GLAS NARODA The krfMt Slovenian DdOy k& List slovenskih ^delavcev v Ameriki, and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHebea I—»71 Entered u Second Clin Matter September 21, IMS, nt the rest Office nt New York, N. I, under Act of Congress of March 3, 187« TELEFON: CHebea S—3S7i NO. 265. — STEV. 265. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 11, 1931. — SREDA, 11. NOVEMBRA 1031 VOLUME XXXTX. — LETNIK NEODVISNA VLADA V MUKDENU PREVZELA UPRAVO V TIENTS1NU SO SE ZAVRŠILI VČERAJ ZOPET KRVAVI * POULIČNI SPOPADI Dvesto vstasev je napadlo kitajsko univerzo v Tien-tsinu in oddalo kakih petsto strelov. — Francosko vojaštvo zastražilo francosko četrt. — Novi mandžurski vladi načel ju je japonski general. — Koncentriranje kitajskega vojaštva v bližini reke Nonni. — Izjava kitajskega zastopnika dr. Sze. TIENTSIN, II. novembra. — Dvesto "kitajskih" vstasev je napadlo sinoči kitajsko Nankai univerzo. Francosko vojaštvo je bilo pozvano, da je zastražilo mejo francoske naselbine. Kitajska univerza se nahaja skoro v neposredni bližini japonske naselbine. Napad se je završil nena doma. Vsega skupaj je bilo oddanih kakifi petsto strelov. Zupan si je brezuspešno prizadeval pomiriti demonstrante ter je rekel, da je položaj dosti slabši kot je bil v nedeljo zvečer. Sinoči se je izvedelo, da so Japonci poslali neko bojno ladjo iz portarthurskega pristanišča v Tientsin. Število vstasev, ki so bili v nedeljo usmrčeni, cenijo na 25, dočim znaša število ranjenih več sto. — Usmrčen je bil tudi neki kitajski policist. MUKDEN, 10. novembra. — Juan Cin Kaj, voditelj gibanja za neodvisnost Mandžurije, je prevzel danes v navzočnosti visokih japonskih časnikov vajeti nove vlade. "Neodvisna provincijalna vlada", ki stoji na strani Japoncev ter je naperjena proti nacijonalistični vladi v Nankingu, je bila formalno podrejena vodstvu japonskega generala Mikaya. Pri tej priliki je nastopilo več govornikov, ki so govorili v japonskem in kitajskem jeziku. Cerimonija se je vršila brez vsakega pompa. Nikjer ni bilo videti kake zastave. Poročila iz raznih delov Mandžurije javljajo, da so sovražnosti roparskih tolp proti japonskemu vojaštvu ponehale. Veste iz 2eneve in Amerike vzbujajo splošno o-gorčenje. Časopisje dolži Združene države, da so u-vedle na Kitajskem in po drugih državah protija-ponsko propagando. TOKIO, Japonska, I 0. novembra. — Poročila iz Mandžurije javljajo, da se koncentrirajo južno od reke Nonni velike množine kitajskega vojaštva ter da zamorejo vsak hip izbruhniti novi boji. Japonski opazovalci so natančno poučeni o gibanju kitajskih čet. Pravijo, da so Kitaici zapustili Anganghi, da prodirajo proti Fasinu ter da so oddaljeni !e par milj od železniškega mostu, vodeče-ga preko reke Nonni. V tamošnji okolici je jedva dva tisoč Japoncev, dočim je Kitajcev najmanj petkrat toliko. PARIZ, Francija, 10. novembra. — Zastopnik Kitajske v svetu Lige narodov, dr. Alfred Sze, je rekel, da bo Kitajska prisiljena mobilizirati, če se ne bo posrečilo Ligi narodov uravnati kitajsko-ja-ponskega spora. Kitajska se zaenkrat še zanaša na Ligo, če jo bo pa Liga razočarala, se bo sama iznebila japonskih vsiljivcev. MacDonald o gospodarski krizi VROČINA V MESTU - VIHAR NA MORJU V New Yorku je bila vročina kot poleti. — Na severnem Atlantiku veliki viharji. — Vročina je dosegla rekord. Medtem ko se je v »New Yorku nenadoma pojavila prava poletna vročina, prihajajo radijska poročila parnikov, da po severnem Atlantiku razsajajo hudi viharji, vsled česar imajo paruiki po 24 do 3G ur zamude. Danes so prišli v newyorsko pristanišče štirje parniki., ki poročajo, da so se borili z velikim viharjem. Kapitan pamika American Farmer. II. 8., Middleton. pravi, da je takoj, ko je odplul od angleške obali, zašel v velik vihar, ki pa je spremljal ves čas preko Atlantika. Drugi parniki, ki so bili po 24 ur prepozni, so: Dresden iz Bremena. Vuleania iz Trsta in Bel-genland iz Antwerpena. I'arnik lie de France, ki je odplul iz Ilavre en dan pozneje, kot je bil določen, bo prišel v New York v četrtek, mesto v sredo. Veliki parnik Aquitania ima zamude 36 ur . 'GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki I — Naročajte sal VISOKE DAME V STRAHU ZA GRANDIJA Italijanski zunanji minister prihaja v Ameriko. Grožnje proti njemu. Italijanke se boje zanj, ker je mlad. H00 VERJEV THE0. DREISER SVAK JE BIL JE BIL 0BD0LŽEN ARETIRAN NEM0RALN0STI Pri svaku predsednika Hooverja so našli precejšnjo jkolično zganja in so ga aretirali. SA'NTA MONICA. Cel., 10. novembra. — C. V. Leavitt, ki je svak predsednika llooverja, je bil aretiran, ko je pri zadnjih vra- \ tih neke groeerijc nesel vrečo z ]!); pajnti žganja. Obenem je bil tudi aretiran lastnik grocerije Cliff Dailey. j Iveavitt in Dailey sta bila izpuš- j cena na svobodo pod varščino $2o0 Mrs. Mary Van Ness Hoover-Lea vit t je na scojem doiuu priznala, da je bil njen mož aretirati. Toda rekla je: 'Mr. Leavitt je bolj žrtev okol-ščin kot pa česa drugega. ROMANTIČNI ROMUNSKI PRINC NIKOLAJ Romunski princ Nikolaj je na Dunaju s svojo ženo. — Njegov brat je skušal zvezo preprečiti. DUNAJ, Avstrija, 10. novembra. — Osrednja Evropa, ki si navzlic slabim časoiu še vedno dovoljuje zabave, se posmehuje romunskemu kralju Karolu Ki je hotel preprečiti poroko svojega brata princa Nikolaja z J anno Lucijo Deletj, ko je sam že tolikokrat zašel na stranska pota. Dasiravno romunska vlada trdovratno zanikuje, da bi bil princ Nikolaj pobegnil in se poročil z ločeno ženo sina romunskega mi-nitra, .Janno 'Lucijo Deletj. na-WASlilXGTOlN', D. C.. 10. nov.' znanja jo dunajski časopisi, da sta Časnikar Dreiser je živel v hotelu z neko žensko. — Poslan je bil v premogarsko naselbino, da preišče razmere. PINTS VILE. Kv., 10. novsinbra. Časnikarski poročevalec Theodore Dreiser, ki je bil poslan v to pre- ( niogarsko naselbino, da preišče in popiše obstoječe delavske razmere, se nahaja v velikih škripcih, ker ga je krajevna porota obdolžila nemoralnosti, ker je za časa svojega bivanja v mestu živel v nekem hotelu z Mary Pergain. Ko je bil včeraj Dreiser o tem obveščen, je rekel, da taka obdol-' žitev proti njemu ni mogoča. Obdolžitev proti njemu se glasi, da se je pregrešil proti postavi, ko je kot član preiskovalnega odbora o delavskih razmerah živel v hotelu z žensko, ki ni bila njegova žena. Zadnje poletje so se dogajali v premogarskem okrožju veliki delavski nemiri in T)reiser je bil z mnogimi drugimi časnikarji poslan v okrožje, da opazuje razmere in poroča svojemu časopisu. Dreiser in Marv I'ergain sta bila stavljena po poroštvo $60. MINISTRSKI PREDSEDNIK PROTI DOLGOVOM IN REPARACIJAM LONDON, Anglija, 10. novembra. — V sv-jem govoru pred novim angleškim parlamentom je danes ministrski predsednik Ramsay MacDonald odločno nastopil proti reparacijam in vojnim dolgovom ter proti načinom plačevanja kot jih določata versaillska mirovna pogodba in Youngov načrt. Italijanski poslanik de Martino se je opolnoči pripeljal 'iz koliei, m* oziraje sr na prepoved ali na dovoljenje Lige larodov. Položaj v Mandžuriji je približno tak kot je bil leta 1923 v Porurju. Torej nekaka vojna v miru. Kitajci se ne morejo ubraniti svojega dobro oboroženega nasprotnika. Izročeni so mu na milost in nemilost ter si ne morejo pomagat i. Liga narodov ni