to pramike?. Hund*7« HoMdaj«. —^ ................... PROSVETA Uredniški la upramiški pratorii 1697 8outh LawndaU At«. ♦ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB Offict of PublieaUont 2687 South Uwndals Ar«. Tslsphon«, Rockw«ll 4904 LETO-YEARXXXL Osna li»U Ja 9S.00 •t CM«—, i^Tt^ CHICAGO, ILL„ PONDELJEK, 14. MARCA (MARCH 14), 1938 8ubscription 10.00 Yoarly STKVv—NUMBER 5f Accsptancs for maUin« at speclal raU of posta«« provided for ki —ctioa 1108, Act of Oct. S, 1017, authoriiod on Jano 14, 1018. Hitler strmoglavil avstrijsko Vlado z oboroženo silo! Ksncelar Schuschnigg naznanil kapitulacijo po ultimatu iz Berlina in instruiral avstrijsko armado, naj se poda brez odpora. Hitlerjev puč v Avstriji iznenadil italijanske fašiste in omajal os Rim-Berlin. Hitlerjev zaveznik postal predsednik nove avstrijske vlade DUNAJ, 14. marca.—Avstrije, »kdaj mogočne države, ni več! )iktator Hitler jo je formalno nektiral, ko je |»roglasil v svoji govoru v Lincu, da je posta-del Nemčije. S tem je Nem-j« dobila ozemlje v obsegu 32,-6» turjaških milj, n* katerem vi 6,372,000 prebivalcev. Hlt-tr bo danes triumfalno vkora-il na Dunaj in naciji se pripravljajo na velike proslave. Wilhelm Miklas, predsednik vstrijske republike, ki se je piral "nacifikaciji" Avstrije, je teraj na zahtevo kancelar ja eyss-Inquarta resigniral, nakar kancelar prevzel posle pred-ednika in naznanil, da je Av-Irijt del Nemčije. Medtem, ko je Hitler govoril v incu, no nemške čete paradirale mestnih ulicah, v zraku pa §o rožila bojna letala. Velike na-ske demonstracije so se vršile idi v drugih avstrijskih mestih, asti v Gradcu, glavnemu mestu tajereke, stari nacijski trd-javi. Vsak poskus onih, kl bi skali razdružiti Nemčijo in Av-rijo, se bo izjalovil/M je rekel itler v svojem govoru pred ve- 0 množico, ki se je zbrala v ncu, da ga sliši. "Vaša netočnost in demonstracije so do-iz, da hočete združitev Avstrije Nemčijo." Dunaj, 12. marca. — Diktator itler je sinoči podjarmil Av-rijo, svojo rojstno državo, z »roženo silo. Kancelar Kurt huschnigg se je umaknil, ko prejel ultimat iz Berlina, da mora takoj podati in predlo-ti resiKnacijo, kar se je tudi odilo ob osmih zvečer, prej pa instruiral poveljnike avstrij-e armade, naj se ne upirajo mški invaziji. Plebiscit, pri katerem naj bi udatvo odločilo, ali naj Avstri-ostane neodvisna država ali Podvrže kontroli nacijske je bil preklican. Ple-wit, ki ga je odredila avstrij-a vlada zadnji četrtek, je na-j«ka Nemčija smatrala za krši-iv doRovora, ki sta ga kancelar huschnigg in diktator HitVar lenila na .konferenci v $erch-»Kadenu, Bavarska, v febru-rju. Arthur Seyss-Inquart, Hitler-lv osebni reprezentant v av- r>j»kem kabinetu, je prevzel »•cijo kancelarja in obrambne-ministra v novem kabinetu, ai člani njegove vlade razen so naciji. Kar" je Schuschnigg izginil 1 kapitulaciji, je zagonetka. «o Poročilo pravi, da se skri- na Dunaju, dočim drugo go-da je bil aretiran. Velik« važnosti v komplicira-^opnki situaciji, ki Jo Je po-nacijski puč v Avatriji, vprašanje, kak Ano stališče bo ££ Iu,ija' Jasno * d» J* rj*v* vojna gesta v Avatri-J^netila Mussolinija in vse v"ddne italijanske fašiate. 4f° važno vprašanje, ki Je * n* P°vr*Je, je: Ali Je Hit-Wuil dogovor, ki ga je ne- 1 Mussolinijem? h 1 !.U 'n v drugih avstrij- n n>e«tih ■ »o naciji uprizorili v katerih ao po- Z EvroP° na rob * so se poulične pa-16 na katerih ao na- cijski govorniki proslavljali padec fphuschniggovega režima. Kakpr hitro je bila strmoglav-ljena Schuschniggova vlada, so židje in drugi nasprotniki naci-jev navalili na železniške posta je, da zasedejo vlake in se odpeljejo iz Avstrije. Vsi vlaki so bili natrpani z begunci, ki so bežali v Češkoslovaško, kakor tudi ceste, ki vodijo h Avstrije v Češkoslovaško, z avtomobili. Dunajski župan Richard Schmitz, katolik in sovražnik nacijev, je tudi pobegnil, dasi neko poročilo pravi, da so ga naciji aretirali. Policija ni mogla kontrolirati nacijske mase. Ko je videla, da je brez moči, si je sama pripela znake s svastiko. Celo prebival* ci distriktov, ki so bili nekdaj socialistične trdnjave, so para-dirali z nacijskimi znaki in zastavami po ulicah. Takoj po puču so zavihrale nacijske zastave na vladni palači in drugih javnih poslopjih. Nacijaka drhal je udrla v glavni stan domovinske fronte, edine legalne stranke v Avstriji, kjer Je razbila pohištvo. Uradnik! domovinske fronte so se umaknili že prej, ker so slutili, kaj prihaja. Sinoči je bila objavljena vest, da sta dospela na Dunaj maršal Hermann Wilhelm G o e r i n g, nemški letalski minister in Hitlerjeva desna roka, in Rudolf Hess, vodja nacijske stranke. Drugo poročilo se glasi, da bo nemška armada danes dospela na Dunaj. Več tisoč vojakov je že prekoračilo mejo pri Solno-gradu, Kufsteinu in Mittenwal-du. Pričakuje se, da bo danes in jutri dospela v Avstrijo nemška armada 100,000 mož in več sto bojnih letal. V Berlinu pravijo, da to ni invazija avstrijskega ozemlja, kajti avstrijska vlada je sama pozvala nemško armado, "da bo vzdrževala red in mir v Avstriji." Berlin, 12. marca. — Nemška časopisna agentura je danes naznanila, da so naciji prišli na krmilo dveh avstrijskih provinc. Poročilo iz Inomosta in Solno-grada se glasi, da so naciji zasedli vse javne urade. Načelnik deželne vlade v Inomostu, glavnemu mestu Tirolske, je postal dr. Knoeppler. V Gradcu, glavnemu mestu Štajerske, so v teku divje nacijske demonstracije. Vojaške in policijske čete para-dirajo z demonstranti {n prepevajo nacijske pesmi. Po vseh ulicah se razlegajo vzkliki: "Heil Hitler!" Rim, 12. marca. — Vrhovni fašistični svet se je takoj po str-moglavljenju Schuschniggove vlade sestal na izredni seji, da razpravlja o kritični aituacijl, ki Jo je izzval nacijski puč v Avstriji. Sinoči je bil objavljen uradni komunike, da je rimska vlada v stikih z Berlinom in da pozorno opazuje razvoj. Vae kaže. da je Hitler pustil Mussolinija na cedilu. Italija ki še ni sklenila sporazuma i Veliko Britanijo, je osamljena Ostala Je brez zaveznikov in naj novejša veat pravi, da morda pošlje avoje čete, kl ao končen trirane v Trbižu. Tratu, Milanu, v Bovcu in Bologni proti avstrijski meji. V teh krajih se nahaja italijanska armada 260,000 mož, ki lahko vsak čaa stopi akcijo. Diktator Muasolini sto- - Domače vesti Milwauške novice Milwaukee. — Viktor Žagar, star 22 let, se je pred nekaj dnevi pobil, ko je avto, v katerem se je vozil s štirimi drugimi, trčil ob drugega. — V Weat Allisu je umrla Joaephine Arch, stara 68 let in rojena v Skocja-nu na Dolenjskem. V Ameriki je živela 37 let in tu zapušča moža, dva sinova in tri hčere, v So. Chicagu pa sestro. — Dalje je umrl Fr. Zore, star 51 let in doma iz Toškega čela nad Ljubljano. Pokopal ga je rak v že roden. Zapušča ženo tn več o-trok. — Dne 6. marca je umrla 67-letna Terezija Draginc, rojena v Metliki v Beli Krajini in ena najstarejših naseljenk v Milvvaukeeju. Zapušča moža in dve omoženi hčeri. Vesti iz Clevelanda Cleveland. — Po enomesečni bolezni je umrl John Tekavčič, star 48 let in doma iz Rodja pri Hinjah. V Ameriki je bil 30 let in tu zapušča ženo, sina in hčer. — V mestni bolnišnici je umrla Frances Skamba, stara 53 let in rojena v Petrovcah pri Celju na Štajerskem. V Ameriki je bila 20 let in prej je bivala v Kansas Cityju, Kan«. Zapušča devet otrok. Operacija Youngstown, O. — Apolonija Robnik, članica društva 153 SNPJ, se nahaja v bolnišnici, kjer se je morala podvreči operaciji, a kmalu se vrne na svoj dom in člani jo potem lahko obiščejo. Fašisti zasedli špansko mesto Lojalisti zmagali v bitki na madridski fronti Belehlte, Španija, 12. marca. Fašistične čete sp vkorakale v Belchito, strategično mesto na aragonski fronti, ki so ga lojalisti zasedli v zadnjem septembru po vroči bitki z uporniki. Fašisti, katerim je poveljeval general Juan Yague, so v ofenzivi prodrli več milj daleč. Mesto je prišlo v fašistične roke po topniškem bombardiranju, ki je trajalo 24 ur. Glavni namen fašistične ofenzive je okupacija ozemlja med Valencijo in Barcelono, koridorja, ki vodi proti Sredozemskemu morju. Belchite leži 126 milj od obrežja In 160 milj zapadno od Barcelone, kjer je sedež španske ljudske vlade. (Poročila, ki ao prišla v London, se glaaijo, da Je mad vojaki, ki so Jih fašisti ujeli po padcu Belchite, več ameriških in drugih tujih proatovoljcev, ki so se borili na strani lojalistov.) Belchite Je razdejano mesto. Skoro vsa poalopja In hiše so porušile krogle, ki so Jih sipali fašistični topovL Uporniki so za-aedli' tudi dve drugi mesti na aragonski fronti, Azuaro in I>e-tua. . Madrid. 12. marca.—Španske ljudske čete so v protlnaskokih ponovno zasedle dva izmed treh gorskih prelszov, ki so Jih fall-ati okupirali zadnjo sredo, na fronti 30 milj aevernozapadno od Madrida. Za posest teh prelazov se je vršils ljuta bitka, v kateri ao oboji, lojalisti in fašisti, utrpeli velike Izgufce. Ji gdaj pred alternativo in se bo moral kmalu odločiti, ali žepu-ati Avstrijo ali ps prjKrga vez z Nemčijo, kar |»omeni zlomitev osi Rim-Beriin. Smrtna kazen za ruske zarotnike Prosekutor imenoval obtožence "zveri v člo- veski podobi MOSKVA. iS. marca. — Sovjetsko vojno sodišče je včera) obsodilo 18 izmed 21 starih bolj-/fevikov, ki »o bili obtoženi zarote proti življenju diktatorja Stalina ln da ao nameravali stri moglavlti sovjetski režim ter vapostavitl kapitalistično vlado, v smrt. Samo trije so dobili za* porno kazen —- Kristijan Rakov-siki, bivši poslanik v Franciji, a A. Bessanov, bivši član sovjetske trgovinske delegacije v Berlinu, in zdravnik D. D. Pletnjev. Rakovski je dobil 20 let ječ«, Bessanov 16 in Pletnj«v 26 I«t. Oni, ki so bili obsojeni v smrt, bodo v nekaj dneh postavljeni ob zid in ustreljeni* Vsi ao stari boljševiki, kl so Imeli nekdaj vi-soke pozicije v vladi ln komunistični stranki, j Moskva, 12. marca. — Prosekutor Andrej ViSinski je v pet ur trajajočem govoru zahteval, da vojni tribunal obsodi devetnajst izmed enaindvajsetih starih bojjševikov, ki so obtoženi zarote proti življenju diktatorja Stalina, v smrt. . Dalje jim obtožnica očita, da so nameravali strmoglaviti aovjetski režim in vzpostaviti kapitalistično vlado s pomočjo Nemčije, Japonske in Anglije. V svojem dolgem govoru jih je Višinski silovito bičal. Dejal je, da so zverj v človeftki podobi in izmečki, katere j« tr postaviti ob' zlo Hn uslrtlltl. Zahteval je amrtno kazen za devetnajst «obtožencev, za Rukov-skega, bivšega sovjetskega poslanika v Parizu, in S. A. Besano va, bivšega trgovinskega komisarja, pa 25 let ječe. O slednjem je Višinski dejal, da je igral bolj majhno vlogo v zaroti, čeprav je na obravnavi priznal, da je imel zveze s Trockl-jem, izgnanim boljševiških voditeljem, ki je zdaj v Mehiki, in Nikolajem Kristinskim, bivšim poslanikom v Berlinu. Višinski je zlasti bičal Niko-laja Buharina, bivšega urednika Izvesti j, glasilu sovjetske vlade. Dejal je, da je bil Buharin vodja zarotniškega krožka, kar je tudi sam priznal. O Jagodi, bivšemu načelniku sovjetske tajne policije, je dejal, da je "ruski Capone." "Nikakor ne smemo dovoliti, da bi taki ljudje še živeli," je dejal prosekutor. Take zločince, ki morijo in ugrablja-jo, lahko trpi Amerika, ampak Rusija ni Amerika." Poljška vlada odredila izgon Nemcev iz obmejnih krajev Varšava, Poljska, 12. febr.