664
Joi(. Ošaben: Vzori in boji.
Seveda sem mu moral pritrditi, odločno pritrditi!  Vso Čast njegovi bistroumnosti.
Pedro ni vedel, ali naj se jezi, ali naj občuduje Francoza. Hotel je pač še nekaj oporekati, Češ, da nikakor ne vidi, da sem jaz shujšal, a oni ga je zavrnil, da je bila to le pesniška prispodoba, pesniški izraz za jezo in nevoljo, ki je izvestno navdajala mene, ko je skopuh tako grdo postopal z menoj. Smeje" se se je udal, priznavajoč Francozu, da je ta več mislil nego  on.
A Jules še ni bil potolažen ; Spanjol ga je bil razžalil in ga moral sedaj prositi odpuščanja. Že se je pripravljal na dolgo in krepko pridigo, v kateri bi bil ponižal nasprotnika, — tu se je pokazala med vhodom moška postava, ki je vzbudila našo splošno pozornost. (Dalje.)
Vzori in boji.
(Po  prijateljevih   pismih priobčil Jof. Ošaben.) (Dalje.)
72. Bolezen. — Večnost, večnost! — Pravi prijatelj. „Vera amicitia non nisi inter bonos." — Dijaška miza v gostilni „pri orlu". — Odbit — ozdravljen. — Lenau — Prešeren — pa Jože Vesel.
. . . listopada . . .
1/ragi prijatelj! Morda je to pismo zadnje, ki je dobiš od mene. Kolikrat sem ti že pravil, da sem nesrečen, nesrečen, kar se zavedam, pa ti mi nisi hotel verjeti. Verjel boš, ko me zasuje grob. In to ni več tako daleč! Pa reci, Če ni to bridko: tovariši se vesele življenja, še nekaj mesecev — in odpre se jim nov svet, poln upov, poln slave, a meni ? Meni gine življenje, življenja krogi se zožujejo vedno hitreje, in zija mi nasproti — toda ne, ne maram misliti na to. A bridko, neznansko bridko mi je! Saj je bilo Prešernu tako bridko slovo od mladosti, pa ne bo meni — slovo od življenja?
Pa ne misli, da sanjarim, da si le domišljam ; nikakor ne. Zdravnik dr. G. je bil danes že tretjič pri meni. Prijel me je za roko ter štel, kolikrat mi udarja žila. Z naroČilom, da naj se skrbno varujem, je odšel. Zunaj ga je čakala gospa Rusova ter vprašala,^ kaj je z menoj? In doktor ji je odgovoril: ;,Solo mora pustiti za zmirom; na to še misliti ni, da bo
Bolezen pride.
(Ciklus risb Ladislava Novaka: Kovač in smrt.)