še v nobenem slučaju pokazala svojo ^popolne nemoči, kot jo je v tem. Na ultimatum Lige narodov naj se Japonci uniak-jejo iz Mandžurije, so slednji odgovorili z odloenim: NE! Pretnja z diplomatskim bojkotom, to se pravi, da bi Dili odpoklicani vsi tujezemski diplomati iz Tokia, ni Ja-xmcev popolnoma nič razburila. To je nadaljn i udarce za Ligo narodov. Kaj še preostaja? Gospodarska blokada Japonske. Proti nji bi odločno nastopile Združene države. Posledica tega bo, da se bodo zadeve na Daljnem Iztoku po svoje razvijale, če tudi se Lig narodov na glavo posftavi. , Kitajski preostaja samo dvoje:ali ugoditi vsem japonskim zahtevam, ali pa z orožjem braniti svoje pravice. Zadeva postaja vedno resnejša, posebno ker japonski diplomati nočejo ničesar slišati o kakih pogajanjih. Kakor vsako leto, tudi letos t priredi slovensko pevsko društvo **Slovan" v soboto, dne 14. t. m. svojo "Martinovo" veselico, v svojem klubu na St. Nicolas in Me-nahau St., Brooklyn, X. Y. Začetek ob 8. uri zvečer. Tem potom v imenu društva prav vljudno vabim vse rojake in rojakinje iz Brooklvna. New Yor-ka in okolice, da se v čim večjem številu udeležite. "Slovan** ima zopt nekaj lepih pesmi, katere se bodo zapele pri zgorajšnji prireditvi. •Nadalje bo ua odru vprizorjen krasen prizor, ko bo sv. Martin krstil letošnji pridelek žlahtne kapljice. Obeta se. da bo letos prav izvrstna. Pridite in prepričajte se. Se razume, da bo tudi za prigrizek vse najboljše preskrbljeno. Oodbo za ples pa je društvo poverilo istemu rojaku, kakor pri zadnjo "iSlovanovi" prireditvi 4 oktobra, kateri ga je takrat slišal, mora priznati, da je mojster v tej stroki. T«Jraj kličem vam »vsem hku-pa j: iNa veselo svidenje dne 14. t. m. v "Slovanovem" klubu! Anthony Svet. tajnik slov. pev. dr. "Slovan". Cleveland, O. liojaki iz 1'levelanda in okolice bodo imeli v nedeljo priliko slišati opero 'Turjaška Kozamunda' To je delo našega pevovodje John Ivanusha. 'Pevci so se skozi vse poletje trenirali za to lepo stvar, in zagotavljam vas. da bo vsak, kdor pride v nedeljo v Slovenski Narodni Dom zadovoljen. Slišali boste največji slovenski zbor v Ameriki. Ker časi niso preveč dobri, so se cene vstifrmicani precej znižale v primeri s prešlijimi leti. iXa-svidenje v nedeljo! Za zbor "Zarja": Joseph Birk, ml., tajnik. taki. ki jim ni mila. Nekateri sorodnikom ali Drugi so zopet nikoli bila sreča , gredo k svojim znanceru. kjer upajo, da bodo tam dobili delo. katerega v največjih slučajih ni. a tretji potujejo že kar brez smotre tja ven -dau. Kazonolikega kova in vseh poklicev ljudje, bele in temne polti. posamezni, paroma, oče in sin. stariši z otroci, novoporočen par ali ljubica in fant. In na kake daljave potujejo. Koliko milj je do tega mesta ! In ko mu poveš da je 34 milj do Union town, Pa. in da je to pretežko hoditi, pove, da gre iz Detroit. Micli. ali iz Buffalo, 'X. Y. v Clarksburg. W. Ya. ali M idle-town. N. C. Tuintam se komu posreči, da ga kak motorist pobere na svoj avtomobil. toda bolj redko. Naši po Ameriki — Štirje iu1h.Ii Slovenci so se | Denver j«, brata Kastelca pa iz Kmesrečili 30. oktobra, ko so se Puebla. «r avtmobilu vračali iz mestu <"«- — Anion Jurman. star let in ion City, kamor so šli gledat no- rojen v Jelietu. je umrl za sušieo; fometno igro. John Kastelec. star J4 let m rojen v Pueblu. je bil la mestu mrtev, njegov 10-lctni irat Joe ima počeno rrepinjo in \nthony H««see ima razbito jrlavo u 23-letJn Joe ftnajder je obrezan ua desnem očimu in močno pobit po životu. Bettee in Snajder sta iz zapušča mater in štiri sestre. Poškodbam. ki jih je dobil v tovarni. je podlegel Frank (Jregoraš sta .V-i let ni doma od Metlike v Deli Krajini. Dalje je umrl Josip (ireborich. .star 7.'J let. ki je bival eez 30 let v Jolietu: bolan je bil šest dui. Mali Oglasi t imajo velik uspeh H Si II Prepogosto se namreč pripeti, da nepridipravi zlorabijo motori-stovo dobrohotnost in ga napadejo in*, oropajo. Vsled tega je zadnji čas kaj težko dobiti prosto vožnjo. Nedolžni morajo trpeti za dejanja lopovov. Ženske imajo v tem oziru več sreče, posebno ako so lepe, prikupne in mlade. Taki dve so se nekoč ustavili tukaj. Za pojasnilo seveda. Potem sta postali tudi lačni in med obedom tudi zgovorni. Prepotovali sta v par mescih skoraj vse lrzave Unije, ill to iz gole pustolovščine. Prva je bila komaj sedemnajstletno, toda lepo ill do- Mat i je bila vdova par let. Mož premogar je umrl menda od truda, kar pomeni od prenapornega dela. Pri takih jedačih je lahko vse sproti Slo, kar je zaslužil. Vdova se je par let mučila in prerivala kakor je mogla in znala, toda. ker so tudi tisti, ki so ji do sedaj deloma pomagali. prišli- v svoje lastne stiske., se je odločila, na daljno pot do sorodnikov pokojnega moža. V kakšnem gmotnem položaju se oni nahajajo in kako jih bodo sprejeli, ji ni bilo znano. Prišel je mož iz Oregona na poti v Xew Jersey. Srednjevelik. robusten, zagorel star okrog trideset let. Po njegovi zarjaveli poltii bi ga bil bolj sodil, da je iz Texasa ali Arizone, kakor pa iz severnega kraja. Tudi njegova zunanjost je kazala vse kaj drugega kakor je v resnici. Prišel je v zgodnji jutranji uri in skoraj na surov način zahteval jed. V resnici sem se ga bal nekoliko. Pa sva postala kmalu zaupna. Pred toliko leti se je izselil ua Zapatl. poln upanja, se nekako prerival do zadnjega časa a končno je vse odpovedalo. Sedaj se vrača nazaj k svojcem. — Veruj mi. — je rekel. — da je dandanašnji na potovanju težko izprositi za jed. V mnogih krajih, posebno krog premogovnikov so mali prodajalci na robu propada. Dajali so na upanje v nadi. da se obrne kaj na bolje, a sedaj, ker ljudje ne zaslužijo, so sami na robu prepada in mnogi so že morali zapreti prodajalne in so postali sami reveži. Pa se dobe tudi filozofi med temi siromaki. Po cest i ji priina-ha srednje starosti možak, čvrst in krepak. — Kje da je County veda mu tega ne vrjauicmo. ker v svoji bojazljivosti si ne upa priznati, da ga je kje izprosil. Šest-insedemdeset let je star, pa se mu ni še tako slabo godilo. Gre iz New Castle v lientleville, Kaže neki časopis, da bodo delali tam novo državno cesto, kjer bodo brezposelni bivali v šatorih. kar je po njegovem mnenju vse tako preskrbel guverner Pinehot. da bo lahko vsak brezposelni imel delo. stanovanje in hrano. Kako časopisje in prebivalstvo v okolici lJentleville nasprotuje omenjeni Pincliotovi odredbi, češ. da j" tam dovolj brezposelnih domačinov. ki lahko stanujejo v svojih domovih, mu nismo hoteli Martinovo. Slovenski narod menda nobenega svetnika s tako vnemo ue časti kot časti svetega Martina. In svetnik zasluži tu čaščenje, ker nam vsako leto sproti blagoslovi vinsko kapljo, v koje znaineuju se Slpvenee rodi. živi in umrje. Zakaj si je narod izbral bas sv. Martina za svojega patrona. mi ni znano. Kot je mogoče posneti z svetili bukev, ni bil Martin viiiorejec. pove-1 pač pa vojšeak. Hud vojščak in dati, da mu ne bi podrli še tisto usmiljen obenem, kajti usmilil se malo upanja, ki ga je imel v svo-ljcnagca ob poti; z britko sabljo je jo samo pomoč. Ko smo lun povedali. da je daleč zašel in kod naj hodi. da bo prišel do svojega cilja in ko je v slovo še dobil o-voj Five Brothers Tobacco, je ves zadovoljen odšel z omahujočimi koraki in z besedami: 4 i od AU- presekal na