— Vladne avtoriteta so odredile Izgon nemških kolonistov iz dl-strikta Wolhymuja, ob polJ«ko-ukrajinski meJT. Tednik Zwrod Je prej opozoril avtoritete na aktivnosti nemških koloniatov glede invazije aovjetake Ukrajine. Na nedavni obravnavi proti teroristom v Rownu je bila predložena evidenca, da kolonisti dobivajo subvencije od Hitlerjevega režima. ZBORNICA SPREJELA RESOLUCIJO VPRD)M00NEYJU Slavni delavski jetnik ponovno naglasil tvojo nedolžnost MOONEY IN BIL-LINGS 2RTVI OMRE-2ENJA Sacramento, Cal., 12. marca.— Nižja državna zbornica je sprejela resolucijo glede izpustitve Toma Mooneyja, alovitega delavskega jetnika, is ječe danea zjutraj pri ponovnem glaaovanju. Včeraj jo je zavrgla, nakar je poalanec EUia E. Patteraon na Hitler nore pomit ost iti pastorja Berlin, 12. marca.—Diktator Hitler je odbil vse apele, naj po milosti r*v. Martina Niemoeller-ja, prot*stanto\ skegs pastorja ih* bivšega poveljnika nemške podmornice v svetovni vojni. Niemoeller je bil zadnji teden poslan v končenirseljsko tabori* šč« na obtožbo protinaeijaklh aktivrostl. AH"* naj Hitler izpusti pastorja, so se pridružili tudi nekatari ameriški državljani, ki se naltajajo v Nemčiji. snanil, da bo zahteval ponovno glasovanje. Prvič se je zgodilo, da je Mooney nastopil pred Člani državne zbornice in jim na svoj način pojasnil, kako so ga omrežili in obtožili gotovi interesi kot militantnega delavskega voditelja. Mooney je bil spoznan za krivega, da je položil bombo 1. 1916 na ceatni ogel v San Fran-ciscu, ko se je vršila parada za vojno pripravijenoat. Bomba je eksplodirala in ubila deset ljudi. Obsojen je bil v smrt, toda predsednik Wilson je pozneje kazen izpremenil v dosmrtno ječo. Mooney je govoril dve uri pred poslanci in zaključil svojo povest z izjavo, da je nedolžen. V odgovoru na atavljeno vprašanje je dejal, da ni nikdar vprašal za pomilostitev, temveč za brezpogojno izpustitev iz zapori £er nI storil zločlaa snradi katerega je bil obsojen. "Jaz sem nedolžen," je rekel Mooney. "Ko je bila kazen izpremenjena v dosmrtno Ječo, sem zahteval, naj me obeaijo." Delavski jetnik je govoril o sebi kot o tretji osebi. Samo parkrat je rabil beaedo "jaz." Govoril je o Tomu Mooneyju in VVarrenu K. Billingau, svojemu tovarišu, ki je bil tudi obsojen v dosmrtno ječo, ko je opisoval svojo zgodovino in delavske uk-tivnosti. Poudarjal Je, da sta bila oba, on in Billinga, omrežena. časopisje se je pridružilo interesom, ki so ju hoteli uničiti. Z velikimi naslovi je kričalo, da ae Mooney poalužujo dl-namita in dinamlt ao iatovetill z njegovim Imenom. Vae to Je pripovedoval Mooney prlprosto in v njegovih očeh ao bile ao[ze. Njegov bledi obraz je pričal, koliko je že pretrpel v Ječi, v katero Je bil vržen kot žrtev omre-fenja. Ko Je končal, ae Je nasmehnil in pozdravil množico, ki je prišla v zbornico, da ga sliši. Moon«yja Je predstavil Članom zbornice poalanec Paul Ritchie, avtor resolucije, da zbornica za-ališi delavakega jetnika. Ameriški vojaki zasedli otoke na Pacifiku VVashington, D. C., 12. marca. —Ameriško vojaštvo ae Je izkrcalo na Kantonakih in Edenbur-Ških otokih, ae glaaijo aem dospela poročila. Vprašanj«, čigava laatnina ao ti otoki, ki ležijo skoro v sredini Tihega morja, je izzvalo spor med Ameriko in Anglijo. Slednja je protestIrala proti ameriški okupaciji otokov, toda ameriška vlada Je protest ignorirala. Pariz protestira pro ti invaziji Avstrije Sociajist Blum sestavil novo vlado PARIZ, 14. marca. — Leon Blum, vodja socialistične stranke, je sinoči sestavil novo vlado ljudske fronte In a tem je bila vladna krlaa končana. Illum je nato naznanil, d* bo takoj pod-vs«l korak«, da s« ojači zveza med Francijo In C«škoslovaško, kl naj bl pr«pr«čili nacljako invazijo t« republike, da j« n« bi zad«la ista usoda kot j« Avstrijo. V novi francoski vladi ja pot-na jat sociallatov ln alično Stavilo socialnih radlkalcev. V tam At«-vllu ao uključ«nl tudi podmlnl. atrl. Tri J« drugi so člani Bon-curjev« republikanske unije, «• den je levičar ln «dan nI član no- Pariz, 18. marca. — Francija, ki j« oatala brez vlad«, ko je premier Ohautempa podaj ostavko, je ailno vznemirjena zaradi nacijake Invazije Avstrije in atrmoglavljenja Schuschniggove vlade. Ker je aama zabredla v reano krizo, ne more pomagati Avatriji, ki je poatala žrtev Hitlerjeve agresivnosti. Uradniki zunanjega dopart-menta ao ainoči naznanili, da sta Francija in Anglija poslali skupni protest Hitlerjevi vladi proti Invaziji Avatrije. To ae je zgodilo po konferenci med poslanikoma Francija In Anglije v Berlinu. Izgledov, da bi Francija direktno posegla v avstrijski konflikt, še ni. Vprašanj« Je sedaj, kaj bo storila Italija. Juies Blon-del, odpravnik francoskih poslov v Rimu, j« imel sinoči konferenco z italijanskim zunanjim ministrom glede situacije v Avatriji, toda detajli razgovorov niao bili objavljeni. Amerika zavrnila an-gleiko-holandski apel VVashington, D. C., 12. marca —Ameriška vlada J« včeraj odklonila apel AngliJ« in Holand-ake, naj Jima dovoli zgraditi letalsko bazo na Ha va Jakih otokih. Vzrok Je, ker ameriška vlada ne mara, da bi tujci opazovali utrdil«, ki Jih Amerika gradi na teh otokih. Angleška diplomacija v resni zagati Izredna seja Chamber-lainovega kabineta I^ondon, 12. marca. — Vai člani Chamberlainovega kabineta ao bili pozvani v Ix>ndon, dš ae udeleže Izredne aeje, na kateri bo razprava o dogodkih v Avstriji in drugih perečih problemih, Učinki Hiti«rJ«v«ga puča v Avatriji so se že pokazali na angleški borzi. Vrednoat nemških iu avatrljskih bondov J« padla zaradi homatlj v Avstriji. Uradniki angleškega zunanjega urada ao imeli ainoči aeatanek z zunanjim ministrom Halifa-xom. Po sestsnku so objavili deklaracijo, ki ae glaai: "Po navodilih angleške vlade i Je britski poslanik v Berlinu vk>-; žil proteat pri Hitlerjevi vladi proti nacljaki invaziji Avatrije, ki ograža neodvisnost t« držav«, Zaeno J« poslanik ožigosal Hitlerjev ultimat, čigar poaledica je bil padec Schuachniggov« vlade. Ta akcija je povzročila kritično situacijo, katere poaledice zdaj Še ne moremo napovedati," Kljub t«J izjavi, ki kritizira Hitlerjevo akcijo v Avstriji, ae vzdržujejo govorice, da ata Chamberlaln in zunanji mlniater Hallfax sklenila kupčijo z diktatorjem nacijske Nemčije, Govoric« naglašajo, da Je Hitler obljubil, da ne bo zahtaval vrnitve kolonij, katere Je Nemčija Izgubila v svetovni vojni, obratno pa je angleška vlada zagotovila Hitlerja, da mu bo pustila proste roke v centralni Evropi. Zagonetka kupčij«, ki Jo je Chamberlaln sklenil a Hitlerje-vo vlado, se je povečala, ko ae je izvedelo, da nemški zunanji minister Joaehln von Ribbentrop še ni odpotoval domov, Vai londonski časopisi so sinoči poročali, da Je od letel z letalom Ir Londona v Berlin, pozneje pa ae i J« izvedelo, da Je še v l^ndonu. REAKCIJA HOČE IMETI MOČNO 0B0R02EN0 SILO Milijarde za ojačanje armade in mornarice VOJNI NAČRT PRED KONGRESOM Waahlngton, D. C. — (FP) — Milijarde za vojno, toda niti centa za Živila, streho, obleko in zdravatveno oskrbo tretjine a-meriškega prebivalstva. To je geslo male skupine, ki kontrolira ameriško bogastvo, ekonomskih rojalistov, kl tvorijo 60 drušin in narekujejo pogoje o-gronini večini ameriškega ljudstva. Ameriško čaaopisje piše v teku in katera ima odloČiti, kdo naj lmu koristi od federalne zakonodaje ln trošenja denarja iz javnih skladov. Reakcionarni blok, ki vaelej, ko pride precNongrva načrt glede ublažitve besede, kriči o potrebi balanciranja budžeta, odprto podpira program gradnje novih bojnih ladij, letal in oja-čanja oborožene ali« na splošno. Ta blok tudi vodi kampanjo, da kongres prekliče davek na nerazdeljene prpfite mogočnih industrijskih korporacij ln preloži davčno breme na ljudska pleča v obliki prodajnega daVka, i Grupa liberalnih odvethlkov, članov Amerišk« odvetniške zveze, a« je na svoji nedavni kon-venciji v VVashlngtonu lirakla proti prakliou davka na proflt«. Pozvala j« celo kongrea, naj odredi dodatne davk« na l«tn« dohodke $10,000 in več, na d«d-Ščine in darila ter obdavči vrednostne papirje, kl so zdaj izvzeti, in zamaši va« luknj« v davčnih zakonih. Oni, ki nič ne godrnjajo proti trošenju denarja iz federalnih skladov, če Ima grupa ekonomskih rojalistov od tega dobiček, podpirajo tudi Mayjev vojni o-snutek, ki je zdaj pred nižjo kongresno -zbornico, Zagovorniki tega načrta alcer trdijo, da j« njegov.numen odpraviti grmade-nje profitov Iz vojne, v resnici pa gladi j>ot fašistični diktatur! v Ameriki. Delavaks ln liberalne grupe so glasna v avojlh protestih proti sprejetju tega načrta, zagovarjajo pa ga milita-rlati in ekonomski rojalisti. Japonska ofenziva v provinci Sensi Kitajski letalci napadli japonske pozicije AanghaJ, 12. marca.—Japonske čete so pričele i novo ofenzivo v provinci Sensi, trdnjavi kitajskih komunistov, ki Js po obsegu čet rt s najvsčja kitajska provinca. Poročilo Iz Japonake-ga vira pravi, da ao Japonske kolone (Mitlsnile kitajske čet« proti jugu |nj vroči bitki, v katerih ao Kitajci utrpeli velik« izgub«. SanghaJ, 12. marca.—Japonske kolone so po zavzetju Szešu-ja pretrgale progo lunghajake Seleznke v dveh krajih ob Rumeni reki, 26 milj zapadno od Cehgčova, istočasno pa ao latal-cl bombardirali druga kltajaka mesta ob tej reki. Nevarnost Je, da ImmIo Japonci zaaedli koridor med severno in centralno Kitajsko. Kitajaka bombna letala ao na~ padla JafHinske postojanke pri Čaotsunu, strategičnemu mestu v JuAriokaiiednem delu provinc« ftsnsl. S tem so ae maščavala M japonski napad na Tungkwan, ki leži na d<*nnl atranl Rumene reke. Poročilo pravi, da ao Kitajci uničili japonako skladišče munlclje. letala, kl so uprizorila naisid na japonak« po»l«lje, j« Kitajska dobila ia RuaiJ«. PROSVETA THE ENLNiUTKHIIlirr 6UM4 IM LAST»IMA ruoroaMs jM Otmm M mM i«IMnl * * •» HmtUM «• UralMt 4rtm*m I M » m Mto. M-M - »* M«. »»A* - " to C komo t\M m mm>m Mm M-TI m w* - «■ Mi Im to« Utorf Sms«« <«a-M •o« CHto M.M »m r—1 ■■— rJ* 1 tor*«* oou«ui« MM »m rmt. m. pmi ma) «• M i« »rUMfl »OTtotom A«**rtM' mtioM u4 «*oU«*toi «rtkim *M to IBVfMfC« . I'BOS VET A W14t trn UwM« KEMIKI or TMS rBDBBAl Glasovi iz naselbin Lrntum v mi trt m aa r*4ala* Tt ..kWpaju M |»d«mr M. IM»). poU *tevw pommmi, 4m »aaa M s tam Salamam m mm M« h pnrmtmmmo. 