presfvarl ko nazaj in stekel k bližnjemu r/fc* v petelina in jame brskati po pepe: niku, kjer se je spremenil v ostriža. lu, da kralju fcar iskre v oči frče. Čarovnifc je fo zapa7.il, pohiiel k Janko pa se mno premeni v fisico ribniku in se prelevil v ščuko, da ier ugrizne peielina na smrt. Tedaj bi onega poiskal in ga potem požrl. ie bil Janko rešen in ktalj zopet Ostriž pa je spoznal čarovnikovo zdrav. zvijačo in se naglo preobrazil v go-