dvoje svoj plašč in mu ga je polovico daroval. V njem sta bili torej združeni dve lastnosti: neustrašenost ii! dobrota. Slovenci so si izbrali patrona po svoji podobi. Neusmiljeni iu neustrašeni s«> pri pijači. ol»- m igli t y bles-s you for your kind-; enem pa mehki in dobri ko kruh. ness! Pravda, kdaj je pravzaprav Pa kam sem zašel! Mislil sem j Martinova nedelja (če Martin le vama. draga prijatelja napi-i slučajno na nedeljo ne pade t. še sati to sporočilo! Saj ga bosta J sedaj ni končana, lahko čitala in čital ga bo še kdo; Nekateri pravijo, tla je tist;i drugi in — seveda ne veliko, pa; nedelja pred njim. dočiin drugi vsaj nekoliko, upam. da bo pri- < vztrajno zatrjujejo, da je tista za pomoglo do boljšega razumeva- ; njim. Ker s«' pa nihče noče v»--nja med človekom in človekom vjlikemu svetniku zameriti, praznu- teh težkih časih. Vene. Paleich. , , , - „ . ... : i dvorani srbskega bro razvito dekle. Druga par let Tlonie.' — vpraša. — Da je slisal.'j ; starejša, toda dokaj dozorela. Iz-j da tam dajejo obleko in da soi- braii sta severno pot do Pacifika j njegove hlače že bolj siabe in da in -Calffornije in sedaj sta se vra- j skušal druge dobiti. Pa njegove j cali skozi južne države in (New j hlače niso bile še ravno preslabe New York nazaj na svoj dom, ki in vsa njegova zunanjost je ka je nekaj čez 30 milj oddaljen. Ni zala dostojnega človeka. TVil pa jima bilo treba hoditi in vse j jc ž«' čez leto brez dela in brez lahko dobili prosto : sredstev. povsod sta vožnjo ter ohranili svojo žensko čast. "You know". — sta rvkli. — "ako moški vidijo, da nisi easy — Ali si gospodar tukaj.' — Ne nisem, samo delam tukaj. — ! inn odgovorim, — toda ako bi kaj jedel, bi se vseeno kaj pre- Los Angeles, Gal. Tukaj nas je precejšnje število Slovencev "in smo poleg dveh podpornih društev. ustanovili pevsko in dramatično društvo , "Zarja", katero daje prvi koncert ! in ples v nedeljo 2M. novembra v društva "Edi-nost" na East 2 in Humprv ulici I Bovle 1 Lights. Začetek programa t ob popoldne. iN"a prvem mestu bo moški iu ženski zbor pod našim vrlim voditeljem Joseph Listom: Tri mlade umetnice sestre Vesel in Mi&s Frances Skolrič. Dvuspev (Duet) MjLss Mary Parkelj in Oias Trtek. Mr. Jos. Labačnik harmonica solo; Miss Zala Zorana, plesalka. Greensburg, Pa. Danes je ravno nedelja iu kras no vreme, kakor ga menda ne bo mo imeli več tako kmalu. Zelo živahno vrvenje. Avtomobili drve kakor da bi jih morali vse danes izrabiti. Vsakdo si menda misli .-Poženimo danes, jutri ne vemo kaj bo. Tudi v naravi se kažejo posamezni pojavi, ki niso primerni se danji dobi. Drevje jc sicer večinoma že vse golo in veter prinaša i listje pred prage domov, kjer ga I ni prav nič treba, toda ptički žvr-1 gole kot bi se prebujala pomlad, in moja svakinja je prinesla domov lep, dobro razvit regratov cvet. Sicer je pa že slanca padla na "vse te žlahtne rožice", in zima se je naselila v vsa ta uboga človeška srca. Po gladki, lepi atomobilkki cesti prihajajo počasnih trudnih korakov in ti potožijo: Že od včeraj nisem ničesar jedel. Pa to niso samo navadni prosjaki. kakor-šne naletiš ob vseh časih in v vseh deželah. Večini je skrajno mučno beračenje in odlašajo do skrajne prey,to oni takoj prenajdejo in sel ^ ^ _ ^ ^^ _ je otlvr tudi obnašajo kot gentleman, na-J ^ _ ja/ strašno lepe in tudi grozdje tukaj raste. Veeletui naročnik Joseph Vesel. j je*uo soboto in nedeljo pred njim • ter soboto in nedeljo za njim. | V New Yrku smo v nedeljo zve-j čer martinovali. j Letošnja kaplja, ki je zares do-I bra. in pa beseda prelepega dekleta sta me tako zmedli, tla sen. prišel skoro vrtoglav domov. Pa si ničesar ne očitam iu se nič ne kesani. Vse je šlo natančno po progra mu. 'Na talni so m- pojavili: — llog oče, ki je "ustvaril žemljico, ki izrodila «rr«>zda dva", ki sta "napolnila kozarčka dva", dočiiu st;i "kozarčka napolnila pijančka dva" in tako dalje. Navzoča sta bila tudi sveti Martin in menda tudi sveti Anton ter "starček, živeč v dolenjskih gorah". Vsa ta pisana družba je prišla na oder najbrž naravnost od kr-stije. ker je bila neizmerno razigrana in vesela, in zdelo se mi je. da se celo "oče nebeški" sumljivo maje semintja. sile. Pride in poprosi za kozarec |we mladenke med njimi. Prosila Vode. se zahvali ko to dobi in hoče oditi. Pa vidiš po njegovi obnošeni in zamazani zunanjosti, po prepadenem obrazu in negotovi hoji. da narava zahteva kaj več kot kozarec vode. In potem se prične pripovedovanje. Z večino je seveda tako. Imel je primemo delo ob svojem času. pa je mislil, da bo vedno tako. — Saj ko bi bilo vse prav urejeno, saj bi moralo biti res vedao tako. je vode in hleb kruha. Toda o-troci so videli vse druge dobrote. — ne. — je fekla mati, — voda in kruh je dovolj dober zanje. — Toda s kakim prikritim ponosom je ta mati gledala ua to to svojo razposajeno čredo. In kdo bi se upiral earn razposajene moči mladosti. Ko bi jih vi videli. kako so se razposajene! kregali. kateri biscuit je boljši in katerega ni on in ona dobila, tudi vi bi jim dali zadnji nikel za zabavo. SLOVENSKI PEVSKI ZBOR "ZARJA" *—: PRIREDI 'T— 4 Opero: turjaška Rozamunda v NEDELJO, Nov. ^ 7:30 v AUDITORLJU S. M. DOMA, Clg^ELAKD, O. Dirigira- #ohn Ivan ash : Vstopnina %1.— in 75c. — VABIJO ZAKJANI Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeci potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj. BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vloge obrestujemo po 4% Sakser State Bank NSW YORK, N. T. soboto -.o uie j»a povabili v Little Falls, kjrr bo imelo društvo "Združenih ■Slovencev" v dvorani ua Seely Street svojo prireditev. Poročilo sfieer ne pravi, da bo krst. in t epa tudi treba ni. kajti zdi se mi. da ne bo krst.i. pač pa prava poplava. Poleti sem pokušal lanski pridelek v tamošnji slovenski dvorani. in moram reči. da tako dobre. iskreče se in žlahtne kaplje nisem .še nikdar prej pil. (,'e sta jo tudi letos komandi rala prijatelja {Jrdeu iu Susniau. naj se predo vsi francoski šampanjci pred njo skrit (alr pa še kaj hujšepa). Ker Martinova nje ne sme l»iti brez klobas, jih bo najbrž Cipale napravil, dočiin bosta drupo divjačini) preskrbela Martinez in Matija, lovea in ribiča po božji volji, ki kadar hočeš, ustrelita jelena, inoosa ali pa medveda. p-» že kaj vmes pride, da ne moreta obilepa plena pripeljati domov. Dekleta, žene in vdove bodo postregle z vsem. kar imajo. Saj bi mi ne vrjel. čitatelj. koliko skrbnih slovenskih žena. koliko ljubkih deklet in koliko po-strežljivih vdov je v lepem Little Fallsu. Da se prepričaš o tem. pindi. ee ti je le mogoče, v soboto zvrf-rr na martinovanje ''Združenih Slovencev". Iioljepa imena kakor "Zdruieni tSlovenei'* si n»o mopli izbrati tamošnji rojaki. Tam sta res slogi in edinost nad vsem. Svoje društvene prostore so si postavili na dolgem ozkem polotoku. ki ga obdaja na eni strani Mohawk Kb ver. na drugi pa kanal, po katerem vozijo ladje iz seve-rozapadnili krajev, kar mnogokdaj pripomore, da se »New York od želje ne zgrudi. Toraj voda vsepovsod ... Mojstri. k; so pripravili dom ^Združenim Slovencem", so znali klet dobro zaeementirati. da ne prodre v njo niti kapljriea vode. »Kiti v klet. še manj pa v sode. V upanju, da boste imeli v soboto. 