OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine NAKOPRAV EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVI. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 1, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 176 ^ ^tckciDi '^TTHEW CRNJAK ST. Po J^ucni bolezni je preminil y. — J\_/ |JX \^AJ.X14111 jj. ®^o]emu domu Matthew Cr-St., stanujoč na 1039 E. 68 bil • t)il 70 let. Doma je J na Hrvatskem, 19ll prišel v Ameriko leta Pa ]" j® član društva sv. in društva Najsv. ***Pnf&n8v.I%Lvb. y'zapušča soprogo Mary, doma od isto-senh Matthew ml. in Jo-Wairl' • Mrs. Rose Green- ke Cira ter vnu- ^ o^eb se vrši v četrtek zju-iz Zakrajškovega ob 9. uri pogreb, ^^vla zavoda v cerkev sv. ^^to na pokopališče NOVAK j® dospelo v Cleveland 2v„^^ 'I'^rezije Novak, rojena Sob , ' preminila prošlo je , ° ^ Eustis, Fla. Pokojnica dolgo časa in dru- fadi je pred sedmimi meseci ^jenega rahlega zdravja la ^ Florido. Stara je bi- soproga Antona, ki je bil dobro ^ ftewburski naselbini, '^^^j^čfiano vodil pf • -Ave ^^omobilov na Union Thepg Antona, hčer Mrs. Mrg ^ Pobuda, vnuka, sestre: ^erb t Bart, Mrs. Mildred Wigu^' Ella Kovar, Ga-jL Johanna, Antoinette in Bi&ha ter dva brata 08ijj,b^.^ Charlesa. Pogreb S'ei^oi"^^ pogrebni zavod Louis ^ Mislimo pa tudi, da pri želji po sreči in bogastvu ,gvo-jih otrok ne smemo pozabiti na neko bogastvo, ki se na prvi pogled ne izraža v dolarjih, lahko pa se bo izražalo kasneje. Toda v enem in drugem slučaju ostane nevidno, notranje bogastvo, katerega osnova je tale: "Uživam ko vem za kaj gre! Veseli me, da razumem odkod in zakaj gotovi družabno socialni položaji v svetu! V isti sapi ko namreč rabimo besedo doma, izrečemo besedo svet. Amerika s svojimi tehničnimi pripomočki je danes lahko drugo sonce, okrog katerega se vrti zemlja. Spoznati je treba—to je vse. Če pa gremo s tega stališča, ki je kazalec današnje ure, tudi za slovenske starše, potem bi bila odreka vzgoje ne samo nazadnjaštvo, morda celo družabni zločin. Zapoved letošnje jeseni je—V SOLO GA DAJMO! L.C. • Družabna zabava EUCLID, Ohio—V nedeljo popoldne dne 6. septembra priredi društvo Euclid št. 29 SDZ družabno zabavo na Joseph Mačaro-lovem vrtu na 26525 Chardon Rd., poleg Brush Rd. Joseph Mačarol je kot član društva dal prostor na razpolago za tisti dan. Člani so bili zelo veseli, ker ta prostor je zelo pripraven in kot nalašč za tako zabavo. Hvala, Jože. Sedaj pa apeliram na člane, da se udeležijo zabave stoprocent-no in da pripeljete svoje prijatelje s seboj, da bo zabava še boljša. Do Mačarolovega griča ni daleč, se ne morete izgovarjati na daljavo. Pridete lahko peš, ako ni drugače. Zabava se prireja v prid društvene blagajne in posebno članska dolžnost je, da se udeležite zabave prav vsi. Prijazno vabim tudi drugo občinstvo k obilni udeležbi. Pozdrav Frank Požar. SESTANEK KOREJCEV V WASHINGTONU WASHINGTON, 1. septembra —Danes se sestanejo v Wash-ingtonu na povabilo ameriške vlade zastopniki 16 držav, ki so se bojevale na Koreji. Ti zastopniki bodo tvorili mirovno komi sijo za Korejo. Komisija mora začeti z delom najkasneje 15. oktobra. Namen današnjega sestanka je bil ta, da se določi kraj, kjer bo imela komisija svoj sedež, obenem pa vso proceduro. Kot sedež komisije se imenuje mesto Ženeva v Švici. UMRL MED DIRIGIRANJEM SAN FRANCISCO, 31. avgusta—Gaetano Mermla, ki vodi opero v San Franciscu, je dirigiral simfonični orkester in se med predstavo zgrudil. Zadela ga je kap in je bil na mestu mr tev. Star je bil 72 let. VOLIJO NAJ Z 18 LETI! SEATTLE, 31. avgusta—Taj niki 37 ameriških zveznih držav so končali svojo konvencijo. Va žen je bil sklep, ki so ga sprejeli in ki se tiče volilne pravice. Amerikanci in Amerikanke naj izvršujejo svojo volilno pravico že z 18 leti. ZAMENA DIJAKOV V državi Vermont je ustanova, imenovana Experiment in International Living, ki pomaga skupinam ameriških dijakov in dijakinj, da po nekaj tednov preživijo v kaki tuji državi in da stanujejo pri tamkajšnjih domačinih. Nekaj podpore da tej organizaciji Fordova ustanova. V tem času začasno biva v raznih deželah inozemstva 53 skupin ameriških študentov in nekaterih profesorjev. V Zedinjenih državah pa je istočasno 25 dijaških skupin iz dežel inozemstva. Kot poroča ameriški kores-pondent Jack Raymond, se ena taka ameriška skupina devetih oseb mudi v Ljubljani. Načelu je ji profesor Warren E. Tomlinson iz Tacome, Washington. Ena dijakinj v tej skupini je Miss Helen Trbovic iz Chicaga, ki je hrvatskega pokoleilja in zna hrvatsko. Ostali dijaki so iz raznih krajev. V Ljubljani živijo s slovenskimi