4. •• »«m M* •• • >»*«»« tort. Periodična cmeravo«! Cikaški liati spet moralizirajo n« račun mladinskih zločincev. Posebno stara, klepetava Tribune se je izklepetala na dolgo in široko. Najprej našteva dnevne taovice o deških zločinih (kako je 16-letni smrkovec zaklal s kuhinjskim nožem svojo mater, kako 12-letni pobje kradejo avtomobile, kako je policija prijela 22 dečkov v povprečni starosti 16 let, ki so izvršili čez sto ropov in tatvin itd.), nato pa gode staro pe,*™ 0 — pomanjkanju discipline in "prave ■ nflTjjt" n ftirHnf «»«r*fv, »I—ti. o pomanjkanju verske vzgoja, čeprav omenja v svojem sezria- MaJo odgovora aa pr«UkrlUko Milnavkee. Wi*. — Yes. prijatelj Molek! Razum«« vaše stališče, da ste dober, zmeren socialist, da ne odobravate človeškega krvolitja v dosego političnih smernic. Tudi jaa ga ne odobravam, ker smo pa prilezli t dobo kapitalističnega razpadanja, v kateri kapi ulitem v zadnjih zdihljajih tolče s kopiti na vse strani, smo pa primorani v prid naše obrambe pristali tudi na to. Ker se pa kapitalizem zaveda, da se mi zopersUvljamo in ga hočemo čimprej uničiti, se pa poslužuje poleg denarne moči tudi drugih učinkovitih sredstev, ker domneva, da mu pomagajo k daljšemu življenju. Nič mu niso mar človeška življenja, zato ae oborožuje, zato trenira nerazsodno mladino v tvojem duhu. da jo pošlje med zavedno in organizirano delavstvo kot špione in prav Uko v tuje dežele. Gotovo se še spominjate mojega dopisa, ki sem ga poslal Prosveti, da ga priobčite začasa Mussollnijevega roparskega oboroženega pohoda v Abesinijo, v katerem wm zapisal med drugim tudi tole: "Vojno, najbrž svetovno vojno, bodo zanetili in ne bo dolgo tega. Ampak U vojna, na katero se sedaj pripravljajo, ne bo kapitalistična, tem mu pennsjrlvanske mamice obljubile. sedaj pa jih bom ja* vse s nesel v Sharon. Ne, nikakor ne! Tudi če bi znašal klobase noč in dan iz slovenskih naselbin, ne tim platnom Najprejtm in ColHn-wood se je nadejal, da je to tisti, ki jih bo nasitil s tremi hlebi in petimi ribami. Vsa tovarna Fi-iiter Body bo sita In delničarji zadovoljni. Pa je začel kuhati le "zdatfarijo", •edaj bi pa to vi, n3i Collinwoodčani radi obesili — komo? Nam lojalistom SNPJ in jednotinega glasila, pa to več bo vojna med delom in klpi-talom." žal, da teh besed niste priobčili, kajti bile so resnične, kar potrjujejo vsi tedanji dogodki, najbolj pa slovenski bram-bovci Španske demokracije, ki se borijo proti krvoločnemu fašlz- madi: delavstvo na eni strani, mu malih bandltov v»aj nekatere, ki pohajajo privatno katoliško šolo. Stari burbonskl tisk dosledno vztraja, da je moralna vzgoja glavni faktor glede dobre ali slabe mladine, na drugi strani pa z nepopisno trmo prezira ekonomski faktor, ki je največ odgovoren za razmere, v kakršnih žive starši in otroci. Ce je revščina v hiši — oče brez dela in nobenih dohodkov razen morda relifa, ki je mlzeren, ali samo mati dela in oče okrog po- I jj™' krinko fašizma stopa, aU če oba delata in komaj zaslužita za * dr stranj golo eksistenco, otroci so pa prepuščeni sami « * *ebi — so otroci podhranjeni in slabo oblečeni, vsled česar se sramujejo iti v šolo in kmalu se znajdejo v gangah malih zlikovcev. Ameriški gospodarski sistem je anarhija. Baš ^ ________________ U anarhija je pred petimi leti pognala na cesto I s^sovnko ne bomo tega ht-In v tovorne vagone na stotlsoče otrok v šolskih j bm dražbe ljudstva, letih, ki so izgubili domove in roditelje. Kakšna moralna vzgoja more tu pomagati? Baš U ekonomska anarhija, odkar se vleče velika depresija, je odgovorna najmanj za tri milijone otroških zločinov po Ameriki. In kakšna Je moralna stran te anarhije? Ali ne trobijo mladini že od rojstva, da vsak fantek ima priliko po- bi mogel vseh znositi, kam šel«- __ pojesti. Zato je naš metropolaki i ^ 'i[o m{ to odklanjamo! Vi Francelj lahko popolnoma brez nea|te na2aj v pittsburgh. To-skrbi za obljubljene klobaae, ki M R naj gj kupi "trailer" in naj ga še vedno čakajo in kadar bo ^peij« vse skupaj kamor spada, prišel v Penno ponje, jih bo go- prj nail pa bo zavladal lep "mir", tovo tudi dobil. Nekaj neprilike ; morem zapopasti, zakaj pa je pri tem vendarle, dragi bi se naš Vinko potegoval za Francelj. Namreč U, da po klo- gotovo strujo, ker on vedno dr-basah Človeka žeja prime in ave- j a z vsemi in je nepolitičen. Čete pivo ali pa dobro vince zelo j mu je on prevzel to nalogo, da prav "paše", ampak on pa ai ne re*| Would-be iz zagate!? Pusti more privoščiti takih pijač, ka- j jih, brat Coff, naj si sami pokor je Že sam omenil v svojih magajo. Ce gazijo v blatu in lopislh, voda pa menda preveč j ne morejo iz njega, naj pa škor-ne hasne. Bilo Uko ali Uko, nje Um pustijo in bosi hodijo, malo šale je na mestu, in zakaj Veš, ti, kot Ujnik naše velike ne bi bile baš klobase predmet 1 korporacijo, imaš veliko in ple-lali 7 , menito nalogo, in U je: vleči naš Dne 8. maj. bom obhaja, .voj j»in£ 73. roj«tni dan. WeU, te v Hrart- d L delčki niku še živi tisU ženica, ki je tirala o avstrijskem vprašanja V času mrzle zime sva prebila v gozdni primitivni koči, skoti Špranje pa je pihal mrzel veter. Ko sva se zvečer po debati končno pobotala, sva sladko zaspar Sedaj mirno spi v tuji lam-Ji, v zemlji naše nove domovine, sproščen vseh skrbi za delo. Ohranim ga v trajnem spominu, sorodnikom moje sožalje! Matija Pogorele. niku še živi tlita zenica, ki e ^ dobn)f ^ zajčka zaklala in kožo prodala j moje druAtvo" ter možu k^piU ltpo rožo, ka | enkfat kMtve "dividen- pa bo meni Barbič kupil aa moj ^ Ne jaz nigem w, proti ^ 73-let ni rojstni dan? Veš, Frank, | bj m gem Mte ker aem ra*unal, kar pridi kmalu po klobase v I fo boš ti za dom, in upam, da Penno, kajti ti jih boš še mno- bo4, boje pa nam prepu- go več dobil kot jaz, in sicer za- j gt{ i to, ker tvoje dopise v Penni mno- ' ^^ yi Um za baro ne namreč moje pa la tme včaslh Uko obira, da se mi Iz Uga pač lahko razvidiš, da ^ dni koyca Ampak ja2 se sva midva še precej fanj kerlca, na obiranje v barroo- ker sva tako'popularna. Prav nič mJh Rar gtc vi im€li pri «ja. pa se ne jokajva, če naju neka- drami"f pri VsAem lokalu št. 45" teri zavidajo vsled te popularno- ln y vaSi goniči, to je zadeva sti. Midva piševa le za tiste, ka- vaAeifa lokala. Ampak pošiljat' teri naše dopise radi čitajo in neumna pisma Ameriški Domo- mu v četi Ivana Cankarja in ki' upoštevajo, za druge pa naj piše- vjni je nekam čudno od izobra- pravijo, da se zbiraU le dve ar- j0 drugi. Saj vendar nisva sama. ienjy, demokratov. Ker so men- Pa še to: Ako ne prideš v Pen- da mia)ill pri A. D., da sem jaz Jih I oni. ki ne mara njih časopisa Mi socialisti smo vedno odobravali in Še odobravamo način, da se odpravi kapiUlistična mezdna sužnost mirnim potom z glasovnico. Ker pa smo se zavedali, smo se lotili izobraževalnega dela, s katerim smo toliko uspeli, da se danes pred tem kapitalizem trese od straha, pa dviga svojo krvoločno glavo pod masko fašizma, da bi ljudstvo, ki se je kon- - - a .. .. .. . . .čno prikopalo toliko k izobrazbi, stati predsednik Združenih držav aH predsed- rAlUko med delom in nik velike banke ali ^orporacije? Vsioni kl L sp4gal na grmadi. Za. to govore otrokom, morajo vedeti da gnto blu- bItl pripravljeno na fajo, kljub temu vzbujajo v mladini nedoseg- ll r ^ - Ijlve ambicije po formuli: vsak zase ln vse drugo naj vrag vzame! Vzgoja v večini ameriških domov, v šolah in cerkvah Je docela v protislovju z današnjimi življenjskimi razmerami. Namesto da bi navajali mladino k miru, kooperaciji, znanosti in na- vse eventualnostl tudi delavstvo katefo se temu najložje zoper-stavi v deželah, kjer Je delavska vlada, pa bodisi parlamentarna ali diktatorska. Kar se pa v Rusiji dogaja s čiščenjem, je najbolje, da se mi v njihove notra- no po obljubljene klobase. Jin i onjf kl boš tudi na Sentklarju prav go- naj ga pošiljajo, če ga kdo hoče tovo dobil. Lahko jih dobiš na iitati. isti cesti v Ažmanovi mesnici vitkovlč končno pove, da tik ob SND. Ko sem se lani mu- American, komitej porab dll na jednotini konvenciji, mi |ja veg od poslane vsote za Span je mrs. Ažman podarila 12 klo- ce fc0t Dubjnskijev odbor. To pi bas, zakar sem jI še danes hva-1 fce na 23. febr. Pove pa vzroke ležen. S konvencije sem odšel ker morajo delavci zavijati ci par dni pred zaključkom, ker gBr€u! To so pač stroški, kajti sem se bal, da mi kdo klobas ne njhče ne more delati zastonj, fn odnese. To je bil vzrok mojega če bo kaj osUlo, bo pa šlo v pod-hltrega odhoda iz priljubljenega poro Napreju. Tega tudi ne mo-Clevelanda. Se danes sem hva- rejo * pošiljati zastonj. 7.h to *o ležen vsem Clevelandčanom za pa pod vzeli to akcijo. Poznati ji gostoljubje In fino postrežbo, je treba! Toliko za danes. C Vsepovsod sem bil lepo sprejet, bo potreba, se bom 5e oglasil. JNa nudili so mi prosto hrano in sU-1 svidenje prihodnjič! | novanje ter obilo imenitne zabave in zanimivih razgovorov. Živela 8NPJ ln naša slovenska metropola ! Anton Zldanftek, zastopnik. O spomenici iz Španije Detroit, Mick. — Pred par dni- vi smo čitali v Prosveti nekakšno spomenico Iz Španije pod naslovom "Na kateri strani barikade?" Ker nisem noben filozof ne visokošolec, sem moral to spomenico dvakrat prečitati, in co sem jo dobro proučil, sem prišel do zaključka, da je ta kritika napram gotovim slovenskim listom v Ameriki nekakšen dik-Ut, kaj naj pišejo in kaj ne smejo pisati, kaj naj gre v javnost in kaj naj se zamolči. Ako hočemo biti odkriti in govoriti brez ovinkov naravnost in po pravici, bomo takoj spoznali ozadje spomenice. Po mojem mnenju je bila t» polemika skuhana v Ameriki in nato v Španiji pogreU ter zopet servirana v Ameriki. Ker so imeli fantje v Španiji toliko poguma, da so se podpisali, naj bi bili še toliko iskreni, da bi direktno povedali, da Prosveta ne piše po volji ko-miuulstov tn thrae s tem komu- PONDEUEK, 14. MARCA Razved pri živalih Naravoslovne vede so dandanes gilno n^J do vale in odkrile v živalskem svetu stvaril!