14. novembra, zares lep ve- — čer, vas iskreno pozdravljam. _ _ _ — -T— _ G ODA raw YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 11, 1831 THE LAK GEST SLOVENE DAILY tp U. 8. A DEŽELA BASKOV IN NJENO ZAGONETNO LJUDSTVO V OBJEMU HOBOTNICE Na Daljnem Vzhodu sredi zali-. pazoval zanimiv prizor. Hobotnica va Petra Velikega leži pred viharji dobro zavarovan otočič An-selm, ki je dobil svoje ime po nekem davno pozabljenem admiralu. Otok je tako majhen, da ga pešec cbide v petnajstih minutah. Skoro na nobenem zemljevidu ga ne najdemo. A vendar je velikega pomena kot oporišče lovcev na trepan-ge. morske črve, ki jih Kitajci čislajo kot slastno jed in dragoceno zdravilo. Lepega solnčnega dneva me je popeljal — tako pripoveduje Peter Sahare v — motorni čoln iz Vladi -vostoka na otek. Obiskati sem hotel slovitega potapljača, Japonca Use-Jc'o. Po štirideset letnem napornem delu je moral opustiti tavanje po dnu morja in je na stara leta postal vodja delavnice za popravila potapljaške opreme. — Naprosite ga. da vam bo povedal kaj o hobotnicah, — mi je svetoval pristaniški nadzornik. — O tem zelo rad pripoveduje. Use-Jozo me je sprejel na pragu delavnice. Bil je tako majhen, da so mu noge bingljale v zraku, če se je vsedel na klop. Globoke gube so pokrivale njegov od morskih viharjev razoran in od solnca ožgan cbraz. S srebrnobelimi kratko ostriženimi lasmi, dolgo pipo v ustih in v otroški pleteni čepici je bil podoben pravljičnemu škratu. Prinesel je stol in mi ponudil japonsko cigareto s pozlačenim ustnikom. — Use-Jozo je pripovedoval počasi, z razločnim tihim glasom: Hcbotnica (octupus > se drži po malih mirnih zalivh s kamenitim dnom in napičnim obrežnim skalovjem. Po sličnih krajih v zavetju dobijo naši lovci tudi najboljše vrste trepanga. Hobotnica ni nikoli sama; vedno plavajo v malih jatah. Svoji okolici se tako spretno prilagodi, da jo opazi tudi najbolj spretno oko šele po večminutnem opazovanju. Oblika in tudi barva nestvora je vedno natančno podobna oni skali, katere se drži. Profesorji oceanskega instituta £0 me večkrat pošiljali opazovat hobotnice. Skrival sem se za podvodnimi skalami, da bi se mi posrečilo priti blizu. Hobotnica je zelo zvita. Dobro ve, da ne bo vsak dan imela srečnega lova in zato kakor veverica nabira zaloge, da ne bi ob slabem vremenu stradala. Dolgo pobira drobne školjke in jih nako- -ci v debro zavarovani podvodni votlini. Potem tiči v skrivališčču in ob tej skromni hrani preži na bolj slasten grižljaj. Nekoč sem o- je zlezla v razpoklino med skalovjem in od tam navpično molela samo eno lovko. Od kraja nisem razumel te zvijače. Lovka se je dvigala iz skalovja kakor podvodna rastlina. Postala je celo nekoliko zelenkasta. Njen popolnoma nepremičen zgornji del je bJl nekoli-zakrivljen in ni bil bolj debel od navadne vrvice. Naposled je priplavala mimo mala ribica. Leno se je približala dozdevni travi, ki se je komaj razločna pomikala naproti. Vztrajni lovec je ujel pripraven trenutek in previdno vrgel lovki ribi čez hrbet. Nenadoma se je sklenila v zanko postala debelejša, se trdno oprijela ribe in jo odvlekla na no med skalovje. Potapljaču so nevarne samo izredno velike hobotnice v teži od me z njo vred privlekli na ladjo. Ta neumnost na tako nevarna, kakor bi utegnil misliti morda nevajen človek. Potapljaška obleka je iz močnega gumija in me hobotnica ni mogla poškodovati. Nikakor nisem tvegal življenja, četudi mi je hcbotnica z lovkami zvezala roke in noge. Samo da v tem primeru potapljač z glavo ne pritiska za-klopnice za spuščanje. Upognil sem vrat in mogočen sunek v čeladi nakopičenega zraka me je takoj z hobotnico vred vrgel nad morsko gladino. Tovariši, ki so me privlekli na krov ladje, so z noži prerezali lovke ter me oprostili iz objema hobotnice. Trdovratnost je najbolj značilna lastnost hobotnice. Nikoli ne izpusti plena, če ga je zadosti močno zagrabila. Nekoč sem našel izredno 150 dO 300 k«. Tak velikan člove- dosti lepih trepangov. Zatopil sem Oslabeli živci se ojačajo NuRj.T-.ne vsebuj«* zdravilo, ki očlsi i «<|o botecerurxune. Vam da fj..l>«*r a|K-tlt, vHJ|>ravi r.f\> xli'ne neritliiwiti, i .omaga obistim in meh urnim pekafiiuim ter vas pripravi, barvo. Iz pepelnasto-sive je namah postala mlečnobela in potem sinj-kasto črna, kakor od odtemnele krvi nabrekla žila odvodnica. Zaprl se v pobiranje, basal košaro in nisem opazil, da sem se preveč približal veliki hobotnici. Sprožila je lovke in me ujela za noge. Prestrašil sem se in v istem trenutku so uklenile lovke tudi mojo desno roko. Nakopičil sem v čeladi zrak, da bi me hitro vrgel navzgor. Hobotnica pa ni izpustila ne mene. ne kamna, ki se ga je držala. Mornarji so naposled privlekli iz morja vse skupaj: mene, hobotnico in najmanj 100 kg težek kamen. GROCKOVI SPOMINI 'Slavni komik Grock. ki smo jra videli v filmu in je nam ostal v trajnem spominu, grozi že dalj cava. tla bo dal gledališču slovo, k sreči pa tega še ni storil. /Niti po filmu, ki je bil proglašen za njegove* tlovo od javnosti, kralj smeha ni opustil svojega delovanju. temveč nastopa v Švici. Zdaj je izdal svoje spomine, iz katerih zve človek o njeni vse v eni uri. sem zaklopnico za spuščanje in se: °d rpjstva. čigar kraj je še odrinil od skale. Nato sem hitro' ztlH-i od prvih korakov skočil čez hobotnico in ji z želez- i v življenje preko njegovih pusto-nim kavijem prebodel glavo. Takoj \ lovščin in ljubezni do prvih sve-se je zavila v črn oblak. V naglici j tovnih uspehov, vse to je opisano mi je zdrsnil kavelj iz rok. Hobot-j v spominih, (irockovi spomini st niča se je z lovkami oprijela mojih, odlikujejo od mnogih drugih nog. a je imela premalo časa, da bi se prisesala name. Neovirano sem se dvignil v višino. Na polovici poti navzgor sem se opogumil in sklenil, da bom šel pogledat, kaj se je zgodilo z mojim sovražnikom. Našel sem ga v smrtnem boju. Po-padel ga je krč. Zaman je migal z lovkami in se skušal zariti v pesek ali zlesti pod skalovje. Pozneje sem se večkrat udeležil še veliko bolj nevarnega lova, pa take zmage kakor prvič nisem nikoli doživel. Večkrat sera se hotel pred tovariši pobahati, kako sem pogumem. Pustil sena hobotnici, da se mi je ovila z lovkami in nato potegnil za signalno vrvico, da so DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čite »trno m*« članstvo, pač pa vsi Slovenci v vali okolici, ----i, | i r m ij i CENE ZA OGLASE SO ZMERNE - - tem. da nikogar ne ob reku jejo z nikomur ne obračunava jo. lirock pripoveduje samo o sebi. o življenju nadarjenega dečka in o pestri življenjski karijeri. ki ga je rakala. »Najlepši njegovi spomini s<* nanašajo na mladost v zasneženih planinah bernskega t umetnost Španska vlada je v treh baski-ških provinci j ah na robu Pirene-jev in v Navarri koncentrirala močne vojaške čete, da bi držale v šahu strogo katoliško prebivalstvo. Malo znano prebivalstvo teh krajev, Baske, ki niso z nobenim sedaj v Evropi živečim narodom v sorodu, opisuje neki poznavalec te dežele sledeče : Z Baski se je evropska javnost doslej bavila samo tedaj, če se je kje vršil kak kongres jezikoslovcev ali narodoslovcev in so pri tem hoteli rešiti zagonetko, odkod izvira to skrivnostno ljudstvo, ki stanuje severno in južno zapadnih Pirenej. 