družinami. Eden član te skupine se je izrazil: "To je senzacionalna izkušnja za nas. Nihče izmed nas ne bi želel tukaj trajno živeti, toda mislim, da vsi soglašamo, da smo se naučili upoštevati, kako prijazni in obzirni so tukajšnji ljudje in kako so njihove osebne ambicije podobne našim, čeprav se razlikujejo od nas po jeziku in običajih." —NEW ERA, glasilo AB2 Lz življenja naših ljudi po Ameriki CHICAGO, 111. — "Prosveta" poroča, da je prejela pismo od Toneta Seliškarja, da je v Ljubljani umrl bivši čikažan, poznani Zvonko Novak. Star je bil 72 let in v staro domovino se je vrnil za stalno pred nekaj leti." Prosveta" nadaljuje: Zvonko Novak se je skozi življenje prebijal "s peresom." To se pravi, z delom pri slovenskih listih, ki jih je bilo nekoč mnogo, bogat pa nobeden. Kje bi dobil kake prave točne podatke o Zvonku Novaku, pisec te vesti ne ve. Ko se je Z. Novak vrnil za stalno v stari kraj, je njegova družina tukaj ostala; namreč žena in dve hčeri. Tu ni bilo več obstanka zanj, zato je odšel. V Ameriki je delal pri mnogih slovenskih listih. Pomagal je pri njih že v Pueblu, bil je urednik "Glasa Svobode," urednik pri Zottijevem "Slovenskem narodu" v New Yorku, delal je v uredništvu nekdanjega Klepčeve-ga "Amerikanskega Slovenca" v Jolietu, pri "Enakopravnosti," nad leto dni pri "Prosveti," ko je Jože Zavertnik urejeval knjigo "Ameriški Slovenci," pomagal, kadar je manjkalo koga v uredništvu "Proletarca " sodeloval z dr. F. Kernom pri sestavljanju Angleško-slovenskega besednjaka, bil nekaj mesecev uposlen v uradu SANSa in sploh kjer še je mogel dobiti kaj zaslužka v tej svoji stroki. V SNPJ je bil član nekaj časa. Ni pa bil udeležen v kakih drugih aktivnostih. Namreč ne kaj posebno v naših prosvetnih ter v glasbenih društvih. Napisal je eno povestno knjigo v slovenščini ter uredil precej veliko slovensko-angleško slovnico, ki jo je izdala bivša književna matica SNPJ. Tudi prevajal je mnogo. Ko je odšel v stari kraj, so poročali, da je dobil službo pri Sloyenskem poročevalcu, tam kjer so pred vojno tiskali dnevnika "Jutro" in "Slovenski narod." HERMINIE, Pa. —Tu se je vrnil z obiska v stari domovini Anton Zornik. SPRINGFIELD, 111. —Umrla je Victoria Komatz, stara 58 let doma iz okraja Lokve na Hrvatskem. Bila je članica SNPJ. Zapušča soproga Andreja, sina iz prvega zakona, dva brata, šti ri sestre in tri vnuke. WARREN, O.—Umrla je 13. avgusta Mary Terbotz, rojena Suppanc, stara 75 let. Doma je bila ik vasi Spodnja Hodinja pri Celju na Štajerskem. Bila je članica SNPJ. Mož ji je umrl leta 1922. Zapušča tri' sinove, dve hčeri in dve sestri, Ano Intihar v Library, Pa., in Rose Tilinger v Clevelandu. ELY, Minn. — Prošli mesec sta se podvrgla operacijam Stanley Smuk in Jakob Kun-stelj, tajnik društva št. 268 SNPJ. Prvi je prestal operacijo na zlati žili, drugi pa na kili. DENVER, Golo.—Mrs. Frances Mavetič se je 25. avgusta podala na obisk k sorodnikom v stari domovini. Spotoma se je ustavila v Clevelandu, kjer ima več sorodnikov in znancev. V domovini bo obiskala očeta Ivana Vidmarja, brata in sestre v Begunjah pri Cerknici in v Bol-drez pri Metliki. EVELETH, Minn.—Z obiska v stari domovini se je vrnila Frances Sterle. Pri družini Edward Russ so vilo rojenice pustile krepkega sinčka-prvorojenca. LIVINGSTONE, 111. —Tu je umrla Mary Krek, stara 71 let, doma iz Rakitne. Bila je članica SNPJ. Zapušča tri sinove, Victor ja, Grusta v Collinsville, 111., in Franka v Lorainu, O., hčer Paulo v Los Angelesu, Cal., sestro Gertrude Razar v Lorainu, O., in nečakinjo Dolores Krek v Lorainu, Ohio. Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE MOKROSRAJČNIKI Precej dolga in nenavadna ce, se mora zglasiti v gotovih beseda je to, pa se ne da poma- krajih, koder vse. popišejo, kar gati. Je najboljše, kar sem mo- gel najti za angleško besedo kadar greš na deželo, napise, ki "wetbacks." Najprej: kaj to po- pravijo nekako tako, da se zgla- meni, in kaj se vse za tem skriva. Zadnje čase vedno več sli-sim o "wetbacks" ali mokrosraj-čnikov in ni ga dneva, da bi časopisi ne pisali o tem. Torej je samo prav, da tudi vi izveste nekaj o teh ljudeh. Da, wetbacks so ljudje in sicer iz Meksike. Taki ljudje, ki pridejo k nam, ne da bi imeli pravico in ne, da bi jih kdo vabil. Naša Amerika ali boljše, naše države so tisto zrno, ki privablja vse ljudi iz vsega sveta, pa če jih kličemo ali ne. Kakor veste, je med Texasom in Mek-siko meja reka Rio Grande del Norte. Meksikanci, ki žele priti v naše države protizakonito, morajo to reko prebresti ali preplavati. In ti reveži morajo potem ostati