-! tisočletja osUle ljudem prikrite. Tako je J razved (orientacija), kakor znano, prj človeških plemenih nenavadno razvit, o«JJ živalskem svetu še danes vprašanje, ki ' med naravoslovci živahne razprave. Pri otoku Ascensionu severno od Sv. HefcJ v Atlantskem oceanu ao nekoč ulovili angulf mornarji veliko želvo. Vzeli so jo s seboj jj j hrbet vžgali kraj in dan najdbe ter j0 bb angleške obale, v Rokavskem prelivu spet snu. stili v morje. Slučaj je nanesel, da go dvt 4 kasneje ujeli drugi mornarji isto želvo bi« Ascensiona. želva se je tedaj vrnila v domovi, no po dolgi oceanski poti. Naravoslovec Franklin pripoveduje v svoj;, "Živalskem svetu" zanimiv primer. Na kun angleške bojne ladje "Ister", ki je plula iz C,k braltarja na Malto, je bil tudi osel pehoti*! stotnika Dimdasa. Po neprevidnosti je bra ponoči nasedel na plitvino. Moštvo je bilo prii Ijeno pometati odvišnl tovor v morje. Tako j moral v temni noči tudi osel v neprostovoljni kopel. Po nekaj dnevih so javili kapitanu Du» dasu iz Gibraltarja, da je njegov dolgoufeg pri. spel v hlev. Žival je preplavala več kilometu dolgo pot po morju in se zatekla v poznani knti Raziskovalec Rengger poroča v svojih spt minih, da je feotoval v Paragvaju iz mesta V| la Re*l po več sto kilometrov v divjino s konji Na farmah so pustili konje same in po mkolifc mesecih Umkajšnjega dela so se živali bn vodnika vrnile v mesto. Pes bulldog je nekoč spremljal Obsonvillei Pondicherija v Vzhodni Indiji na tri tedne di gem potovanju, preko številnih rek, potokoL Frank Barbič, 53. predku, ji vbijajo v možgane barbarske zglede , d ni6 ne ut|čemo, kajti 1__A____..-I______I-..I I. uaUA 1 ... ______, iz sUrega veka: proslavljajo vojno, "Junaštvo' največjih despotov, razbojniško izkoriščanje ln praznoverje. In česar ne dosežejo s šolo In cerkvijo, to nadopolnijo s podivjajočiml filmi ln z banditsko-detektivsko mladinako literaturo. Največji junaki ameriške mladine so razni Tarzani, divjaki in barbari, gorilaki boksarji Dll-lingerji — sploh oni, ki dirjajo na konju ln nosijo zanko ter velik revolver za panom. Da vsak oče in mati nista sposobna za vzgojo <»trok, je resnic* — kljt»l> burbonaki falaeiji, da roditelji morajo noaiti odgovornost, pa Če so ali niso n po sobni — ampak, ako bi tudi bila. kje pod soincem je sila staršev, katera bi premagala vpliv šole, cerkve, filmov In handitske literature? Takšne sile ni! Največja |K>dloMt je, da današnja anarhična družba zahteva od |M>aameznika nekakšnih od-govornoMti za mladino, potem ko vzame poaa-m«*zniku vsako priložnost do kontrole na<\ mladino. Potrešnost za profltl In zastonjskim kom-fortom ne (Nizna notM»ne moj« in neprestano baše v otroške možgane — slavo divjaštva in barbarstva, ko pa se pokažejo posledice te divjaške vzgoje, tf*daj pa iaU (mirešnost vali od-govornoat na posameznike, na roditelje! Tam bere moralne pridige! Vsa ameriška družba od vrha do tal Je organizirana na raketirstvu In sa raketiratvo v ekonomskem smislu, vsa družba se |iodi "by hook or crook" za dolarjem, v iati sapi t>a hoče, da bo njena mladina angeljaka! . . . Pod aolncem ni bilo še hikdar večje kontra-dikcije! — Da bi U družba sama prevzela (»dgovornost za mladino In s%*oje člane Mploh — nak! Planet se bi Ukoj podrl! Družb« te neprestano navaja k izkoriščanju bližnjika. navaja te k poaUvnlm sie|ierijam in tatvinam, navaja te k ubijanju— in aama ti daje zirlede za to na drobno in debelo! — ampak za vae to moraš biti nam odgovoren! ž* oh rojstvu ai "grešnik", tvoje življenje Je zločin in tvoja smrt Je zločin, za katarega boš "dejal odgovor"! — Resnično: naš planet Je norišnica vaemirja! Takšne miali ti pridejo na um, ko te udari V oči periodična burboaska eraeravost. oni niso Uko naivni ln neumni, da ne vedo kaj delajo. Najbrž, ako ne bi Uko delali, bi gotovo nekoga dne privedli fašizem Hkozi zadnja vraU v deželo. Železo se mora kovati dokler je vroče! Joaeph ITIe. /idanšek — 73-lelnlk Sharon. Pa. — Kakor so mi povedali, so se delavske razmere v Farrellu oziroma Sharonu zadnje čase nekaj Izboljšale, je pa še mnogo brezposelnih delavcev, ki tavajo od tovarne do tovarne za delom, a brez uspeha. To seveda dovolj jasno pove, da ne svetujem nikomur, da se bi podajal sem za delom, ker ga tudi gotovo ne bi dobil. Uljudno vabim vae bližnje ln Go we«tt young man! SpoU Pred kratkim sem poročal iz Elya, Minnesota, kako so me pri-društvu 168 SNPJ presenetili ob priliki moje 70 letnice. Sedaj mo- uu ... rftm poročati, da je istoUm u- Cleveland O. - Kakor se vid i^ ^ £ ' dJtva Val€ntin si je naš Vlncenc Coff. tajnik j lgg9 okra_ našega Slovenskega delavskega žalna št. 17, na doma, nadel nalogo, da napravi JM jg|s Ujer zapušča dva red in mir v našem Colllnwoo- L UJ, tri aestrei na Evelethu. du^ Bog ga bi agosl o vi .saj j e f ajn ^sota, pa enega brata. Joči eč ko! Ampak tonaše vremvkl Novljana, kl je svojega u-nl nikoli stanovitno kako težko brata prepeljal na Eve- Ka je kontrolirati. Niti naš de- se je 'vrt|, p0Rreb| ka. mokratskl governer Davey ne mu Mkrbe) on ,n mu Roosevelt ne morata regulirati ^ * or nft RVojem Krobišču našega vremena. Zdi se m . da bU • p^ojnik pokopan bo težko tudi Vlnkotu, da bi re- HVojimi rojaki. Da je bil po-gulirsl naš komunistični bav^ ^ , priljubljen med bav." Saj bo naš tajnik Uko ve- ^ so J, Mevi,ni venc,t like korporaclje Ja imel skušnje! kiJao w|| ^^ ng nJeg0V Rrob Da je prišlo do tega, kar je pri-1 in ^ udejetba pri pogrebu. šlo, je krivo tisto "malo zlo" iz Plttsburgha in nihče drugi, Vlnc, pa reci kar hočeš. Veš, včasih so rekli nam, ki smo sedaj malo starejši: "Go west, young men!" Pa smo šli. In ker smo šli, smo se nekaj naučili na "westu" v uijuono vHoiiii tj.- M.....J- ... ^ vi mladi fantje, ki ste oddaljene rcijake da nas ridejo Ia kraljH in domov|. obiskat 'sedaj, ko se bliža po- se bojevali za kralja , , ,no In ki ste pozneje vrgli tiste mlad. Tukaj Imamo namreč »rl- L^ ,tf]in{t„ v korulo da jih jfl Jasen Slovenski dom ln v njem MuBJW)|ini |Jotem p^bj^, in jlh mladega In apretnega natakarja kl vam bo s veseljem postregel. Naši delničarji so tudi uvideli potrebo, da Je treba baro podaljšati ali raztegniti oslrom* potegniti, tako da bo lahko več natakarjev hkrati streglo gostom in več gostov bo lahko hkrati postreženlh. Seveda ne smete pozabiti prinesti s seboj svoj mošnjiček. kajti pri nas Je mnogo Ukib, kl ljubimo najbolj ti-ste. kateri imajo primeren mošnjiček, pa naj bo tujec ali domačin. V to pa smo seveds prisiljeni. kajti razmere Uko zahtevajo, da se Slov. dom vzdrluje In napreduje. V Proaveti št. 4š wm videl, da ae Frank Barbič nekam boji za obljubljene klobase, katere so dal svojim "ragacom", da sedaj streljajo lojalne Spance, ste prl-išli malo pozneje, po vojni. Pa pravite: "Gremo rajši na jug v Pittsburgh k Vitkoviču, kjer je Naprej, Um je bolj toplo in prikladno, se bomo kaj več naučili." Ta le urednik ima znani«, posebno ksr se novic tiče it *U-re domovine, tn tudi politiko ti potna, slasti mu je tnsn« vsa Macedonija! On tna tudi hipnotliirati. Vsaj meni ae tako tdl. ker Je hipnotl-tiral našega Viktorja Wooda, da koraka ta njim. Ko sem jat po-skusil" na Viktorju, ni šlo In Pokojnik je bil tudi član društva št. 21 Zapadne slovenske zveze. ki ima sedež v Denverju, Co-lorado. Pokojni Valentin Novljan je bil šele 49 let star, vedno veselega značaja In neoženjen. V Min-nesoti je bil 27 let. od teh 3 leta na Evelcthu in nekaj časa ns Au rori. 24 let pa na Elyu. Stanoval je pri dobri družini mrs. Rosa Cernivec in zadnje čase je bil brez dela. za par mesecev pa mu Je dal delo v gozdu rojak Klun. živeč na Elyu, dne 4. marca pa ae je vrnil it gozda na pardnev-ni oddih. Zvečer je šel k počitku in zjutraj Je bil mrtev. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je pokojnik umrl okrog štirih zjutraj 6. marca. Zadela ga je kap. Pogreb se je vršil 9. marca na Evelethu. Društvo 168 SNPJ je Izgubilo dobrega člana In na njegov prerani grob mu Je položilo kraan i venec rož z lepim napisom v zadnji spomin. Prva leU njegovega bivanja v Minnfeaoti sva bila s pokojnim nI šlo. Nekoč je dejal, naj vse I Valentinom skupaj v takratnem skupaj popokam in ne sem v Chi- te zaraščenem gotdu med ave-cago. — Za čaaa konvencije SN- j tovno vojno. Vaak je bil tvojega PJ te Je pokazal "metlja" t §ve- mišljenja in večkrat tva deba- nlstl ne strinjajo. Tudi bi bilo jako na mestu, ako bi zapisali, da so to kritiko prejeli iz Amerike in jo oni odobravajo. In tudi to, ako pride iz Španije, bo imela več vpliva pri masi. Sedaj pa k stvari, da se pogovorimo prav po domače in odkrito brez vsake zamere. Vzemimo v razpravo sedanje mos kovske procese, sodbe in razkritja zarotnikov in saboterjev Rusiji. Ali more kdo danes zanikati, da SUlin ni krvoločnik? A-11 niso na mizi fakti, da je SUlin v času enega leU dal postrelit več nasprotnikov kot car Nikolaj v petih letih? Ne vem kako bi človek mogel to olepšavati a-11 pa celo odobravati. 'Saj smo delavci že odnekdaj poudarjali in učili, ko bo delavstvo zavladalo, da bodo odpravljene eksekucije ljudi, pa naj bodo že kar hočejo, Baš Rusija, ena največjih držav na svetu, je danes pod delavsko vlado in upravo, pa se je pokazala kot ena najbolj krvoločnih od vseh drugih vlad, monarhiati-čnih, kapitalističnih in fašističnih. Ni si treba nikomur domišljati, da se jaz strinjam z zarotniki, ker se ne strinjam, trdim pa, da so druge metode, da se izdajalci zasluženo kaznujejo. Ubijanje je strahopetnost. Dokler je človek živ, se ga lahko še vedno porabi za koristna dela ln obenem kaznuje za njegove zločine. In če Rusija postreli vse zločince, ali moremo to zamol-čati in ignorirati? Potem naj pa ljudstvo sodi. Vedno sem sUl na stališču, da urednik ksteregakoli časopisa priobči vse dobre in slabe vesti, kadar pa vidinjo, da tudi delavski voditelji delajo napake, se pa tudi znamo potem pripraviti ln javnost opozoriti. Nihče ne more trditi, da ne dela napak. Napake dela vsak, kdor le količkaj dela, kdor pa nič ne dela, seveda ne bo tudi nobene napake naredil. To je logično in se ne da zanikati. Kolikokrat koga nagovarjam in ga skušam pridobiti, naj stopi v delavsko organizacijo, pa naj si bo v katero hoče. Odgovor dobiš: "Ali ste delavci kaj boljši od drugih vladarjev? Se bolj pobijate ln streljate kot reakcija svoje delavske nasprotnike P1 Ali morem trditi, da ni resnica? Ako hočemo biti odkrivotrčni in logični, bomo povedali, da doktrine in teorije dikUtur niso v korist delavstva. Ako ti bi Rusija nadela nalogo in porabila tvojo energijo za izobraabo tvojega ljudttva, bi danes bila v resnici največ delavska demokratična država na svetu in ne bi imela izdajalcev, nasprotnikov in saboterjev v svojih vrstah. V«s svet bi imel dober zgled v sposobnosti delavcev. Za-čaaa revolucije je bila dikUtura potrebna, ali danes pa ni potrebna v«č, ako s« bi upoštevala demokratična Uktika. U ver jen sem. da naši španski ali pa ameriški fantje ne bi o«Uli v Rusiji. ako bi šli tja. Možno je. da je Rusija dobra sa Ruse. ne pa za ljudi iz demokratičnih držav. Vse (Dal* aa t ttraaL) težko prehodnih gorovjih v Bangalor. V četrti tednu je pes .izgubil gospodarja in na veliko 1 čudenje se je nekega dne pojavil pred vrati hI topniČarskega polkovnika Bevlierja, pri kib reh je