200,000 Baskov živi pod francoskim gospodstvom, pol milijona pa v Španiji; skupno biva tedaj še o-krog 700,000 Baskov v svoji stari domovini. Baski tvorijo enega najmanjših narodov Evrope in niso niti po jeziku niti po rasti sorodni drugim Evropejcem. Gre tu za posebno pleme, najbrž za ostanek naroda, ki je svoj čas prebival po večjih delih Evrope, pa so ga polagoma potisnili v severošpanske gorske kraje. O Baskih so se ze mnogo prepirali — na kongresih, na vseučiliščih in v znanstvenih spisih. Sedaj se je spor prenesel iz profesorskih sob neposredno v baskiške province. Ne gre več za preteklost, marveč za sedanjost in bodočnost. Baski si žele samostojnosti, tako iz narodnih vzrokov kakor tudi zaradi nasprostva proti španški republiki. Boj za cerkev igra tu veliko vlogo. Dežela Baskov je španska Vendeja. Že Rimljani so omenjali narod, ki je gotovo identičen z Baski; poročali so, da ga ni mogoče podjarmiti. Kljubovalno so vztrajali Baski na svoji posebnosti in se niso dali s španskim polotokom romani-zirati. Zagozdeni med romanizira-nimi Španci in Francozi so tvorili otok ljudstva, ki se je proti vsem drugim narodom zaprlo. Tudi v arabski dobi Pirenejskega polotoka je to ljudstvo ohranilo svojo neodvisnost in je v naslednjih stoletjih z orožjem v roki branilo svojo posebnost. Še pred polstoletiem so ob priliki gibanja Karlistov Baski skušali razširiti svoje posebne pravice. Ko so bili premagani, so razveljavili zadnje njihove predpra-vice, in sedaj se je začel boj proti njihovemu staremu jeziku. Baskiški jezik ni enoten, marveč obstoji iz mnogih narečij. Lastne pisave ni ustvaril. Iz tega pa ne smemo sklepati, da Baski niso gojili svojega jezika. Knjig ne bero nobenih; v srednje velikem mestu boš morda v kaki trgovini našel par molitvenikov, knjigarno boš pa zastonj iskal. Zato pa ima vsaka vas ljudske pevce, poljske delavce ali pastirje, ki so sposobni svoja občutenja, svoje doživljaje, svoje želje brez priprave izraziti v verzih. Ta se med ljudstvom zelo ne in katoliške. Dclj časa kakor drugi narodi so ohranili svoje stare pesmi, oblačili se celo v staromodno obleko, ki je medtem postala deloma visoko moderna. Temno-višnjeva čepica, ki jo navadno nosi Bask, je postala športna čepica po vsem svetu. Če Bask žaluje, nosi črno volneno čepico; policisti nosijo rdeče čepice. Moški se oblačijo v kratek jopič in pas iz pisane svi-ie, ženske pa nosijo čez srajco in opleček pisano ruto in rdeč ali višnjev jopič z živimi trakovi. Posebnost so tudi preprosta suknena obuvala s podplati iz konoplje. Konservativno so se Baski držali te noše. konservativni so tudi v gradbi hiš. Povsod vidiš nepravilna poslopja, ki s svojimi balkoni in zunanjimi stopnicama, spominjajo na švicarske hišice. Cerkvi so bili Baski vedno zvesti; sedaj pa prihajajo v deželo novo-tarji, zapirajo samostane in izdajajo zakone proti duhovščini. Tudi proti tem novetarjem ne zatajujejo Baski, ki so se s svojo konservativnostjo in svojo odporno silo ubranili spojitve z okoli bivajo-čimi naredi svoje tisočletne posebnosti. Mislili so. da bo industrij aUzaci j a dežele izsilila spremembo ljudskega značaja. Ozemlje, okrog mesta Bilbao je špansko Porurje. V gorah so dobivali rudo, železo in baker. " Nej Rabim Vas^Več!^ Pravi foreman, če nc morete več tako delati kakor ostali. Ne dajte mu prilike, da bi to rekel Vam. Bodite sposobni. Vsak večer rabite slavni, stari ViritvcDi PAIN-EXPELLER*f Zumka lic g. L". S. l\.u UiL Masirajte svoje mišice z njim. Namažite se po prsih in preprečite prehlad. Zaščitite svoie delo z zaščito svojega zdravja. PAIN-EXPELLER vam bo pomagal. 35c in Tk ------ Naprodaj • frislci in.i SlI>Kt» varstveno vsepovsod ZAKAJ PADA JESENI USTJE Z DREVES? in Zdaj je kmalu že vse listje porumenelo ^to, kar sili drevo, da golo preživi bodo drevesa gola. Niti zimo. Listje je izhlapovalna napra- najboljši slikar si ne more izmisli-ti tako bujne mešanice barv. kako*-zlata jesen! Na žalost traja ta krasota samo kratek čas. List. za listom pada z dreves. Tudi ob najlepšem vremenu, ko niti malo sapa ne piha, pada počasi list za listom na tla. Ali ste ob tem času kdaj opazovali drevesa? lu katona. In zdi se. da je dosegel višek svoje sreee v Španiji Istega večera, ko se je kraljica tako nasmejala njegovim griinazam in igri. da je morata v posteljo prej nego obieajno. goji in razvija do velike popolnosti. Pri pijači se neredko zgodi, da se dvigne Bask in izrazi svoje navdušenje ali žalost v pravkar iz-najdenih epičnih verzih; nato se dvigne tovariš, pastir iz sosednje --! vasi in odgovarja v prav tako le- „ i pih verzih. SMRT VELIKEGA UČENJAKA! °d - vse m b^e j provincije in Navarra konservativ- Na Dunaju je umrl za srčno boleznijo znameniti učenjak prof. Konstantin Economo, o čigar za-1 vodu za raziskovanje človeških možganov se je opetovano poročalo. Njegova raziskovanja so znanosti pripomogla do mnogih epohalnih odkritij. Zlasti se je proslavil z rešitvijo uganke evropske spalne bolezni (encephalitis lethargica), z odkritjem spalnega centra v človeških možganih, z določitvijo funkcij posameznih možganskih predelov, z raziskovanjem gradnje možganske skorje in hrbteničnega mozga in s svojimi predavanji po vsem svetu. Njegova smrt je prišla mnogo prezgodaj, kajti bil je mož, ki mu je bilo določeno s svojim delom prodreti še v mnoge skrivnostti človeškega življenja in koristi znanosti kakor človeški družbi. POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava N." BLAZNIKOVE Pratike za leto 1932 Cena 20c dobite pri "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, K. Y. V KRATKEM IZIDE Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za 1. 1932 NAROČILA ZA KOLEDAR — Cena 5Ac. — ŽE SEDAJ SPREJEMAMO Drevje se j*? že dolgo pripravljalo xia jesen. Na koncu listnega pec-la. prav tam. kjer se list drži veje. raste plaat, čije celicc imajo zmožnost, da se brez vsake poškod-Ni še dolgo temu, ko so vse to dobi-" be lahko ločijo drug od druge. Zdaj vali v dnevnem kopu. Sedaj koplje- i visi list samo še na pecljevem živ-; jo globke rove v zemljo in ko je! cu. ki je zelo krhek. Najmanjša sa-; ruda naložena, ima le kratko po; | pica zadostuje, da se živec prelo- j ao plavžev. j m\t časih pa zadostuje tudi sama Med gorovjem in morjem se raz- j teža lista. Odpadel Ust zapusti na prostira široka ravnina, pokrita z gozdovi visokih dimnikov. In za tovarnami se že prično pristaniške naprave, kjer čakajo tovorni parniki, da prepeljejo izdelke tega španskega Porurja v tuje dežele. Ampak parniki danes ne čakajo več. V Španiji ni drugače kakor po vsem svetu. Veliki deli pristaniških naprav so neuporabljeni, iz dimnikov se že dolgo časa ne vali dim, rudniki počivajo. Tudi ta del dežele Baskov je prisiljen zopet dobiti podeželski značaj in industrijsko del /stvo se je povrnilo v ^Vo-je vasi. Bask je pa naravi zaprt, proti tujcu in vsemu tujemu nezauljiv, skoraj sovražen. Industrija bi ga mogla prisiliti, da se poravna s svetom. Sedaj sedi zopet v daljnih, globokih vaseh, dela na bujnih koruznih poljih in prideluje jabolka in smokve. Tujci drve v elegantnih avtomobilih po lepi cesti med mestoma Bilbao in San Sebastian. Ogledajo si, zavijejo v deželo, cerkve, ki stoje na gričih, s štirioglatimi zvoniki. z romanskimi in zgodnjegotskimi okni, z lepimi križevimi poti, ampak to ne ustvari baskiškemu ljud stvu nobene zveze z zunanjim svetom. Španska Vendeja je kmečka dežela. Ima drugačne skrbi kakor glavno mesto. Španska vlada je letos vojaške vaje. ki bi se imele vršiti v srednji Španiji, preložila v deželo Baskov, da bi se čete -privadile "gorski vojni". va dreves. Korenine jim dobavljajo poleti svežo vodo. da se lahko pre-*!vljajc. in listi jo izhlapevajo. Pozimi pa korenine ne bi mogle dovajati dovolj hrane, ker je zemlja premrzla in trda. Tedaj bi bilo drevo obsojeno, da počasi ovene in se posuši. Hrana, k; "o je peprej potrebovalo listje, se preseli v veje in v deblo samo. Tam čaka do pomladi. da pomaga mladim poganjkom rasti. V listili samih ostane le nepotreben sos. ki drevesu ne koristi. Poleg tega je je golo drevo mnogo bolj odporno proti velikemu snegu. Gcle veje imajo vež moči in lažje držijo veliko težo snega. Če bi bili na vejah listi, koliko sne- veji majceno brazgotino, ki se kma-1 .. . , . , , .