mokri, dokler se ne posušijo. Zato so dobili ime wetbacks ali po naše mokrosraj-čniki. Dar nas visoko cenijo, se vidi najbolj po tem, da jih vedno več sili k nam in da nam pravijo "uncle Sugar," namesto uncle Sam. Vsako leto jih je prišlo hekaj protizakonito čez mejo, pa se nismo dosti brigali za nje, dokler so morali prebresti ali preplavati Rio Grande. Toda danes so izvedeli o nenavadnem raju na tem svetu—o nižji ali spodnji Kaliforniji. Vse drvi k nam od vseh strani—kdo bi zameril Meksikancem, če riskirajo svoje življenje in svojo prostost v poizkusu, da pridejo do nas. ^e bi jih bilo malo, bi najbrž ne pisali tega članka. Toda prihaja jih čez dva tisoč na dan, to se pravi: pride jih dosti več. Dva tisoč se jih samo nalovi vsak dan in pošlje nazaj. Dva tisoč na dan, to je več kakor novica—to je že problem in ne majhen. V Texasu so imeli ti nepoklicani gostje vsaj nekaj ovir —Rio Grande—tukaj v Kaliforniji in sosedni državi Arizoni pa ni nobene reke. Tu se kar gre peš ali na konju, z avtomobilom ali vlakom—tako ali tako—samo da se pride. Kalifornija ima rega dobro razumejo—to je poljedelstvo. V južni Kaliforniji vse raste in zori vse leto, imamo te ljudi odganja, če so tako do polja, kakoršnih ne premore ves bri delavci. Odgovor je lahak svet—Imperial Valley, koder so Zato, ker beli domačini ne ma-taka polja, da človek samo str- rajo, da jim dela kdo konkuren mi in gleda ter premišljuje^ za- co. Pravijo, da ne rabimo nobe. kaj je kaj takega dala narava nih zunanjih delavcev, ker je do-samo našim državam na tem mačinov dovolj. svetu. Ni kar je v treba, žepih- da šteješ to, -samo poglej, boš razumel, zakaj smo bogati Polja rabijo delavce in Meksikanci so dosti boljši, kakor naši domači. Poleg tega so cenejši. Vročina je velika kar dan za dnevdm in Meksikanci so ji vajeni kakor koza soli. Izvedeli smo zanje za časa druge svetovne vojne, ko je bilo treba skrbeti za živiž za ves ostali svet. Najeli smo jih dvajset tisoč ter napravili posebno pogodbo z mek-sikansko vlado glede plače, preskrbe in sploh vsega, kar rabi delovni človek. Ko je sezija minila, smo jih vrnili. No in po tem koraku so se začeli ljudje v Mek-siki sami zanimati za naš del Kalifornije. Vsako leto bolj, kar pomeni, da jih vedno več prihaja v deželo uncle Sugar. Po drugi svetovni vojni smo jih potem vsako leto dobili nekaj, ker so jih zahtevali farmer-ji. Za te je bilo vse poskrbljeno, da so dobili delo in da so bili nekje spravljeni. V sredi velikanskih nasadov in njiv vidiš večkrat nekaj, kar je jako podobno starokrajski vasi, vsaj če gledaš iz prilične daljave. Kdor to vidi, ve takoj, da so tam nastanjeni poljski delavci—Meksikanci. Kdor želi imeti te delav- ci. So po naravi jako prikupijivj in se ne more reči, da so vredni, kakor povprečen človek. Kulturno bi rekel, da so precej višji, kakor povprečen Američan. Njih umetnost je na višku. Kdor pride v Kalifornijo, naj ijiii, voc. jvai ne pozabi obiskati Meksike. Od tiče delavcev. Vidiš povsod. Los Angelesa je kakih 140 milj si za delavce v tem in tem uradu. Vse to bi šlo gladko in dobro, če bi ne bilo takih, ki jih ne kli čemo niti ne vabimo. Četudi jih dan za dnevom pošljemo nazaj po dva tisoč in več, je vseeno samo v južni Kaliforniji najmanj sto tisoč takih, ki so prišli protizakonito v to deželo. V državi Meksiko je protizakonito izseliti se iz domovine. Enako je pri nas prepovedano stopiti čez mejo, kdor nima vseh potrebnih pravic. A kaj vse to pomaga, ko je pa med Meksikanci uncle Sugar tako opisan, da si slednji človek želi izpoznati se ž njim in če mogoče, delati zanj. Kar je uradno dovoljenih delavcev iz Meksike, ti imajo gotove določbe glede vsega, da so kar dobro preskrbljeni. Zaslužijo sicer manj kakor domačini, a se jih pa bolj pozna. Kdor jih najame, jim mora dati stanovanje, hrano, zdravniško preskrbo in sploh vse, kar rabi delavni človek. Določena je tudi dnevna plača. Vse drugače je s tistimi, ki pridejo protizakonito k nam. Predvsem se morajo skrivati, to se pravi, da se ogibajo mest in javnih prehodov ter hodijo po večini kar čez polja in večkrat tudi čez puščave. Da jih veliko omaga in izgubi igro življenja, je umevno. Vsak varje svojo ko žo, kadar je sila. Po puščavah nalete ljudje dostikrat na okostnjake teh revežev. Padli so, omagali in izgubili življenje. Tisti, ki so ostali živi, so jo mogoče srečno vnesli. Ti nezakoniti priseljenci iščejo po farmah zaposlitve in jo navadno tudi dobe. Gospodarji se ne brigajo za to, ali so prišli zakonito čez mejo ali ne. Njim je samo za to, da dobe dobrega in cenenega delavca. Takim namreč, ki