Obsonville stanoval. Za vrnitev fin potrebovala polovico manj časa kakor do Ba galora. Znano je, kako se lastovice vsako leto vi čajo v svoja gnezda. Naravoslovci so napr« zanimive poizkuse z golobi-plsmonoši. Zapi so goloba v kletko, da ptica ni videla, kod prenašajo. Z vlakom so potegnili goloba \m daleč proč od rodnega kraja in ko so ga ij( traj izpustili, je odletel v ravni smeri naravM v svoje gnezdo, ne da bi se le količkaj obots Ijal. Mačka nima tako razvitega voha kakor pi Vendar se je brez odloga vrnila na svoj da ko so jo zavili v vrečo in odnesli več kilometrt proč od bivališča. Iz teh primerov se vidi, < ne gre tu samo za oster vonj, ne vid, temi neko izredno sposobnost orientacije, ki je a nosti še vedno predmet proučevanja. Mnoge živali občutijo že davno prej bliiij se potres ali vremensko izprememlx>. Prav tal so že opazili lovci, kako leti divjad preko lt skrbno se izogibajoč preUnkih ploskev. Nil tere živali slutijo že naprej, kakšna bo ta V tem pogledu je mali hrček pravi vremt sloveč, kadar zbira svoje jesenske zaloge m Po količini nabranih rezerv lahko sklep« bo li zima ostra in dolga, ali ne. Ribe se že nekaj dni pred morskimi vik in nevihUmi umaknejo v globine ali vali prisUne, da jih ne bi razburkani valovi ti na obale. Problemu ploditve jegulj po« tili mnogi naravoslovci vse svoje življenje. D ski učenjak Smith je n. pr. dognal, da se jep plode le v velikih globinah Mehikanskega ziB To pomeni, da se vse odrasle jegulje v naših kah, Uko tudi Neretvi, napotijo preko Sri zemskega morja in Atlantika, na ženitovaj ples! Mlade jegulje, Uko Imenovane lept« fall, dospejo komaj centimeter dolge po poti iz daljne Amerike do naših rek, in ko rastejo, v manjše potoke in jezera notranji Kolikšen čut razvedenosti drobnih bitij v« nih globinah ogromnega Atlantika! Prad dvajsetimi lati (Iz Prosvete z dne 14. marca 191») Domače vesti. V Indianapolisu je bilo £ ranih 13 Črnogorcev, ki so obtoženi napa» Srbe in nelojalnosti do Amerike. Delavske vesti. Gompers, predsednik* je brzojavno pozdravil kongres ruskih v Moskvi. j* Svetovna vojna. Prva samostojna sm«* ofenziva na francoskem bojišču je «■ na. Iz Švice je prišla vest, da so se J«J vanski poslanci na Dunaju izrekli z« ne«P-| jugoslovansko državo. , Sovjetska Rusija. V Moskvi se J« oW gre s sovjetov, najvišja oblast v novi Ku«£ ima ratificirati ali odkloniti mirovni n Nemčijo. Ameriiki predsednik VVilson r zdravil kongres s posebno brzojavko^^ SLOVENSKA NARODNA PODP0*31 JEDNOTA izdaja tvoje publikacije in ie P<*^ Prosveta za koristi, ter potrebno cijo svojih droitev In članstva » »J pagando tvojih Idej. Nikakor P* propagando drugih podpornih cij. Vtaka organizacija ima tvoje glasilo. Torej agitatorji naznanila drugih podpornih oc In njih druttev naj te ne po*'1)1* Proaveta. r, i nrri' 14 MABCA __ " 77,,,.ffr .............................---....... Vesti iz Jugoslavije .............................—...r M 1 (brina ■JITurnil. - V TrUKu n. l,rt irr, ao kar čez noč izgu- ^'Tla posestnika Alojza f« P^d tednom je od-Ljubljano, češ da ima SJ opravke zaradi občine. Sej ni o njem ne duha ne slu-ft občinski tajnik je dobil ^niefra pismo, da se ne bo vr-i v Zdaj ga seveda iščejo m odšel. Mordaje Sel v Francijo, kjer je že delal Polčas, lahko pa tudi, da je iz-riil samomor. Govorice so tem iolj razburljive, ker je župan vo-il občinsko blagajno in so zdaj >b županovem begu takoj začeli ,rej?!edovati blagajno, da ugoto-e. ali je župan kaj odnesel s salv dvojnemu umoru v m ar i borki okolici poročajo še nove po-robnosti. Poleg Bevardija in ajtegla je bil aretiran tudi 46 Btni delavec Blaž Sega iz Zg. advanja, ki je umor prav za rav zasnoval in tudi pomagal cvršiti. Tako je izpovedal Sšj-I, češ da je Sega pridobil Be-ardija in Sajtegla, da so skle-ili umoriti Dolničarja. Sega je udi oprezoval, kdaj pojde v so-oto Dolničar na smuški izlet na ohorje in obvestil o tem ona jNato so vsi trije šli za DoK ičarjem in Gorupovo, ju pri Sv. olfenku dohiteli, zaprosili za o-|nj in pobili njega na tla. Go-ipova je skušala pobegniti, pa Iskočil Šega za njo in jo s se-iro pobil na tla. Sega sam taji sako krivdo, toda zapletel se ■v taka protislovja, da je po-uja prepričana o resničnosti jteglovih izpovedi. Divji lovci ubili gozdarja. — V olici Vitanja so našli v gozdu akovec mrtvega gozdarja in vskega čuvaja Franca Grobarja, starega 42 let. Bil je že ■let v službi na veleposestvu ofa Thurna kot gozdar. Bil je službi zelo vesten, zato je ver-tno, da so ga v gozdu priča-(li divji lovci, ga pobili na tla r mu prebodli prsi. Grabner ■ zaradi hude poškodbe v nekaj nutah izkrvavel. Zapustil je ovo in 6 nepreskrbljenih o-ok. Orožniki so uvedli preiska-, da odkrijejo morilca med di-imi lovci. Smrt zaradi neprevidnosti. Priradi pri Osluševcih se je ipetila te dni huda nesreča, tere žrtev je postal komaj 20 ■stari Alojzij Vilčnik in kare žrtvi bi kmalu postala tudi *Kova mati in nečak. Vilčnik I je dan pred nesrečo pripeljal ■ nekod z vlakom do Moškanjr v ter na vlaku ukradel spre-dniku signalno platno in razlik. Kdo ve, kaj je mislil pribiti s tem, da se mu je ta tat-na zdela sploh vredna. Nasledi dan je doma pregledoval Inanizem razpočnika — ki ga ■J'o železniški čuvaji za dajali "'Knalov v sili pa je razni* nenadoma eksplodiral in knika vsega tako razmesarll, kmalu nato v hudih mu-|h "mrl. V Hobi sta bila tudi Wva mati in nečak, katerima ,pa n« "r°čo ni pripetilo nič. F P» «o i)opokale vse šipe na nih. Avlomohilnka nesreča. — Pri lr vasi v okolici Krškega je tovorni avto slovenjgraš-M jetnika Rojca v osebni K Rajnega cestnega odbora P^žic. Osebni avto se je po-hma zrnerkal in njegov šofer "mir To mine, cestni nadzor-iJ" dobil hude poškodbe, da *a moralj prepeljati v brežlš-^IniKnico. Njegov spremlje-7; /J"*"« uradnik Levstik I. ' '«" manjše poškodbe, f^rniavto v katerem sU se-Mofer Vinko Sedej in Roje, K M1'kaj vozni- ; lr "I ^petilo nič. Ks- * pri šlo do tega. ds se svto- I bo i T"1" dru* [ * dognsla preiskava. bkšs* kvaHflkac^ Je treba. L* ^ ki jo i* [" vl«d* in ki se s pol- fijo 11? " "M"**. Za Slo- ■ V UJ "trankl M* N V J ** klerikal- Korošec jn dr. take) VlT; 4 L().JK ,mt enak vpliv ni jvs" » kor t p^j*njlh kliu V,^Joiaslnvt)aks ns- Is UakUaMj sega vpliv take vladne stranke, kaže razpis, objavljen v "Službenem listu banske uprave v Ljubljani," ki se glasi: "Občina Do-bova, okraj brežiški, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: najmanj 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Plača po dogovoru. Varščina 5000 din. Reflek-tant mora biti iskren pristaš JRZ. Pravilno kofkovane prošnje je vložiti . . . Uprava občine Dobova" Smrtne posledice nesreče. — V ljubljanski bolnišnici je 17. februarja umrl tiskarski delavec, stavec Janko Strnad, star 49 let. Pred tremi tedni se je zvečer na kolesu vračal domov, a je v megli zapeljal z vso silo v nasproti prihajajoči kmečki vo?, katerega je voznik vozil po napačni strani. Oje voza se je za-drla Strnadu v prsi in mu zmečkala prsni koš. Tri tedne ae je mučil v bolnišnici in kljub skrbni negi podlegel. Po rodu je bil Ljubljančan. Izučil se je tiskarstva v Blasnikovi tiskarni v Ljubljani, služboval potem v Novem mestu in Kranju. Zadnja leta pa v Narodni tiskarni v Ljubljani. Očeta skoraj ubil. — Pred sodniki* v Mkrfboru se je moral zagovarjati 38 letni posestnikov sin France 2unkovič iz Sesterž, ker je novembra meseca skorajda u-bil svojega rodnega očeta, starčka Janeza Zunkoviča. Pogosto sta se sprla, tako tudi kritičnega večera, ko je sin v nagJi jezi pograbil lovsko puško ter oddal dva strela proti očetu. Naboja sta zadela očeta v glavo, vendar so ga naglo prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so mu z operacijo rešili življenje. Sin je v prepričanju, da je očeta ustrelil, odšel po zločinu k sosedu in povedal, kaj je storil. Počakal je orožnike, ki so ga aretirali in odvedli v zapore. Zdaj je stal pred sodniki in zatrjeval, da je hotel očeta le prestrašiti. Oče sam je sodnike prosil, naj sina popolnoma oprostijo. Sodišče je obsodilo obtoženca na poldrugo leto ro-bije. Po dveh mesecih pojasnjen u-boj. — Na S^eti večer o božiču se je blizu SerVtlambfrta nad Zagorjem dogcjdil uboj, katerega žrtev je postal \ 17 letni Milan Grošelj iz Jarš. Skupina vinjenih fantov je šla proti farni cerkvi, ko je pritekel za njimi Grošelj in baje prijel nekoga za vrat. Nastal je kratek pretep, v katerem je Grošelj obležal s prerezanim trebuhom. Naglo so ga spravili v dolino do železnice in v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je že naslednji dan umrl. Fantje so takoj po zločinu osumili tega dejanja mežnarjevega sinit Viktorja Ocepka, ki je bil Groš-ljev bratranec. Grošelj sam je namreč ranjen govoril, da ga je Ocepek. Fantje so tedaj planilf po Ocepku in ga vsega pretepli, dokler se jim ni izmuznil iz rok in pobegnil v gozd, kjer so ga nato izsledili zagorski orožniki In aretirali vsega premraženega in pretepenega. Ocepek je takoj izjavil, da n| on sunil OroŠlja, toda Grošljevo predsmrtno pričevanje1 ga je pokopalo, da je čakal v litijski in ljubljanski jetnišni-ci dva meseca. Zdaj pa se je res ugotovilo, da je Ocepek nedolžen. Takoj po uboju je namreč 20 letni Ivan Ostrožnik iz Vodic nad Colnišami pokazal nekemu znancu okrvavljen nož in se pobahaj; da je on Grošnja aunil in da "ga je dobro štlhnll". Orožniki so pred dnevi aretirali OstroŽnika, ki je dejanje priznal. Ocepek je bil izpuščen, Ostrožnik pa bo moral pred sodnike. Zagovarja pa se. da je Grošelj priletel za njimi. prijel njega za vrat in udaril a kolom po glavi. Na ta napad Je odgovoril Ostrožnik z nožem. Zamahnil je in zadel Grošlja v trebuh, mu presekal suknjo In o-bleko ter mu prerezal trebuh, da so fsntu črevs izstopils. Vssks pomoč bi bila zaman, poškodba je bila absolutno smrtna. Drugi slovenski mačkove* šel v nkupščino. — Pri volitvah leta 19.