__i.,. i ga bi se tedaj nabralo na drevju! zaraste z nizko plastjo plutovi- j yeje m vrhovi bi se m0rali zlomita. ! ti pod težo snega! Da. zato pada Modra previdnost narave je ti- jeseni listje z dreves! NAPRAVA PROTI MORSKI BOLEZNI V Trstu bodo splavili v morje nov parnik, ki bo lahko prevažal 3000 oseb in ki bo opremljen s posebno modernimi napravami. Med drugim bo imel tako zvan 'stabilizator', ki naj bi potnike varoval morske bolezni, ker se z njim opremljena ladja ne ziblje niti v hudih valovih. Ta stabilizator se je baje zelo dobro obnesel za manjše vojne ladje in za privatne jahte. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane Naročite gm prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA* 21$ West ltth Street New York City Ta GLOBUS kaže v pravem raamerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje* pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premera meri Klobas 6 inčev. — Visok Je 10 Inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED -i $2.50 ONI, KJ IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — $1. 75 »r "GLAS NARODA' 816 West 18 Street Hew York, H. T. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 11, 1931 TUB LARGEST SLOVENE DAILY !■ U. S. A. afajafigaiaaiaiaia^^ Pomladni Sen ROMAN JZ ŽIVLJENJA. »SBRiaiBliSiMe Za Glas Naroda priredil I. H. iiiMBiainiaa^^ 6 (Nadaljevanje.) Veleeenjena gospica! Oprostite mojo predrznost, da vam pišem; toda nobene druge poti ne poznam, kako bi se z vami seznanil. Mogoče vam nisem popolnoma neznan in ako imate le majhno sled na klonjenosti do mene, vas iskreno prosim, da mi dovolite pogovor z vami. Določite kraj in čas. Moja častna beseda na to. da moja prošnja nima nikakih nespodobnih nagibov. S hrepenenjem pričakujoč vašega odgovora, sera vaš pi. Wolf. Ko je bilo pismo končano, mu je kot «rorelo v roki in sam pa m se v najbližji nabiralnik. Dva dni se je Wolf zibal v upu in obupu. Tretji dan pa je prejel drobno pisemee. na katerem je bil i lepo pisavo napisan njegov naslov. Ves srečen ga nekaj časa opa zuje, predno ga odpre. Konečno bere: Gospod poročnik pi. Wolf! Zanašajoč se na vašo rastno besedo, vas prosim, da me počakate na pokopališču sv. Ane pod veliko lipo blizu pazni-kove hišice in >*ieer v četrtek zvečer ob devetih. Prosim, da radi izbira časa in prostora ne mislite slabo o ineni. Ne vem za noben drug prostor in tudi pozno pridem iz prodajalne. M. W. Goreče ko dekle! ga pritisne na svoje ustnice. — Vendar enkrat, slad- III. — Tako ni moglo iti dalje, — ponovi Marija tiho, kot sama za bebe. — Kaj ne, zdaj sama izprevidiš, da nisem mogel storiti drugače. Zato nimaš nobenega vzroka, da bi se sramovala. Povedati sem ti moral, kako te imam rad, da si moja edina misel po dnevu in ponoči. Nežno jo pogladi po njenih plavili laseh. Ljubeznjivo se mu nasloni na prsi in se oklene okoli njegovega vratu. — O, Wolf, kako te ljubim! — mu šepeče — tudi zaupam ti, da se ne šališ z menoj. — Ne. pri Bogu ne. dekle! — pravi resno. — za samo mimogre-deSe ljubimkovanje te je preveč škoda. Ljubim te z ono sveto ljubeznijo, katero da človek samo svoji ženi. Tukaj, vpričo Boga ti prisegam, da te hočem imeti za svojo ženo! — Wolf! — vzklikne Marija; toda njen ^las j<* kazal več strahu kot pa veselja. — Saj ne veš, kaj govoriš — ti, častnik, jaz nio-distinja. — saj to ni mogoče! — Nemogoče ni, toda zelo težavno — tega si sam ne tajim. (Dalje prihodnjič.) €€ 99 KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) LA FOLLETTEJEV OTROK UMRL WASHINGTON. D. C.. 10. u«>-vembra. — Deklica, katero je povila Mrs. La Follette, žena senatorja i/ Wisconsina. je kmalu po porodu umrla. Mrs. La Follette ni v nikaki nevarnosti. VROČINA NA ZAPADU Konečuo je bilo v četrtek zvečer; čudovito gorek pomladan-iki večer. Polna luna je metala svojo srebrno svetlobo na zemljo Yr omamljivo dišečem bezgovem grmu je žvrgolel slavec svojo koprnečo pesem in v vejah je šumelo skrivnostno in tajinstveno. Ze precej časa je hodil Wolf po označenem kraju sem in tja vedno gledajoč na uro. ako že ni prišel določeni čas. Neizmerno srečni občutki so ga obhajali; njegovo sree je tako vroče bilo v ljubezni do dekleta. Da bi saj kmalu prišla! Ali je mogoče pozabila na dogovor! Ali se je mogoče skesala? Sede ua klop — kje je vendar? Ali ne škriplje pesek pod lahnimi koraki! Poželjivo pogleda v ono smer in v majhni oddaljenosti rioji pred njim ona. ki jo je pričakoval, tresoča se in s povešenimi očmj. Naglo skoči in ji hiti nasproti; toda skoro pobožno obstane pred njo. Kako sladka je bila! 'Njen krasni obraz, oblit z mesečino, se mu je zdel kot poosebljena pesem. Konečno se odloči: stopi k at jej in ko jo prime za obe roki, jo vpraša s tresočim glasom: — O, dekle, povej, ali me imaš tudi ti tako rada, kot jaz tebe ljubim T Tedaj pa obrne svoje čudovite oči popolnoma vanj in iskreno ji pride skozi njene ustnice: — Ali bi drugače bila tukaj? Poln ginjenosti jo stisne k sebi in ji pritisne dolg poljub na njene ustnice, katere mu je sama ponudila. Dekle pozabi na vse in vi on i na njegovih prsih, dokler se konečno ne izvije iz njegovega objema. — Kaj ti je. duša draga? — jo vpraša. — Ali se česa bojiš? — Ne, — odgovori tiho. — Kaj pa je vendar? Pridi, sediva in mi povej, kaj te teži. — Nežno jo prime okoli pasu, sede ua klop in jo lahno posadi na svo ta kolena. Voljno mu je vse to pustila. — Tako, draga moja, zdaj se izpovej, — Gospod pi. Wolf — — Kaj praviš? Ali ne moreš drugače reči? Nazivljaj me kratko Wolf! Dekleta oblije rdečica, ko ji Wolf dvigne obraz in jo še enkrat vpraša. Tedaj pa pride skozi ustnice kot dih : — Moj Wolf! — Keci še enkrat. — jo prosi in nato ji večkrat poljubi to besedo z njenih ustnic, ki so bie tako mehke in nežne kot cvetlični Sat. — Kako srečen sem. da te enkrat imam, — govori med poljubi. — tako nepopisno te imam rad in celo, ko te vidim, prvi-Krat. Takrat v cerkvi; ali še veš? — Ako vem? Poznam, vas — tebe še mno^o dalj. Zadnjih osem dni pa sva se vsak dan srečala. — Nedolžen smeh se je pri teh besedah zibal po njenih ustnicah. — Ti poredniea, — in zopet jo poljubi, — zdaj pa mi moraš kaj o sebi povedati, Marija. — Kako dolgo si tukaj — Od prvega marca. Pa saj ne morem mnogo povedati. Moje življenje tukaj je precej enakomerno. V trgovini imam mnogo dela, da morem iti samo ob nedeljah na izprehod. Včasih grem tudi l:am drugam. Včasih grem tudi v gledišče; to je moja najljbša zabava. Pogi»sto pa si tega ne morem privoščiti. —■ Zdaj bo