so nezakonito tukaj se sme plačati manj, kakor je zakonita lestvica za poljskega delavca. Sme se pa zato, ker ni nobenega tožnika in brez tožnika ni sodnika. Človek je vesel zanje prav posebno delo, kate- da ga kdo najme in plača, pa če je prav malo manj. Bo kdo vprašal: zakaj se pa To bi bilo mogoče res za splošna, stalna dela. Toda poljedel- kakšna so polja, kakšna rast, pa sko delo je samo v sezonah, ko razni pridelki dozorevajo. V ta kih slučajih je treba najti ljudi pa naj bodo že taki ali taki Meksikanci najbolj odgovarjajo že denar. dobrim poljskim delavcem. Za- Da imamo tak problem 2 koniti delavci imajo precej udob nosti, ker ne zahtevajo veliko Nezakonitim se godi dosti slab še manj plačajo. Nadalje so dosti- Ni prerij s fino. krat napadeni in oropani, pa si zemljo in tudi naravnega stva v rudi ali lesu je jal^" ^j- pr^ ne upajo iskati pravice nikjer Mnogi padejo v roke raznim špe- Zato opaziš revščino kulantom, ki jih navadno spra- šen boj za življenje. LjudJ® vijo čez mejo in potem molze jo --------- kadarkoli dobe svoje plače. človeka spravijo čez mejo . . je treba plačati tem "trgovcem" od $75 do sto dolarjev in tudi več, kakor je pač prilika. V naši Kaliforniji je dovoljenih 60 tisoč Meksikancev. Onih drugih pa bo najmanj še enkrat toliko. V splošnem so Meksikanci dokaj malo cenjeni. Uživajo tisto spoštovanje, kakor Črnci, Japonci in Kitajci. Tudi Španci so precej prezirani. Da se to godi v času, ko živi med nami organizacija Združenih narodov, ko se vsak dan frazari o demokraciji in enakih pravicah, je ekoro neumevno. Meksikanci so mešanica med Španci in Indijan- do meje. Gredoč se ustavite pn San Jean Capistrano, koder gledajo lastavke na pratiko, kdaj je sveti Jožef, da ja ne pozabijo na svojo slavno navado. Pravijo namreč, da pridejo vsako let" natančno na Jožefovo. Nadalje je spotoma gora P^' lomar, koder je največji daljnO' gled na svetu. Zraven tega J® polno drugih krajev, ki so sanu po sebi zanimivi in več ali zgodovinski. Prvi večji kraJ Meksiki je mesto Tjuana, ki J® prav na meji. Čez mejo greš la ko, kadar hočeš. Ko prideš zaj, je malo več dela, ker na en ali drugi način dokaza , da si res iz Združenih držav. dolina tako, Rekel bi, da sta gora in nekaj nasprotnega, pa ne kakor je prvo mesto v Meks • Hiše, ulice, prodajalne, vsem pa pogled na vsakdanj življenje. Sam ne veš, ali bi o čudoval vse to ali se samo c dil, da je mogoča tolika raz ^ nost kar ob meji. Našo pustiš lepo in urejeno, opravljeno in vedno hitečo. ^ nje mesto, ki si ga pustil za bo je San Diego, ki je, ka o splošna ameriška mesta. . v Tijuano—pa je, kakor ^ dan. Ulice so dokaj zaneni ^ jene, trgovine ali bolje: rije kar druga vrh druge. pa toliko in tako različnih. vogal jih je poln, to se gručah stoje in slone ob hisa pa v in m zakaj) teg® —čakajo. Koga nisem zvedel. Vsak dan pride na stoti® Američanov iz naše države, P tem pa stikajo od ene branja^ do druge, kje bi kaj takega pil', ki bi bilo človeku za min. Po ulicah se gneteš domačini, pa te na vsako to^^ pozdravi en buro ali osel ® jim visokim i-a. Tukaj j® vogalu gostilna. Je sicer vr a ljudje plešejo pri živih a ^ dih lepe meksiške godbe. O sa do časa slišiš res ubrano P je, ki ti kar zaustavi korak- In vse mogoče stvari jajo. Precej je domačega ka. Prodajajo za—ameriški _ ^ lar, ne meksikanski. Ameriki—naš, kanadski m hiški bi imeli biti po svoji nosti enaki, pa niso. Kana se nekam kar drži skoro ^ centa. Ne pa mehikanski-vet, deset jih je za en dolar, pa tudi več, če se ti ča iskati črne borze. To ti sKor" ge vsa Meksiko v naše države- dolart pokaže vzrok, zakaj sih tukaj zasluži samo pet na dan—seveda poleg P hrane in stanovanja—pa se v Meksiko skoro 50. To J "— ta. i- backs, je največjin ota- . ker je Meksika visoka P^ ki ima sicer dokaj Eni jih izkoriščajo, da jim podnebje, drugače je pa * laKO ......... in t" . gi radi pomagali, zato silijo Da Kdo bi jim zameril? Ni ta go nazaj, ko so bili oni S _ danes pa ne smejo niti ianih P , K,#; ireP^ jo, če nimajo predpis jev. Ali se to strinja s P "dobrega soseda" ali ne, P stim v presojo tebi, dragi tel j, četudi ne bo nikoO^"^ gg pomagalo. Tak je svet, P hočeš ali ne. Oglašajte ^ \ Enakopra^^ ENAKOPRAVNOST ' STRAN 3 LABINSKA REPUBUKA Marsikaj iz zgodovine prihaja pravo luč šele po dolgih letih, vaLvi jugoslo- nriv • razni vzroki za Jnvanje ali pa za pomanj- °P^^°vanje zgodovinskih g kov revolucionarnega zna-PospkI'^ P°®ena. To velja prav Udot- ^ P^vi organizirani tov delavcev in kme- j® ostal v jOGwu podunawma jj ^^P^blika" in krniška. vsta-^ j® v i> ' P° pogodbi z Italijo cev. , . 