% sta bila v Sloveniji izvoljena tudi dva poalanca na Mačkovi listi, člana slovenskega kmečko-delavskega gibanja, ki nastopa skupno • hrvaškim voditeljem dr. Mačkom. Rila sta to dr. Rudolf Dobovišek, odvetnik iz Ce- gradu. Na Hrvaškem izvoljeni mačkovci so sklenili, da ne gredo v skupščino in le nekaj redkih izvoljencev se je temu sklei pu izneverilo. V Gornjem gradu izvoljeni Pevec je šel takoj V skupščino, ker so ga pač zma-mile dnevnice, menda 300 din na dan. Dr. Dobovišek »pa je o-stal doma, dasi je tudi on bil gmotno tako upropaščen kakor Pevec. Zadnje Čase pa je zašel dr. Dobovišek v take stiske, da je sklenil oditi v skupščino, da reši svoj položaj. O tem je obvestil tudi dr. Mačka in izstopil iz mačkovskega gibanja v Sloveniji, da ga s svojim postopanjem ne omadežuje. Šel je v Beograd in se prijavil skupščini, kjer je bil njegov mandat že verificiran in dr. Dobovišek bo dobil za vsa leta nazaj izplačanih dnevnic za kakšnih 300,000 dinarjev! Dovolj torej, da se izkoplje iz svo-i jega slabega položaja in otrese dolgov, ki so mu grozili uničiti oz. vzeti posestvo iz rok. Dr. Dobovišek je v Beogradu dal Časnikarjem več izjav, v katerih izraža nezadovoljstvo z Mačkovo politiko, očita Mačku, da slovenskih pristašev ne upošteva in da celo hrvaško gibanje sega po Prekmurju in Beli krajini, da bi ju navezali* na Zagreb. To da so razlogi, zakaj je Mačka zapustil. In še en razlog je navajal: o-kraj Šmarje pri Jelšah da je gospodarsko v slabem stanju in bi mu kot poslanec rad pomagal. Ker pa so to vse zadnji, ne pa prvi poglavitni razlogi, in ker je v teh izjavah napadel Mačka, je hrvaški opozicijski tisk razrešen obveznosti, da o Dobovišku ne poroča nič, in Mačkovo glasilo je že objavilo dokument, ki kaže, da Dobovišku ne gre za zboljšanje položaja v okraju, ampak prav za zboljšanje njegovega o-sebnega položaja. "Hrvatski dnevnik" objavlja Doboviškovo pismo Mačku z dne 7. februarja 1.1., v katerem Dobovišek navaja naslednje stvari: Davčna u-prava v Celju, ki ji je Dobovišek dolžan 25,000 din, se je vknjižila na Doboviškovo posestvo in zaplenila pisarno, Mestna' hranilnica celjska pa grozi, da bo pognala DoboviŠka v konkurz ali na dražbo zaradi 130,000 din, ki jih dolguje njej» Mačkova gospodarska sloga v Zagrebu mu je tudi posodila 10,000 din in ga je izročila odvetniku. Zaradi vsega tega stoji dr. Dobovišek pred katastrofo. Nato pravi Dol^vi-šek v pismu dobesedno: "Kaj mi je storiti? Ali naj uničim sebe in svojo rodbino? V skrajni sili, ko ni od nikoder pomoči zame, sem moral žal priti do sklepa, da ni druge pomoči, kakor da grem v parlament ... To je bil grozen korak za mene, kl sem vendar bil vsa ta leta požrtvovalen in neustrašen borec za naše ideje. A sedaj moram ta u-sodni korak storiti proti svojemu prepričanju. To je nekaj groznega in trpim težke duševne borbe." Na koncu pisma prosi še dr. Dobovišek Mačka, naj ga preostro ne obsojs, da ostaja zvest njegov sobojevnik in naj dr. Maček prepreči, da bi ga napadali v hrvaškem tisku. Ker je dr. Dobovišek zdaj podal v Beogradu hude izjave proti dr. Mačku, je ta to pismo objavil v "Hrvatskem dnevniku". Na koncu pripominja list: "Ali ne bi* bilo bolj pametno, ako bi dr. Dobovišek pobasal dnevnice in molčal?" — Treba je k takim "pre-rodltvam" pripomniti, da se Je Mačkovemu gibanju v Sloveniji Glasovi iz naselbin (Nadaljevan)« s ». atraal.) priznanje pa jim gre za njihov napredek in ogromno delo, katerega je htvripo~ rusko delavstvo in želim jim še večji in bolj) ši uspeh! Zakaj neki se bi mi prepirali po časopisih o Rusiji in njenih eksekucijah! Danes ni časa za to, da bi nam kaj koristilo, kajti na dnevnem redu imamo bolj važne probleme. Zato svetujem našim fantom na španski fronti, naj danes ne študirajo ameriških slovenskih liatov, kaj pišejo o Rusiji. Nas najbolj zanimajo poročila o zmagah ljudske armade na frontah, koliko fašistov je padlo, kdliko jih je bito zajetih, koliko milj je prodrla loja-listična armada, koliko aeropla-nov je bilo izstreljenih in kolikšno zalogo so zaplenili fašistom. Fantje na španski fronti, bolj koristno bo za vas in za naa, ako napišete apel s prošnjo za pomoč vam na fronti, bolnišnicam in sploh vsemu lojalističnemu španskemu narodu. Ni priporočljivo, da v bodoče še pošiljate spomenice, ki prihajajo od onih, ki niso toliko odkritosrčni, ds jih bi sami poslali. Zakaj bi vi bili njim za orodje! Boljše bo za nas vse, da se poglobimo in organiziramo v skupno falango vsega delavstva in da naredimo načrt in močno fronto, da čimprej u-ničlmo našega največjega sovražnika -J fašistično golazen! Kajti ako mi njega ne uničimo, bo on nas! Ali je znsno našim fantom na španski fronti, da se je Prosve-ta, katero vi indirektno kritizirate, največ zavzela in agitlra-la za pomoč španskim lojalistom? Da je SNPJ, ki last u je Prosveto, do danes največ prispevala potom svojih društev ln svojega članstva? Ali vam je vse to znano? Vem, da vam je članstvo SNPJ še vedno pripravljeno pomagati. Ne oprijemljite se nasvetov od kritikov in nasprotnikov SNPJ! Ne kritizirajte uredništva Prosvete, kajti konvencija SNPJ mu je dala smernice u-rejevanja lista. Načelna izjava SNPJ sloni na principu demokracije Jn svobodomiselnih i dej v vseh ozirih, in teh se mora uredništvo držati. Vi omenjate objave slovenskih listov, da je Rusija pustila Španijo ne cedilu. Ali mar to ni res? Saj je tudi bilo pojasnjeno, zakaj je tako storila. Objavljeno je tudi bilo, koliko svojih fašističnih vojakov je Mussolini poslal v Spa-t nijo, in sploh vse novice iz Španije, kar zavedne delavce najbolj zanima. Moj namen ni, da vas bi kritiziral. Vae priznanje vam gre od moje atranl in od vsega naprednega delavstva! Mi smo vedno z vami in naša želja je vsšs želja — da čimprej premagate fašističnega zmaja! Anton Jurca. Uradnik rudarske unije kandidat za governer ja IHarrirfburg, |Pa. — Thomas Kennedy, tajnik-blagajnlk rudarske unije in podgoverner Penn- Prizor Is protijsponaklh demonstri bojkot japonnkega blaga. Demonstrantja nosijo napise, kl urglrajo priključilo mnogo ljudi, ki pričakujejo, da bo opozicija prišla kmalu do besede in bodo deležni kakšne osebne ugodnosti. Ljudje, ki včersj niso bili nič sli pa ao bili vae ksj drugegs, se hočejo zsdnji dve leti izdsjstl zs najboljše pristaše opozicije. By Iva ni je, je včeraj naznanil, da je kandidat za govemerja. Rudarska in druge unije Odbora za industrijsko organizacijo ao mu obljubile podporo. Poleg Ken-nedyja ao trije drugi politiki naznanili, da so kandidatje sa govemerja. Hull zavrnil ponudbo nacijske Nemčije Amerika podpiie trgovinsko pogodbo • Češkoslovaško Waahlngton, D. C. — (FP) — Nacijska Nemčija je bila uljud-no, toda odločno informirana po državnem tajniku Hullu, da ae bi morala podvreči gotovim regulacijam, če hoče izboljšati trgovinske odnošaje s Ameriko. To je bil Hullov odgovor na predlog Walterja Funka, nemškega ekonomskega ministra, glede izboljšanja trgovinskih odnošajev. Državni tajnik je dajal, da tudi Amerika to želi, toda prej mora dobiti zagotovilo, da ae bo ber-linaka vlada "držala naših načel mednarodne trgovine." Očitno je, da je Nemčija prišla v r?me finančne stiske, ker troši ogromne vaote za oboroževanje, prav tako očitno pa je, kar dokazuje Hullov odgovor, v katerem1 je odklonil ponudbo, da bo morala Nemčija popolnoma revidirati avoje goapodarstvo predno bo Amerika sklenila z njo slične trgovske pogodbe kot jih Je s šeatimi drugimi državami. Istočasnp je državni tajnik naznanil, da bo Amerika sklenila trgovinski pakt s Češkoslovaško. Pred nacljsko Invazijo Avstrije ao bila pogajanja skoro v zastoju, toda situacija ae je iz-premenila, ko ja Hitler pričel kazati pesti in groziti češkoslovaški. Pogodba msd Ameriko In Oeškoslovsško bo povečsla izvoz ameriških poljskih pridelkov in uvoz čeških industrijskih produktov. Odločna odklonitev nacijske ponudbe in obljubljena sklenitev pogodbe s Oeskoalovsško ats nadaljnji dokaz, da bo Amerika Izvajala ekonomski prilik proti Nemčiji. Zarota proti kubanskemu diktatorju Ameriiki poslanik med zarotniki? Havana, Kuba, 12. marca.— Vojaške avtoritete ao objavile vae podrobnoati zarote, katero ao odkril? in ki je bila naperjena proti diktatorju Fulgenclju Ba-tisti. Zarotniki ao nameravali umoriti diktatorja in strmoglaviti njegov režim. Prominentne politične osebnosti so bile sapletene v zaroti, Med temi ao Gosme de la Tor-riente, bivši državni tajnik; dr, Joaquin Martinez Saenz, bivši tajnik finančnega miniatra in vodja politične stranke, kl ae zdaj nahaja v izgnanstvu v Mia* miju, Fla.t majorja Alejandro Vergara in Williaifa Belt ter več drugih. Dr. Alfredo Pequeno in Emeterio Santovenia ata obdol« žena zveze z zarotniki. Oba sta bila člana politične stranke, ki Je 1. 1983 strmoglavila Macha-dov režim. Poročilo, kl so gs objavile vojaške avtoritete, pravi, da so zarotniki dobili zagotovilo, da jih bo ameriška vlada podpirala, od ameriškega poslanika v Havanl. (J. Butler VVrlght, ki je naaledll Jeffersona Cafferyja kot poslanik v Havanl< Je podal izjavo, v kateri odločno zanika zvezo z zarotniki In flanl revolucionarne stranke.) Kubanske avtoritete so odkrile protivladno zaroto zadnji torek, ko je policija navalila na glavni stan zarotniškega krožka v CoJImaru, predmestju Havane. Štirje zarotniki, dva vojaška Častnika in dva civilista, so bili ustreljeni, dočlm Je več zarotnikov pobegnilo, katere pa Je policija p<&neje ujela in aretirala. Ali sto narotat aa dne? aik "PH»?etoM? Podpirajte tvoj Uit! ......................... ............... Slika kaše ranka. Kako daleč'IJa, in kmet Pevec v Gornjem,«»*ka vseta. podrla. "lene alanevanjafce hiše t New Vorku. kl ae je nekaj dni pol**, ko Je bila IZPRIMORJA Drobiž Prem. — Pred trž. sodiščem nts bila obsojena Volk Ivan ln Anton I/ogar zaradi tajnega kuhanja žganja ter zoperstav-IJanJa oblastem. I/ogar je dobil 4 meseca zapora in 2200 denarne kazni. Volk »300 lir denarne kazni in 6 mesecev zapora. Hesljan. — Na Kuku Je požar uničil obširen nasad mladih borovcev. Sem pas. — Po naključju so odkrili v okolici precej pomeni bno žilo aluminijeve rude, bau xlta, ki se razteza do Smihela. Analiza je ugotovila, da Je ruda zelo člata in da bi dajala do 50 odstotkov aluminija ter do 16 odstotkov železa, Zaradi tega nameravajo baje že v krstkem čssu pričeti z deli za ugotovitev rentabilnosti morebitnega izkoriščanja. Trat. — Gostilničarju Francu Boletu mi neki mladeniči Is MIlana prodali 10 kg pozlačenega brona za pravo zlato v palicah. Toda "kupčija" Je bila precej težka in malopridnežem se Je le I>o dolgem premetenem izsiljevanju po«rečik> dobit! od gostilničarja 76.000 lir. Kmalu ss Je izkszslo, ds ni vae zlsto ksr se sveti. Ubogi goatllničsr Je prijavil zadevo oblastem, kl so kmalu prijele tri sleparje. Sodišče Je obsodilo vsakega od 9 do ene- ga leta Ječe in s 1200 lir denarne kasni. Na predlog min. predsednika dr. Stojadinoviča je kr. namest-ništvo podelilo tržaškemu Županu kav. Henriku Pavlu Salemu kraljevski red sv. Save I. stopnje. V fašističnih organizacijah so odpravili onikanje (dare del Lel). Odslej bodo predpostavljene samo vikali, a msd sabo se bodo "camerati" tikali. Pravijo, da je to bolj rlmljansko. V bolnišnici Je umrla 76 letna Katarina Uglnovič. Pred dnevi ja sušila perilo v kuhinji, pa sa ji ja pri tem vnela obleka. Dobila Je številne opeklins, sa ksr js morsls v bolnišnico, kjer je aedaj podlegla. Na predlog miniatrskega predsedniku dr. Stojadinoviča je kr. nameaništvo podelilo rektorju tršaške univerze M. Udlnl red sv. Save II. stopnje. Novinarja Carlo Tigoll ln Aldo Cas-auto pa sta dobila red Jugoslovanske krone. Ustanovilo se Js filmsko podjetje, v katerem sodeluje mnogo osebnosti is tržašksgs ' fašlstlč-nega življenja, tako župan Salem, Rlno Aleasl, kl Je. prevzel generalno ravnateljstvo in dru-tfi. V prosti luki se js težje poškodoval pri padcu z voza 84 letni Vouk Josip is Rocols. Kskor goriška pokrajina, tako Je tudi tržaška najela posojilo za novoporočence v višini 2,800,000 lir. Do sedaj ao po« delili 148 posojil v znesku 350,. 