vse drugače, srček moj. Za to bom skrbel jaz. — Ne, — ga zavrne. — ue. na noben način! — In zakaj ne, dragica? — Ne, tega ne morem sprejeti. Nočem delati tako. kot delajo druga dekleta iz trgovin, ne, ne morem! Gospod Wolf, ako zahtevate — — Dekle, ali si pozabila, da sem tvoj Wolf? — Dovolite mi malo časa, da se na to privadim. Mogoče bi bilo boljše, da niti ne poskusim. Kajti, kajti — kaj sem že prej hotela reči? Zdi se mi, da ni bilo prav, da sem prišla. — Dekle. — Da. ni prav. — prav.i, — vedno pa sem omahovala, ali bi odgovorila na vaše pismo, ako naj sledim vaši prošnji. — Marija, kaj ti je branilo? — Zdaj sem prišla na sestanek, ker sem morala.. — tiho nadaljuje, — toda čutim, da me ta korak veliko velja — spoštovanje do same sebe. — Ne bodi otrok! — Odgovorite mi na eno vprašanje, — ga naglo prekine, — ali bi kako damo iz družbe povabili na sestanek? — Tega mi ne bi bilo treba, ker imam dovolj priložnosti približati se vsakteri, ki mi je kaj pri srcu, na plesu, pri večerji* itd. Kako pa je to »teboj? Za teboj hoditi, ne cesti te ogovoriti, da bi ljudje dobili priložnost o tem govoriti — ne! V resnici mi ni preostalo noč drugega, kot prositi te za sestanek — na vsak način seni moral enkrat govoriti » teboj — tako ni moglo več dalje! Druga-j če bi »koprnel v hrepenenju po tebi. tli K1 AGO. III., f. novembra. Danes je na osrednjem za padu vladala 'indijanska" vročina. Y Pierre. S. 1).. Dodge City. Iowa, in St. Loupis. Mo. je toplomer kazal stopinj. KOZO-KRAVA ALI KRA-VO-KOZA Kretan je Parnikov — SUppin« N«wa — 12. novembra: Dresden, Cherbourg. Bremen NEUMNA ŠALA HOOK RAPIDS. Iowa. 10. nov. George Marnnett se je postavljal, da zna dobro streljati. Njejrov prijatelj. James Dickinson, se mu je ponudil, da mu pusti ustreliti steklenico na svoji glavi. Marnett pa je ustrelil prenizko in zadel svojega prijatelja v glavo ter je bil na mestu mrtev. VELIKA ITALIJANSKA BANKA HIM. Italija. 10. novembra. — Ministrski svet je danes naznanil, tla je ustanovil novo banko s kapitalom 500 milijonov lir (okoli 25 milijnov dolarjev). Namen banke je financirati industrije. Na svetu je zdaj vse narobe in zato ti i čuda. da niti z domačimi živalmi ljudje niso več zadovoljni. Vsaj v Rusiji je tal.o. "Krasnaja Gazeta" namreč poroča. da se merodajni boljševiški reformatorji posvetujejo, kako bi bilo mogoče povzdigniti živinorejo. Obravnavali so že več predlogov. med katerimi je eden zares revolucijonaren. Gre namreč za predlog, naj bi A'zgojili novo vrsto domačih živali, ki bi bolj odgovarjale duhu časa iu potrebam ljudi, kakor naše sedanje domače živali. Stare domače živali naj bi šle v zasluženi pokoj. V tej smeri si* baje že delajo posrečeni poskusi, ki jih vodi prof. Liskiin. Prof. Liskiin je izjavili, tla bi potreboval moderni človek večje domače živali, kakor so sedanje. Njegovi poskusi so pokazali, tla porabijo štiri domače živali, od katerih vsaka tehta 2(H) kg. 70% krme več. nego bi jo rabila ena žival. ki bi tehtala 800 kjr. Sedanje domače živali, so za naše težke čase premajhne, potom križanja bi bilo treba vzgojiti nove. večje vrste. In ruskemu profesorju se je to baje že posrečilo. Križati je začel ovce z bikom in križanec bo baje zelo prikladen za rejo. Pojtle pa še tlalje in s križanjem hoče spraviti na svet š< več novih domačih živali. Tako hoče križati kravo s kozlom in pravi, da bo rezultat za javnost, pa tudi za krave in koze presenetljiv. Profesor prepoveduje govoriti o njegovih načrtih kot fantaziji j Trdno je namreč prepričan, da se I mu bo vse obineslo. Največje teža- Odkritje Amerike, trdo vezano .........60 mehko vezana ..............................50 Praprečanove zgodbe ...........................35 Pasti in zanki ___________________________________25 Pater Kajetan....................................1__ Pingvinski otok .........................._.......60 Povest o sedmih obešenih ................J>0 Pravica kladiva ................................._50 Pabirki iz Roža (Albreclit) .............25 Pariški zlatar .......................................35 Prihaja*, povest ...............................60 »ožigalee..............................................JS5 Povesti, itesuii v prozi (Baudelaire) trdo vezano ................................"..1.— Po strani klobuk .................................50 Plat zvona _________________________________________40 Pri stricu .............................................60 Prst božji ............................................«30^-20. Patria. purest i* irske junaške dolu' ..................................................30 Po gorah in dolinah ...........................80 Pol litra vipavca .................................60 Poslednji Mehikanec ...........................30 Pravljice H. Majar ..........................-30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu ........................ Prigodbe čebelice Maje, trda vez 1.— r 26, Ptice selivke, trda vez.......................-.75 Pred nevihto ......................................33 Popotniki .............................................60 Poznava Boga .....................................30 P i rhi ......................................................30 Povodenj ......—.....................................30 Praški judek .........................................25 Prisega Huronskega glavarja .........30 13. novembra: Aquitania, Cherbourg llajesiic, Cherbourg Si i^ouia. Cherbourg, Hamburg 14. novembra: lie de France. Harr« Vulcania. Trst President liuoeevelt, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne S ur Mar, Rotterdam 2. decembra: Hamburg. Cherbourg, Hamburg 3. decembra: &uurnia. Trst U j 17. novembra: Bremen. Cherbourg. Bremen 18. novembra: New York, Cherbourg. Hamburg 19. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen novembra: Olympic. Cherbourg Rotterdam, Boulogne terdam Sar Mer, Rot- t\ 21. novembra: George Washington. Cherbourg. Hamburg 25. novembra: Alfert Ballin, Cherbourg. Hamburg novembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 27. novembra: Homei ic, Cherbourg Augustus. Napolk, Genova 28 novembra: President Harding, Cherbourg. Hamburg Olympic. Cl erbourg 4. decembra: Majestic, Cherbourg 5. decembra: Kurili«. Cherbourg. Bremen 4 Leviathan. Cherbourg 8. decembra: "j1 MilwauKee, Cherbourg, Hamburg 9. decembra: President Uoosevelt, Cherbourg. Hamburg Deuischland, Cherbourg, Hamburg 11. decembri: lie de Kr.int.-e Havre Berengarla. Cherbourg 12. decembra: Uum0 Robinzon Crusoe ...................................60 Revolucija na Portugalskem ...........30 Rdeča in bela vrtnica, povest .........30 Rdeča megla .........................................70 Rdeča kokarda....................................L23 Slovenski šaljivec ...............................40 Slovenski Robinzon, trti. vez. .............73 Sueški invalid .......................................35 Sveta Genovefa..................................50 Solnce in sence ...................................65 Skrivnost najdenke .............................35 Skozi širno Indijo .......-..................-50 Sanjska knjiga, mala .........................60 Sanjska knjiga, (Arabca) ..........1.30 Spomini Jugoslovanskega dobro- voljca, 1914—1918 ........................1.25 Sredozimci. trd. vez..........................60 Uroš..............................................