'novembra 1920 Paši-vrstile do "Iniai L. Hiso hotele motiti ker i odnosov z Italijo in kazalo, da so s kili v ^^^°^iicionarnih dogod-oijg '^gih državah prilivale Bezari ^ čedalje večjega "^Glavcev v Jugo- "^evniki. zagrebškem 1.102] Novostih" so sicer že ^®kaj pisali o dogodkih SodkiVi' j® bilo o teh do- njem . molk v nekda- žeie ^^^°^^ovanskem tisku in je istrskih emigrantov 'Mi ^ ^^'^rebu začelo obnav-na upor istrskih ^ kmetov. Največ ta- letnjgj\ ^^^o ob petnajst-vija ljubljanska re- Hjih ^^y®nje in svet" pa je o tudi že leta 1927. Iz Istra n (Ernest Radetič: Rasa ^talijano, Ilija Uzelac: pa iz knjige Ferdo H 1,1 . ^ ■ Revolucionarni pokret ^iri—1Q0-1 , . . ki je izsla v Za- pr\ro „i-f 1951) imamo zdaj 1918-Žg RAZOČARANJE P'^ih mesecih 1901 je I ^^^^vzhodnem delu pol- j in t ^°^nega gibanja delavr' focjg . I^etov, ki je zajelo pod-, in p °v ^'^Gnovane Labinšči-kraji so na t'uija D ^evernovzho dno od ^0 Krnici, ob reki Raši k "^®kega kanala, ob mor-Y> in dalje proti Bar-Plominu. V La-"dobilo gibanje take ^t^di oblike, da ima že Važno mesto v zgo-gibanj V pj. ^^®kega delavstva, "i je j^%ovnem bezenu Labi-g.? ^ prej žarišče delav-'®ta 19q2^^^^' ^ndarji so si že '^"^0 ^®tanovili svojo stro-ki je vodila, svojo prvo, mesec % v 1 stavko. Takrat je % ru(j ^ .^"^^kih rudnikih okoli ^^di Stavkali so vsi ter ^0 ® svojimi zahteva-t^^^esec?? je bila druga, '''^iuver . jajoča stavka, ki je gQ •'^^ila svoje zahteve, če-^^^0 rudnikov klicali f'^oc. in vojaštvo na 1 bil ®sstmesečna stav-1 1910, ko je bilo v % rurt P^^niogovnikih že nad ^oti koncu prve %t st so labinski rudar-^ ,^ii 20 dni ter z svojo ^^i^estirali za mir. Ta v'^tobfj., ® bila pod vplivom ^oinik že mnogo biv- >\ Prp J^^^tnikov iz Rusije. l\ 8Voi P^^icakovali izpol-sopff^ Upanja—nacional-S fc bfl Ta- hj ^toy ° ^ rudniku največ , otem Slovencev, bili ter n ^^trski in drugi Itali-ifii 5^ Nemcev, Cehov, ^ % UnK nji- mržnje, čeprav lig ^kov zanetiti lastniki oblasti. Vse ta- ^atski ® odbijali, če- ^ Sil1 Mil pozabljali na %o pripadnost. Bili zavedni, brez vsakega sovraštva do tovarišev drugih narodnosti. Preobrat je bil veliko razočaranje, kajti Istro je zasedla ita-Ijanska vojska, rudniki pa so ostali v rokah starih lastnikov. V primerjavi s predvojno dobo so se razmere v marsičem še poslabšale in 2. marca 1921 se je začela rudarska stavka. Rudarjem so se takoj pridružili okoliški kmetje in tako se je čez noč razvilo veliko gibanje vsega ljudstva v pokrajini, kajti voditelji stavke so že drugi dan razglasili, da je stavka v prvi vrsti protest zaradi fašističnih napadov na ljudstvo in tudi zaradi pomoči, ki jo italijanske držav-iie oblasti dajejo fašističnim napadalcem. Tako je stavka kmalu prerasla okvir navadnih stavk čer potegnila pravo bojno črto. Na eni strani so bili rudarji in kmetje Labinščine, na drugi strani pa oborožene fašistične skvadre, podpirane od italijanskih oblasti in vojaštva. V Proštini pa je prišlo do gi-oanja sicer na drug način, čeprav so bili tudi tam povod fašistični napadi. Prebivalci tega revnega kraja, po veliki večini revni kmetje in kočarji, ki so de-'ali tudi v apnenicah in opekarnah, so zgrabili za orožje ter za-itražili vse ceste. To je bila sa-noobramba zatiranega in uža-jenega prebivalstva. Zgodilo pa 5e je seveda tako, kakor se je moralo zgoditi, kajti fašisti niso bili osamljeni. Za njimi je stala državna oblast Italije, čeprav so Dili fašisti takrat še v nekakšni previdni opoziciji proti italijanski vladi. Zaradi tega se labinski rudarji in proštinski kmetje aiso mogli braniti pred fašistič--limi napadi, da ne bi prišlo do spopada s slilami, ki so stale za fašističnimi napadalci. Tako se je samoobramba spremenila v oboroženo vstajo proti italijanski oblasti. Od 2. marca, ko se je začela stavka, do 8. aprila 1921 so bili rudarji gospodarji rudnika in v^seh obratnih naprav in ves ta čas je bil ves revir popolnoma lojen od ostalega državnega področja, ker državni organi v tem jasu niso imeli v revirju nobene oblasti. Rudarji so ustanovili svoj osrednji odbor, ki je imel pododbore v vseh naselbinah. Rudarski odbori so prevzeli twdi /se funkcije, ki spadajo v področje javne oblasti, kakor so to ladzorstvo nad prometom, izdajanje potnih dovoljenj za prihod in odhod v Okraj, zbiranje in razdelitev živeža in tudi zbiranje orožja. Svoje odbore so labinski rudarji ustanovili, ker so bili dobro strokovno in politično organizirani že prej in ker so čakali na socialistično revolucijo, Ja bi se ji organizirano pridružili ter si izbojevali nacionalno m socialno svobodo. Razkol v