000 lir. Tržič. — V Selcah Js v neki gostilni nenadoma umrl za srčno kspjo Ivan Kovačič Is Mo-drej pri Sv. Luciji. Trupla avstro-ogrsklh vojakov, ki so bila pokopana hitro po vojni na obširnem pokopališču pri Jezercih, so bila sedaj Iz-kopana In prenesena na posebno jMikopalfšče, ki leži ob cesti Trst—Gorica. Zopet so bile kaznovane neks-tere mleksrlce s Krsss, ksr so prinsšsle v mesto mleko pome-Šsno z vodo. Pulsks aisstns občina namerava najeti pri nacionalnsm zavarovalnem zavodu 4.8 milijona lir posojila. S tem posojilom bodo konsolldlrall pulske finance. Pokrajinski upravni odbor Js nanj Že pristal. Anglija potroii 42 milijonov za letalskp obrambo I/ondon, 12. meres. — Leslio Hore-Hellshs, finsnčn! minister. Je naznanil v parlamentu, ds bo Anglijs v prihodnjem fiskalnem Istu potrošila $42,467,000 ss ob-rsmbo proti napadom is zrsks, 9)6,578,000 več kskor v tem fl-skslnem letu. Da utrdi svojo letslsko silo, to zvlšals plače častnikom in letalcem. -- • * " Zatiranje svobode tiska na Kubi Hsvsiis, Kuba. — Peticija Js udrls v ursd revije Medioda, glasila progresivrev in kubanskih intelektualcev, in aretirala člane uredniškega štaba na obtožbo, da m kršili odredbe glede cenzure političnih vesti, ki Jih Je uvsljsvll diktator Fulgsn-clo Hatists. Med aretiranimi sta dr. Juan Msrlnello, znan pisatelj, in dr. Carlo« Rodrlgues, bivši profaaor ekonomije na državni univerzi. F. M. D08T0JIVSDJ: Bratje Karamazovi Irrn v Htrlh 4§UJi ■ spUtu^ Poatarmfl fUUr "To je iz Svetega pisma: *ako te kdaj pozabim, Jeruzalem' — to je, če pozabim vse, kar imam najdragocenejšega, če zamenjam to za kaj drugega, tedaj naj me ..." "Razumem, dovoij, dovolj! Pridite tudi vi! Semkaj, Perezvon!" je ie ve« besen kriknil psu in z dolgimi, brzimi koraki krenil proti domu. Enajsta knjiga BRAT IVAN FJODOROVIC I Pri Grukenjki Aljoša se je napoti) proti Stolnemu trgu, v hiAo trgovke Morozove, h Grušenjki. Ta je bila ie zgodaj zjutraj poslala k njemu Fenjo z nujno prošnjo, naj pride k njej. Iz Fenjinih odgovorov na njegova vprašanja je bil Aljoša zvedel, da Ure gospodično zaradi nečesa še od včeraj velik, poseben nemir. Vsa ta dva meseca, odkar je bil Mitja zaprt, se je Aljoša pogosto oglašal v hiši Morozove, nekaj iz svojega nagiba, nekaj po Mitjevih naročilih. Tri dni po Mitjevi aretaciji je bila Grušenj-ka hudo zbolela ter bolehala skoro pet tednov. Enega izmed teh petih tednov je bila preleiala v nezavesti. Zelo se je bila Izpremenila v obraz, shujšala je bila in porumenela, čeprav je bilo te štirinajst dni, kar je spet lahko hodila z doma. Toda za Aljoševo oko je bil postal njen obraz nekako še mikavnejši in kadar je stopil v njeno stanovanje, mu je bilo prijetno srečati njen pogled. Bilo je, kakor da se je utrdilo v njenem pogledu nekaj stalnega in razumnega. Kazalo je, da se je izvršH v njej nekakšen duhovni preobrat, pojavljala se je nekakšna ne-izpremenljiva in krotka, blaga in nepreklicna odločnost. Na čelu med obrvmi se je bila pokazala majhna navpična gubica, ki je dajala njenemu ljubkemu licu izraz v vsebi osredotočene, na prvi pogled kar stroge zamišljenosti. O prejšnjem vetrnjaštvu na primer ni bilo videti niti sledu. Čudno se jc zdelo Aljoši tudi to, da ne glede na vso nesrečo, ki je bila zadela ubogo iensko, nevesto ženina, aretiranega zaradi strašnega zlo« Čina, toliko da ne baš v trenutku, ko je postala njegova nevesta — ter ne glede na bolezen, ki je potlej prišla, in na skoro neizogibno obsodbo, ki je grozila v bodočnosti, Grušenjka vendarle ni bila izgubila svoje nekdanje mladostne ve-selosti. V njenih prej tako ponosnih očeh Je zdaj sijala neka mirnost, čeprav . . . čeprav je sicer v teh očeh vendarle časih vzplamenel zlovešč plamenček, kadar se je oglasila v njej neka prejšnja skrb, ki ne samo da ni bila ugasnila, ampak je bila celo še narasla v njenem srcu. Predmet te skrbi je bil zmerom isti: Katarina Ivanovna, ki je Grušenjka, ko je bila še bolna, celo v deliriju govorila o njej. Aljoša je videl, da je nanjo strašno ljubosumna zaradi Mitje, jetnika Mitje, ne glede na to, da ga ni bila Katerina Ivanovna niti enkrat posetila v zaporu, čeprav bi bila to lahko storila, kadarkoli bi ji bilo drago. Vse to je bilo postalo za 1 Aljošo nekakšna težka uganka, zakaj Grušenj-ka je samo njemu zaupala svoje srce in ga neprestano prosila, naj JI svetuje, on pa je bil časih povsem nezmožen, da bi ji. bil kaj odgovoril. Ves v skrbeh je stopil v njeno stanovanje. Ona je bila le doma; pred kake pol ure se je bila vrnila od Mitje; ie po nagli kretnji, s katero je skočila iz svojega naslanjača in izza mize, da bi mu stopila naproti, je uganil, da ga je z veliko nestrpnostjo pričakovala. Na mizi so le-iale kvarte, razdeljene za "duraka". Na usnja-tem divanu. onkraj mize je bila postlana postelja in na njej je letal, oprt na komolec, Mak-simov v nočni halji in papirnati čepici, vzlic svojemu sladkemu nasmehu vidno bolan in oslabel. Kakor se je bil ta brezdomni starček takrat pred dvema mesecema vrnil z GruAenjko iz Mokrega, tako je tudi ostal pri njej ln je od tistih dob ni več zapustil. Ko se je takrat v det Ju in brozgi pripeljal i njo domov, je sedel premočen in prestrašen na divan ter se s plahim, prosečim nasmeškom molče zagledšl vanjo. Grušenjka je v svoji strašni potrtosti in YroČtci, ki jo je že napadala, prve pol ure po prihodu ob raznih skrbeh malone pozabila nanj, nato pa ga je zdajci nekam napeto pogledala in Maksimov se je žalostno in zgubljeno za-hihital v oči. Poklicala je Fenjo in ji velela, naj mu da kaj jesti. Vea tisti dan se skoro ni ganil z mesta, na katerem je sedel; ko pa se je stemnilo in so zaprli oknice, je Fenja vprašala gospodično : "Kako, gospodična, ali bodo pri nas prenočili?" "Da, postelji mu na divanu," je odgovorila Grušenjka. Ko ga je podrobneje izprašala, je Grušenjka zvedela od njega, da se v tem trenutku reg nima kam dejati: "Gospod Kalganov, moj dobrotnik, so mi naravnost povedali, da me ne marajo več k sebi, in so mi podarili pet rub-Ijev." — "Nu, Bog s teboj, pa ostani," je v svoji togi odločila Grušenjka in se mu sočutno nasmehnila. Starca je kar izpreletelo od njenega smehljaja in ustnice so mu vzdrgetale v hvaležnem joku. In tako je od tistih dob tudi ostal pri njej, nesrečnež, ki se je doslej skital in pri-skledoval pri tujih ljudeh. Niti med njeno boleznijo ni odšel iz hiše. Fenja in njena mati, Grušenjkina kuharica, ga nista spodili, ampak sta ga slej ko prej hranili in mu postiljali na divanu. Pozneje se ga je Grušenjka celo privadila. in kadar je prišla od Mitje (h kateremu je bila takoj začela hoditi, kakor hitro se je le malce opomogla, še preden je popolnoma ozdravela), je sedla k "Maksimuški", da bi si pregnala tegobo, ter se jela razgovarjati z njim o vseh mogočih brezpomembnostih, samo da ne bi mislila na svoje gorje. Izkazalo se je, da je starček umel Časih kaj pripovedovati, tako da ji je postal nazadnje kar nepogrešljiv. Razen Aljoše, ki pa ni prihajal vsak dan ln je ostal vselej le malo časa, ni sprejemala Grušenjka skoro nikogar. Njen starec, trgovec, pa je ležal takrat že strašno bolan, "odpravljal se je", kakor so govorili po mestu, in res je umrl komaj teden dni po sodni obravnavi proti Mitji. Tri tedne pred smrtjo, ko je začutil, da mu je konec blizu, Je vendar že poklical svoje sinove z ženami in otroki vred k sebi na vrh ter jim ukazal, naj ne ne ganejo več od njega. Zastran Grušenjke pa je v istem trenutku strogo zabl-čil služinčadi, naj je vobče več ne puste v hišo, in če bi prišla, naj jI reko: "2elijo vam, da bi dolgo in veselo živeli, njih pa da bi povsem pozabili." Toda Grušenjka je vzlic temu skoro sleherni dan poslala vprašat, kako je z njegovim zdravjem. "Vendar je prišel!" je vzkliknila ter vrgla kvarte proč in se radostno pozdravila z Aljošo. Maksimuška me je tolikanj strašil, da te nemara vobče več ne bo. Oh, kako te potrebujem! Sedi za mizo; nu, s čim naj ti postrežem? S kavo?" "Da, ne branim se," je dejal Aljoša, sedaj e za mizo, "pošteno lačen sem postal." "Nu, vidiš; Fenja, Fenja, kave!" je kriknlla Grušenjka. "Ze zdavnaj mi vr£ tebe čaka — pa testenčkov prinesi in glej, da bodo vroči. Ne, postoj, Aljoša, danes sem imela s temi testenčki hudo Istorijo. Nesla sem mu jih v jetnišnlco, on pa, misli si, mi jih je vrgel nazaj, ni jih hotel jesti, ne in ne. Enega je vrgel celo prav na tla ln ga razteptal. Saj sem mu tudi rekla: 'Pustila jih bom ječarju; če jih do večera ne poješ, je to znamenje, da te hrani sama peklenska hudoba!' — in s tem sem tudi odšla. Spet sva se sprla, premisli. Samo da se prika-žem pa se že sprava." Grušenjka je ifsula vse to na en mah, oči-vidno je bila razburjena. Maksimov se je takoj splašil; smehljal se je ln pol»ešal oči. "Zaradi česa sta se pa sprla to pot ?" je vprašal Aljoša. (Daljs prihodnji«.) Ženin iz telefonskega imenika ty. Uchtenhrrg "Ti. Agica." je dejal gospod Riemer mad kosilom svoji hčer-ki, "dnevi dobiva obisk." — "Tako?" J® brezbrižno kakor vselej odgovorila Agica, kadar Ji je oče najavil kakšen obisk. "Da." je |K> nekaj trenutkih nadaljeval prijazni stari gospod. In Agica je iznenada opazila. Vselej ai prepričana o nasprotnem, kadar povabim k nam kakšnega čednega mladega go-Hpoda! Vselej se upiraš, naj tl predlagam še tako naravne reči ! Toda to pot sem se trdno odločil, da bom storil, kar sem se namenil! Ali si slišala? Trdno sem se odločil. Tvoje upiranje proti moškim obiskom je namreč (»ostalo že kar smešno. Ta mladi mož pride drevi k nam. In ti se boš z njim seznanila." "Drevi pojdem ven," je mirno prlbila Agica. "Ne pojdeš!" se je glasneje. ^ PROSVETI Trenutek je molčala, nazadnje je pa menila: "Ker sem ravno govorila o telefonskih pogovorih . . . Potem bi odprla telefonski imenik ... in bi telefonirala prvemu moškemu, ki bi njegovo ime našla v knjigi, in bi ga vprašala, ali se hoče z menoj poročiti." "Agica!" "Ali naj ga poiščem?" je iz-zvijajoče vprašala hči. Gospod Riemer je žalostno zmajal z glavo. Vedel je namreč, da bi Agica znala to res storiti. Dovolj svojeglava in prenapeta je bila, da bi kaj takega storila. In gospoda Riemerja je povrhu čakala še neprijetna dolžnost, da je moral mlademu ljubeznivemu možu za zvečer kratko in malo odpovedati obisk. • « Tri dni pozneje je gospod Riemer iznenada dejal svoji hčerki: "Danes pa mladi mož vseeno pride!" Agica ga je z nasmehom pogledala in je samo rekla: "Telefonski imenik." "Proaim!" je odgovoril oče, ne da bi sq bil razburil. . "Menda veš, kaj sem ti obljubila. če boš vztrajal na tem obisku." "Vem. In navzlic temu vztrajam. S tem mladim možem se boš poročila. Prvič, ker je očarljiv mladenič, in drugič, ker je tudi sam industrijec." "Ne bom se poročila z njim!" je zagrozila Agica. "Bomo videli!" "Da, to bomo videli!" Agica je iznenada skočila k telefonski knjigi. Pogledala je k očetu, v upanju, da se bo še v zadnjem trenutku premislil. Toda gospod Riemer je sedel mirno, negibno in smehljajoče se v svojem udobnem naslanjaču. In njegove zadovoljne oči so govorile: "Prosim, prosim! Le naredi tako, če ne moreš drugače." Agica je tjavdan odprla knjigo. Potem je v seznamu kar na slepo iskala moško ime in čitala: "Oton, Roemer, družabnik tvrdke Roemer & Co., Jezerska ulica 14. 