-40 Strahote vojne .....................................50 Štiri smrti, 4. zv..................................33 Smrt pred hiše ..................................6."» Stanley v Afriki ................................50 Spomin znanega potovalca ............1.50 Stritarjeva Antho!ogija. broš .........80 Sisto Šesto, povest iz Abrueev .........30 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .................................................30 Študent naj bo. V. iv......................35 Sveta Notburga ...................................35 Spisje, male iiovestl .............................35 Stezosledec............................................30 Šopek Samotarke .............................>35 Sveta noč .............................................30 Svetlobe in sence ..............................1.20 Slike (Meško> .......................-...........60 Seržant Diavolo. vez. 1.60 Spake, humoreska, trda vez..............90 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez................................90 broširano ......................................70 Othelo .....................................................70 Sen Kresne noči _______________________________.70 SPLOŠNA KNJIŽICA: Št. 1. (Iran Albreeht) Ranjena gruda. Izvirna povest, 104 str., briširano .......................................35 Št. 1. (Rado Murnikl Nk Bledu. Izvirna povest, 1S1 str., broš. .50 Št. ::. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broš. 105 strani .....................................35 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano _____________—-------------.....50 5. (Fran Mileinski) Gospod Fridolin Žolna in njegove druii žiuu. veseHunodre črtice 1., 72 strani, broširano .........................25 G. t Novak > Ljuobsumnost .....30 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila L'tva. Ill strani, broš..................35 8. Akt štev. 113 .................—.75 Štev. 9. (Univ. prof. tir. Franc Weber j Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš. -----------70 Št. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternone, relijefna karikatura lil minulosti. 55 str., broš..........25 Št. 11. (Pavel Golla) Peterčkove poslednje sanje, Unfiaia povest Št. 12. (I»r. Kart Engllšt Denar naroduo-goejiodarskl spis. pošlo venII dr. Albin Ogrls. 238 str., broš, ..............................................,80 1. decembra: Paris, Hut re 15. decembra: Bremen. Cherbourg, Bremen New York. Cherbourg. Uambun; Xew Amsterdam. Boulogne sur Mer. Rotterdam 17. decembra: Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen 19 dccembra: £ St. Luuis, Cherbourg, Hamburg , 22. decembra: Vutcunia. Trst 23. decernbra: President Harding burs Albert Ballin, Cherbourg. Cherbourg, liatn-Hamburg 26. decembri: A«juitanla, Cherbourg 28. decembra: ICurupa. Cni-rbourg. Bremen 30. decembra: Hamburg. Cherbourg. Hamburg DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA V DOMOVINO NA EKSPRESNIH OCEANSKIH VELIKANIH "PARI S ' — 1. DECEMBRA Pod osebnim nadzorstvom LOUIS GOLOBERG-a, člana našega newyorlke- ga urada in — "ILE DE FRANCE" — 11. DECEMBRA pod strokovnjaškim vodstvom JOSEPH-a MAJDlČA-a. člana naše agencije v Buchsu NARAVNOST V H A V HE Naglica — Udobnost — Postrežba — Izborna hrana NIZKE CENE DO LJUBLJANE IN NAZAJ "Paris ........ $182.00 "lie de France" ........ »1M.00 Za jamčite uedaj prostore. Vprašajte naiega bližnjega agenta za podrobnosti. I_ I' 19 STATE STREET X^iiite: NEW YORK. N. V. Št. 1-' (Fran Milf-inski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. !>1 *tr.. broš..................30 Št. 14. e- tih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 1U4 strani, broš................50 Št. 'JO. (Jul. Zeyeri Conipači in Koniurasaki. japonski roman, iz eeSeine prevel dr. Fran Bradač. 154 strani, broš......................45 1.20 ..90 Št. 57. Tarzanova mladost, trd št. 5S. Clad ( Hamsun t ................ Št. ,"»:•. (Dostojevski i Zapiski iz .mrtvega doma, L del ....................— Št. (Dostojevski* Zapiski iz .mrtvega doma, II. del ..................1-— Št. «51. (Colari Bratje in sestre.....75 Št. t»_\ Idijot, I. tlel (Dostojevki -SKI sr. Idijot, II del ......................»•» Št. CA. Idijot, III. del .....................9« Št. fiT,. Idijot. IV. del ..................... Vsi 4 deli ............................... 3.25 Št. 06. Kamela, skozi uho šivan-ke, veseloigra ................................... Slovenski pisatelji II. zv.: Potresna povest. Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, trtice ..................................................2.50 Tigrovi zobje .....................................!■— Tik za fronto .....................................70 Tatič. (Bevk», trd. vez......................75 Tri indijanske povesti .......................30 Tunel, soc. roman .................-........1.20 Trenutki oddiha .............................-5U Turki pred Dunajem ........................-30 Tri legende o razpelu, trd. vez......85 Tri rože ...............................................80 Tisoč in ena noč (Rai«e» vez. mala izdaja ........................1.— iS t. St. St. Št. St. Št. ^1. ( Friloliu Žolna > Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 7.'! str. broš. ...............v..........-..........-..........25 Št. (Tolstoji Kreutzerjeva sonata .60 Št. 'SI. (Sophoklesi Antigone, žalna igra. poslov. C. liolar, 60 str. broširano .......................................... Št. 24. (H. I.. Hulwert Poslednji dnevi Pompejev, I. del. ;i5o str., broš...................................................30 Št. 23. Poslednji dnevi Pompeja, II. del ................................................M Št. 26. (L. Andrejevi Črne maske, i ►oslov. Josip Vidmar. str. broš....................................................35 Št. 27. (Fran Erjavec i Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 str., broš. .............35 Št. 2!». Tarzan sin opie ...................90 Tarzan sin opic. trdo vez....l.201 Št. 31. Roka roko ............................JB Št. ::2. Živeti ....................................JS5 Št. 35. (<;aj Salustij Krispt Vojna x Jugurto. (»oslov. Ant. 1 »okle r. 123 strani, broš.....................J»0 Št. (Ksaver Meškol Listki, 144 strani ......................................65 Št. 37. Domače Hvali ....................30 št. 38. Tarzan in svet ..................1.— Štev. 3». La Boheme ......................JO št. 47. Misterij duSe ....................1.— štev. 48. Tarzanove živali ............30 štev. 4!». Tarzanov sin. trd ve« ....1.26 št. 50. Slika De Graje ................1.20 Št. 51. Slov. ba'ade in romance.....80 Št. 54. V metežu ...........................1.— Št. 55. Namišljeni bolnik ................JM Št. 56. To in onkraj Sotle.................30 Tisoč in ena noč: I. zvezek ................................1.30 II. zvezek ................................ 1.10 III. zvezek..................................1.50 3 KNJIGE SKUPAJ ................3.75 Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 216 W. IS Street NEW YORK SAKSER STATE BANK 12 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 6.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure rwhdajn« M te stare la val bra kJnM