socialistični stranki Italije, ki je nastal na kongresu v Livornu v začetku leta 1921, iii imel vpliva na gibanje istrskih rudarjev. Šele proti koncu stavke so se pojavljali v Labinu nekateri predstavniki socialistične desnice, ki so skušali prepričati labinske rudarje, da je njihovo priznanje prešibko in zaradi tega brezuspešno. Voditelji stavke so vse take nasvete in pomisleke odločno zavračali. Tudi Proština je bila od začetka februarja do začetka aprila 1921 dejansko ločena od državnega področja iji tudi v uporniške vasi niso mogli priti državni organi. V Labinščini in Proštini jc bilo torej gibanje hkrati nacionalno in socialno revolucionarno. Labinski rudarji in proštinski bajtarji so že od prej vedeli, da so nacionalni tlačitelji tudi njihovi razredni sovražniki. Razredna zavednost se je seveda najbolj izkazala pii rudarjih, ker so bili med njimi tudi^Italijani ter pripadniki drugih narodno- sti. Labinski rudarji so šli v boj predvsem proti svojemu razrednemu sovražniku. Pri gibanju v Proštini in Labinščini so bili nacionalni in socialni elementi med seboj tesno združeni in vzajemno so se bojevali proti naciona-nemu in razrednemu sovražniku tudi z orožjem. Istrski delavci in kmetje so se bojevali za socialistično ureditev najprej v Istri, ker so upali, da bo kmalu prišlo do socialistične revolucije v tem delu Evrope. REVOLUCIONARNA TRADICIJA Ko so oboroženi Proštinarji zastražili vsa pota v svoje vasi, so rudarji ves premogovni revir zavarovali z minskimi polji. Italijanska vojaška akcija proti utrjeni Labinščini je bila sklenjena v začetka aprila, ko niso ničesar opravili posredovalci, ki jih je civilni komisariat nekajkrat poslal na pogajanja z rudarskimi odbori. Pri vojaški akciji sta kot svetovalca sodelovala tudi predsednik javne varnosti iz Trsta in pazinski komisar. Več dni so delali načrt za akcijo, ki se je naposled začela 8. aprila. Prvi napad je bil Strmac in so pozneje rudarji ta boj opisovali takole: Vojaki so se približevali v strelskih vrstah in pri našem prvem strelu so se že vlegli ter iskali zaklonišča. Takoj so začeli streljati s strojnimi puškami, ki pa niso napravile škode, ker so bile rudarske straže zavarovane z močnimi braniki iz kamenja. Takrat, ko se je začel boj pri Strmcu, pa je bilo največ oboroženih rudarjev v Vinešu, zaradi česar so italijanski vojaki lahko že po nekaj urah vdrli v Strmac. Čeprav so bili italijanski vojaki že v Strmcu, bi se bil boj rudarjev nadaljeval, če ne bi bila imela italijanska pehota za seboj tudi artiljerije' in če se ne bi bil izkrcal v Krniškem zalivu tudi oddelek italijanske- mornarice. Italijanskih zapiskov o "zmagi" nad Labinščino in Proštino je le malo, ker Italijanom pač ni kazalo, da bi se postavljali z "elastično ofenzivo" svoje moderno loborožene (vojske tproti peščici rudarjev in kmetov. Malo je tudi zapiskov o dogodkih po italijanski "zmagi." Ostal je samo spis apelacijskega sodišča v Trstu, ki je na prizivni razpravi šele avgusta 1925 razpravljal o 'krivdi 120 rudarjev in kmetov. Ostalo pa je seveda v spominu, kako so delavce in kmete na naj-brutalnejši način gonili v zapore, kako so jih mučili in kakšno krivdo so valili nanje na prvih dveh razpravah, medtem ko je apelacijsko sodišče mnoge popolnoma oprostilo. * Upor istrskih delavcev jn kmetov "Labinske republike" je bil velik zgodovinski dogodek kot posledica in izraz stare revolucionarne tradicije. Ta tradicija je istrske delavce razmeroma zelo zgodaj privedla v vrste marksistične politične organizacije. Istrski rudarji, kmečki delavci in delavci v apenenicah so hoteli imeti tudi svojo socialistično politično organizacijo in je njihovo prizadevanje podpiral "Rdeči prapor," ki je izhajal v Ljubljani. Leta 1904 je bila v Istri ustanovljena socialnodemo-kratska stranka. Labinski rudarji pa so se že pred ustanovitvijo politične organizacije izkazali pri veliki stavki s svojo razredno zavednostjo. Istrski revolucionarji so prišli tudi v literaturo po zaslugi istrskega pesnika Mateja Balote (dr. Mio Mirkovič), ki je bil med tistimi redkimi predvojnimi pisatelji, ki so se spominjali istr-kih zavednih delavcev in tudi njihovega boja leta 1921. V svoji zbirki pesmi v istrskem narečju, ki je izšla v Zagrebu leta 1939, ima Mate Balota tudi pesem "Sipe piva" (Stipe poje): Iz Sipinog grla pucaju puške labinske, kad je on volar, rudar in mornar se tuka za slobodo, da bude na svojem gospodar i da očuva grudu zemlje slavinske. Iz pisme' njegove stru- ja se Rašina dere, šviču vitriz i mlate po moru nevere.3 Kada ga slušam u , podne, kako je mračan, ma