19-27." In ker se ni oče prav nič upiral, čeprav je to drugače vselej storil, je zavftila številke. 19-27. "Rada bi govorila z gospodom Otonom Roemer jem." In ko je nato gospod Roemer prišel k telefonu, ga je kratko in stvarno vprašala. "Ali ste poročeni? Ne. Lepo. Tu je Agica Riemerjeva, Aues-pergova cesta 125. Stara sem dva in dvajset let, še precej lepa in ne brez premoženja . . . Zakaj vam to pripovedujem, gospod Oton Roemer? Ker se želim z vami poročiti ... Nikar se ne čudite! Nisem v vas zaljubljena, še manj si pa morem predstavljati, kakšni ste. To mi je tudi vseeno. Kljub temu bi se z vami rada poročila. In če ste v načelu za to, pridite drevi ob osmih na Auespergovo cesto 126. Potem bova dalje govorila." Natanko ob osmih je bil gospod Oton Roemer že pri Rie-merjevlh. S seboj je prinesel deset prekrasnih vrtnic in je svojo posetnico izročil služkinji. Ko je nato stopil v salon, kjer ga je Agica sprejela, je dekle prebledelo in za trenutek se je morala prijeti za naslonilo pri stolu, kajti ta gospod Oton Roemer je bil največje in najrazveseljivejše presenečenje njenega življenja. Postaven, zal, eleganten in s smehljajem stal pred njo in ji je z ljubeznivim priklonom izročil šopek. Potlej je z neizmerno simpatičnim PONDEUEK, »'-ture,. Skupina amertiPtttTzdravnikov v Španiji, ki vzdržuje bolnidnico za ranjene lojaliste. Od In proti deHni: Edwin J. lW*ky, VVilliam Pike, Ose ar VVeisman in Norman Rinfe^H kako mu je na lepem (»ostalo ne- k*kor ^ 1,1,11 *lcer njegova na rodno. veda, razvnel gospod Riemer. "Obisk dobiva. Obiskal naju' 7Jlk*J uko "P^aš znanju, bo čeden, ljubezniv mlad mol ... kl <*• bilo srečno? Ali Ne poznaš ga še . , . Toda pre« IJubl* koga drugega r pričan sem, da ti bo ugaja! , . . "Jaz sem pa o nasprotnem! prepričana." mu Je skočila v be sedo Agica. Tedaj Je med <»četom In hčer- "Ne. Nikogar ne ljubim. "Pa vzlic temu nočeš r "Da, navzlic temu nočem." Go*pod Riemer je dolgo molčal in videlo se mu je, da je rez- ko nastal dolg, zelo dolg premor burjen. Potem se je (ka prema-dokler ni gospod Riemer lznena-'gal In mirneje povzel: da skoraj hrupno polotil svoj je-| "Agica! Ljubi moj otrok! HaJ dllni pribor poleg sebe In vzklik ; je nsemiselno. d« uko vatno sa- mu devo zmerom odpraviš samo z namigavanjem. Daj, pogovoriva se vendar že odkrito. Kakor dva odrasla Človeka. Ali bi hotela biti ' ** tlej mu je vendar ponudila stol. bi bil ta mlada neizrabljena moč Vawno bi bikj ^ „koriljda lahko moj /et . . ,juUe ^ M b|, r-ipod Gton "Hvala!" je rekla Agica z rez- Roemer, družabnik tvrdke Roe- kim podsmehom. "Svoje ljubez- mer A Co., kakšen star, usahel nI ne uravnavam po kupčijskih samec; tako bi bilo njeno zma- načelih goslavje nasproti očetu popol-"Spoznsš se pa vendar lahko "Seveda! In povrhu še s ka tero koli. Torej, ljubi 19-27, zdaj vam bom vse pojasnila." In ko je bilo pojasnjevanje pri kraju, se je zdela Otonu zadeva zelo nevsakdanja, zelo ljubka in zelo vzpodbudna. Razen tega se mu je zdelo, da tudi ni tako nemogoče priti do zakonske sreče po poti, ki se mu je poprej zdela zares nekam nenavadna. Kajti navsezadnje ni nikjer zapisano, da bi morale biti vse telefonske zveze napačne. Saj utegne človek kdaj — izjemno — tudi pravo številko uganiti. Potem je stopil v salon gospod Riemer. Oba moža sta se drug drugemu predstavila, potem so jedli, pili, kadili, se pogovarjali, Agica je celo navila gramofon in zaigrala svoje najljubše plošče; to je bilo vselej znak, da je rožnate volje. In nazadnje sta Agica in Oton še plesala po zvokih prekrasne havajske plošče. Gospod Oton Roemer se ni izkazal samo odličnega družabnika, ampak je bil tudi imeniten plesalec, in Agica je ugotovila, da ni še nikoli imela tako dobrega plesnega druga. Bilo je že pozno, zelo pozno, ko je gospod Oton Roemer odšel. Agica mu je dovolila, da se sme o priložnosti spet oglasiti, da bi malo pokramljali. O ženi-tvi in podobnih stvareh ni bilo več govora. Za Agico ni bil Oton nič več telefonska številka. Postal je bil mamljiva, dragocena pridobitev njenega življenja. "Kako se ti zdi?" je vprašala Agica očeta, ko je Oton odšel. "Očarljiv," je ves sijoč in srečen odgovoril gospod Riemer. "Kaj ne? Se so lahko srečna naključja. Vsekako mislim te-telonskemu imeniku odkazati častno mesto v svoji knjižnici. In ti si menda tudi sprevidel, da je Oton zame mnogo bolj primeren kakor tisti tvoj gospod iz industrijskega podjetja?" "Ne, tega ne sprevidim," je še zmerom židane volje odvrnil oče. "Kajti Oton Roemer je namreč prav tisti mladi mož, ki sem ga bil zate izbral. In prišel bi bil nocoj, tudi če ga ne bi bila poklicala." Agica je prebledela, se opotekla, njene roke so zgrabile v prazno. "To vendar ni mogoče . .. !" je zastokala. "Saj čudeži se vendar ne dogajajo več! In med tisoči telefonskih naročnikov tudi nisem megla izbrati ravno tvojega tenina?" "Ne," se je dobrodušno namuznil oče, "Čudeži se res ne gode ve£. Toda telefonski imenik je moči tako zlepiti skupaj, da se odpreta samo dve strani. In ti dve strani lahko natisnem v svoji lastni tiskarni in ju potem zalepim-v imenik. In če potem na teh dveh straneh ni drugega moškega imena ko dve stokrat zaporedoma Oton Roemer, potem je gospodična Agica Riemerjeva morala poklicati samo tistega gospoda, ki sem ga ji bil izbral jaz, in nikogar drugega." Andrej Vklrich (Johnstown, Pa.): TERNA Vsi, ki .smo prišli iz stare av-stro-ogrske države, se spominjamo državne loterije, v katero so bili zainteresirani revni sloji in kmetska masa. Zlasti prvi so gojili upanje, da jih bo doletela sreča in da bodo zadeli temo; zadnje vinarje so izdaji za loterijske srečke. Desetica ali groš je šel za stavo, čeprav ni bilo v hf-ši niti soli. Siromaki so od dneva stave do dneva, ko so bile dvignjene številke, računali, kaj bodo storili z denarjem, če bodo zadeli ter-no. Poplačali -bodo dolgove, kupili to in ono in si izboljšali svoj položaj. Marsikdo je v svojem u-gibanju, kaj bo storil z denarjem, pozabil na vse drugo. Nekateri so si denar izposojevali za stave, drugi molili in tretji sploh niso mogli spati. Bile so prijetne sanje, ki pa so trajale samo do objave dvignjenih številk. Številke so bile običajno dvignjene ob nedeljah in ljudje, ki so stavili, a nič zadeli, so bili razočarani. Razočaranje je pa trajak> le nekaj dni, nakar so začeli spet staviti v novi nadi, da se jim bo sreča nasmehnila. Svetniki so pri loteriji igrali veliko vlogo. Mnogi so jih videli v sanjah, ko so jim narekovali, katere številke naj stavijo. Navadno so si zapomnili le dve številki, tretjo pa poeabili, ko so se zbudili. Hitro so poslali svoje otroke stavit številke, zaeno pa so jim zabičevali, da ne smejo nobenemu razkriti številk, ki so jih videli v sanjah, kajti hoteli so biti samo oni srečni. Redkokdaj se je zgodilo, da je kdo zadel "ambo", toda v vsakem takem slučaju- je bil kak svetnik deležen zahval. Svetniki, ki so jih prevarali, da so potrošili zadnje vinarje za stavo, so jih pa slišali, ker so jih pusti na cedilu. Moj pokojni striei je večkrat jezil na svetnike, [ ni imel denarja za tobak. 0( tal jim, da sedijo brezskr^ tam na desnici kot trotje in 4 vajo veselje, za siromake m p ne zanimajo. Tudi drugi sta možakarji so ae jezili, ker ao J svetniki, katerim so se pripon čali, prevarali. Denar je šel 1 stavo namesto za tobak in ni ci dno, ker je bila jeza veliki, t čim se je mladina smejala nai nim ljudem. V našem trgu sta bili dve k terijski ekspozituri. V eni gUH la zastopana Trst in Gradec, 1 drugi pa Dunaj in Lvov. Trhl ka loterija je imela najbolj yi vlačno silo, ker je od tam prifl največ dobitkov, dasi je prd klo mnogo let predno je kdoi del temo, "kvaterno ali činU no", v okrožju teh ekspozitur. Domačini so se zanimali { Bokalovega Janeza, ki je al temo in dobil tristo goldinarja Janez je tudi večkrat prej uA "ambo". Pričele so se iiritii vorice, da Janez nikoli ne sta v loterijskih uradih v doma^ kraju, ker jim ne zaupa. Na* sto rdečih številk postavijo ne, zato je hodil stavit v R stoj no, čeprav je moral hoditi tj tri ure. Bolje je, da tam stti desetico, ker so bolj pošteni Ijl dje in človek tam vselej kaj ■ dene. Ker je imel Janez srečo,«I kmalu pridobil zaupanje ljudmi. Bil je njihov sve in zaupnik. Izročali so mu in vsak teden ga je nesel »I atojno proti mali odškodni« potne stroške. Včasi se j« M« lo, da je kdo z njegovim pol dovanjem zadel mali dobitek tako je njegov vpliv Njegova slava šek, ko sta mu dva stilni izročila vsak carjev in rekla, naj stavi itn ke, katere si sam izbere. Ju je izbral številke 8, 29 in njunem imenu je res stavi številke in jima prineiel f dilo. Naslednjo nedeljo, kol fanta še spala po sobotnem Ii kanju, jima je prišel vedat, naj tako gresta po kajti zadela sta terno. Vni ma dobiti tristo goldinarja Takrat so mnogi ljudje, fci stavili številke, iagubili ven svetnike, ki so se jim prik** li v sanjah in narekovali. « naj stavijo. Nadomestil Jj Bokalov Janez, kajti on j« * zal, da ve več kakor svetnilnJ prav slednji sedijo v ■ njim!" "Ne! Mar misliš, da je to tako. kakor če l*i telefonirala? Mo-ia ai bom še imerom lahko Iz-brala" nejše. Toda mladi mo« Ji Je neverjetno ugajal, "ljubi 19-27." je začela. "Kako?" je začudeno vprašal. "Dovolite^ da vas za zdaj imenujem še kot telefonsko številko. Drugače vaa namreč ne po- "!n če te prisilim?** je sakri-čal oče. ki je svoje razburjenje anam " dotlej komaj krotil. ! "Oprostite, ali se hočete Agica se Je nasmehnila. rw poročiti s telefonsko števil- ' Potem ICA NOW Sika kaze delno pn*Kodo% sni ohee«tni napis, ki ga je postavila art na aaija v Mreni t »torične kampanjo v Fordovih tovarnah.