lipi,'' ' želim samo jeno; imati tako sto miljard Sipi." Pesnikov Sipe je resnična pojava. Takih mož je v Istri že od nekdaj mnogo in tudi pred sodišči po italijanski 'zmagi" nad Labinščino i Proštino so vsi obtoženci ohranili svoje človečah-sko dostojanstvo. Govorili so takole: "Vsi smo mislili, da je že republika, čeprav še ni razglašena. Mi nismo razglaševali republike, a vsi smo o njej govorili, ker smo mislili, da so naši kraji in vsa zemlja okrog njih pravzaprav že naša republika. Pričakovali smo socialistično republiko v vsej Istri in Italiji in v drugih deželah, Naša "labinska republika" se nam je zdela samo začetek tiste velike republike, ki smo jo mislili ustvariti z delavstvom Italije in z delavstvom drugih dežel." —tg ' pisma - pesem, ^ vetrovi, 3 neurja, lep. (Po "Slovenskem poročevalcu") Razžaljeni rimski imperializem Večini italijanskih časopisov se je zdelo potrebno, da molči o konferenci držav balkanskega sporazuma, ki je bila v Atenah. Ta molk, ki ni prenesel niti najobičajnejših informacij, nedvomno ne sloni na nezanimanju, pač pa na prepričanju, da iz očitnega poraza neke politike ni mogoče doseči zmage niti s propagandnimi spletkami. Vendar je nekaj časopisov spregovorilo. Najprej se je oglasil "Popolo d'ltalia," ki je s komentarjem k atenski deklaraciji o spoštovanju neodvisnosti Albanije hotel poudariti, da je Italija v prvi vrsti pristojna odločati o usodi Albanije. Komentator tega časnika, ki nosi naslov Mussolini jevega glasila, se čudi, da so ministri v Atenah sploh zavzeli svoje stališče do Albanije, ko je že palača Chigi pred kratkim pripravila edino pravilno "formulo" o odnosih do Albanije. V izjavi o neodvisnosti Albanije vidi ta časnik "zahteva iz severa in juga" in "nevarnost za nedotakljivost Albanije," zategadelj sodi, da, morajo prav Italijani dvigniti glas za varstvo te dežele. Kot da je svet pozabil, da je Albanija prav zaradi te "skrbi in varstva" izgubila v nedavni preteklosti svojo svobodo, neodvisnost in nedotakljivost. Mar ni samo poroštvo neodvisnosti Albanije to, kar zavira načrte in zahteve nekoga. Življenjska sila balkanskega sporazume, ki se je razkrila tudi na atenskem sestanku, utegne biti trn v peti samo tistemu, ki ima neke posebne zahteve do Bal- V BLAG SPOMIN OB SEDMI OBLETNICI PRERANE SMRTI NAŠEGA UUBUENEGA SOPROGA IN OČETA ANTHONY SALAMANI KI JE NENADOMA'ZATISNIL SVOJE MILE OČI ZA VEDNO DNE 1. SEPTEMBRA 1946. Minulo je žc sedem let, odkar si Ti zapustil nas, a v srcih naših je tuga žalost, še vedno kakor tisti čas. Oh, grenko ]e spoznanje to, mi tega se zavedamo, da smrt je kruta, brez srca, kar vzame, več nazaj ne da. Žalujoči ostali: ROSE, soproga EDWARD in ROBERT, sinova sorodniki v Ameriki in v -stari domovini Cleveland, Ohio, dne 1. septembra 1953. Se je čas za potovanje v stari kraj! Pozno poletje in zgodnja jesen sta v starem kraju posebno prijetna. Vreme je v tej dobi leta veliko stalnejše kot v maju ali juniju. V gorskih dolinah in na planinah je dovolj hladu, ob morju pa sonca in priložnosti za kopanje. Tudi na ladjah in letalih ni v tej dobi takega drenja kot spomladi in v zgodnjem poletju. Kdor bi torej želel izkoristiti ta čas za obisk starega kraja, naj se nemudoma obrne na tvrdko August Kollander, ki mu bo v najkrajšem času oskrbela vse potrebno. Gospodarska stiska v naši stari domovini še ni minula. Blaga je sicer na trgu dovolj, toda ljudem manjka DENARJA. Tvrdka A. Kollander pošilja denar v vse kraje Slovenije in Jugoslavije po najboljšem menjalnem tečaju. Nekaterih stvari v Jugoslaviji ŠE VEDNO PRIMANJKUJE, sorodniki in prijatelji bodo veseli, če se jih boste spomnili. Tvrdka A. Kollander pošilja pakete po naročilu, odpošlje pa tudi tiste, ki ste jih sestavili sami, če jih prinesete v pisarno. AUGUST KOLLANDER 6419 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO , HE 1-4148 kana. Zatorej je tudi odnos do sodelovanja balkanskih dežel odkril iskrene prijatelje neodvisnosti treh držav in tiste, ki bi hotel ob podžiganju starih balkanskih razprtij pridobiti nekaj zase od te neodvisnosti. Glasilo katoliške akcije, hkrati pa tudi desnice v vladni stranki, "Quotidiano" je sedaj prav tako prevzelo nehvaležno nalogo, da bi očitno solidarnost treh držav, ki se je razkrila v Atenah, preobrnilo v "neiskrenost, ki dela skrb zahodnim državam." Tudi pri tem vatikansko-demokr-ščansko glasilo ob podpori mo-narhističnega "Popolč di Roma" uporablja stare "argumente," češ da se Ji%oslavija vrača v sbvjetski blok. Zaradi tega je tudi balkanski sporazum "sedaj še bolj šibak, kot je bil pred enim mesecem." Celo poslednji Titov intervju kaže, da so "nastala nesoglasja v glediščih med Beogradom in Ankaro." Molk italijanskega tiska o razgovorih v Atenah dokazuje, da se je izjalovilo italijansko prizadevanje, da bi onemogočili razvoj dobrih odnosov na Balkanu. Dejstvo, da sta demokr-ščanski in kominformovski tisk v Italiji naposled vendarle spregovorila in zavzela do balkanskega sporazuma istovredno stališče, pa—zgovorno priča o tem neuspehu. (Po "Ljudski pravici") ŽENSKA DOBI DELO V KUHINJI V RESTAVRACIJI. Vpraša se po 7. uri zvečer na 6737 ST. CLAIR AVE. EN 1-9426 HIŠA NAPRODAJ Na E. 84 St. od Superior Ave. Za eno družino, 8 sob, fornez na plin. Preproge. Cena $9,500. Dajte vašo ponudbo. Za podrobnosti pokličite RA 1-3186 LEPA PRILIKA za podjetn^a moškega—krojača. Proda se ■ Čistilnico oblek na prometnem kraju, in sicer radi starosti in onemoglosti. Poizve se pri ADDISON DRY CLEANING 1144 Addison Rd., Cleveland 3, O. DELO DOBIJO MOŠKI FREIGHT HANDLERS Nickle Plate Freight House v starosti 18-50 Plača $1.64 na uro 5 dni v tednu čas in pol za delo nad 8 ur in nad 40 ■ ur Zglasite se pri A. P. PHIPPS NICKEL PLATE R.R. CO. EAST 9th & BROADWAY HIŠE NAPRODAJ Hiše naprodaj v fari Marije Vnebovzete od Holmes Ave. Hiša s 7 lepimi sobami; 4 spalnice. Blizu Lake Shore Blvd.—Se lahko takoj vselite. Za eno družino, 6 sob, vse velike. Garaža za 2 avta. Gorkota na plin. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030 Ob smrti dragega,. se misli nehote obrnejo na po-grebnika in dostojno odpremo preminulega na njegov zadnji počitek. Slovenska pogrebnina MARY A. SVETEK vam je v dneh žalosti na uslugo s svojo dolgoletno izkušnjo; vaše želje izpolni v vseh potankostih; ki ga ji po-zaupanje, sveto. Dostojanstven pogreb verite, ji je z vso osebno pozornostjo, ne glede na ceno, je del posluge. MARY A. SVETEK Slovenski pogrebni zavod 478 E. 152 St. KE 1-3177 Cleveland, Ohio DELO DOBIJO MOŠKI TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN AND MACHINE REBUILDERS TOOL ROOM HARDENER Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na E. 152 St. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 EAST 152nd ST. FORD MOTOR CO. Clevelandska tovarna sprejema prošnje za delo od NOVIH AHERIKANCEV ki so zmožni govoriti nekaj angleščine. To podjetje nudi visoko plačo, izvrstne delovne razmere, iji sekuri-teto za bodočnost. Sedaj intervui-ramo kvalificirane moške za vsakovrstna dela. Prosimo, zglasite se osebno v našemu uposl j evalnemu uradu na Engle Road, južno od Brookparka. Prebivalci izven mesta so prošeni, da pišejo na FORD MOTOR CO. 17601 Brookpark Rd. CLEVELAND, OHIO TAPCO sedaj izbira IZKUŠENE MOŠKE ZA Toolmakers Experimental Work Building Jigs and Fixtures Izbrano Toolroom Delo Arc In Heliarc Varilce Maintenance Tinsmith Machine Repairmen če boste kvalificirali, vas izučimo na delu za Production Bench Inspection Hand Trucking Miscellaneous Machining Uposljevalni urad odprt; od ponedeljka do petka 8. zj. do 4.30 pop. ob sobotah in nedeljah 8. z j. do 3.30 pop. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. Thompson Products, Inc. 23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28) / janko kersnik GOSPOD JANEZ NOVELA (Nadaljevanje) Družba je vstala in Ivanič jih je spremil do voza, pri izhodu pa mignil sodniku, da se vrne takoj. "No, je li to vaša Rusinja?" deje Vran s posiljenim nasmehom, ko prihiti oni zopet v sobo. "Oh, Bog varuj! To niso tujci, to so domači ljudje!" zavrne Ivanič. "Oh, kaj — domači? Ni mogoče!" Sodnik se je silno čudil, a vendar ga je obhajal nekak čut zadoščenja, tihega, a rastočega veselja. "Zakaj ne? Ker govore francoski in nemški? To dela vendar vsak — kdor zna in more!" Sodnika je jezilo Ivaničevo modrovanje. "Povedite mi vendar — kdo je — kdo so ti ljudje," reče ne-strpljivo. Oni se je pazljivo ozrl vanj. "Kdo ve — kdo ve? Se li zanimate zanje — oh! Za malo baronico Heleno morda, ki je sedela vam vis-a-vis in itak mene povpraševala, kdo in kaj ste— vi! Ha, ha, kdo ve, kdo ve?" Ivanič se je veselil bistroumnosti svoje. . "Pustite burke!" zavrne ga Peter skoraj osorno, toda uvidel je takoj, da s tem pri človeku Ivaničeve bire ničesar ne opravi. Jel se je torej sam šaliti. "Vi bi me vendar predstavili — pa morda se bojite konkurence." Ivanič je odgovoril z zaničlji-vim smehom. "Zakaj mi tega niste prej povedali. Kdo ve, kd^ ve?" "Pa čakajte — peljiva se tja — jutri, po jutrišnjem, kadar hočete. Vedite, ti so blizu od tu z Rudnika. Oni plavolasec — to je baron Milde, nemški baron, Prus —tam od Rene nekod je doma —pa huj! — to vam je klerikalec — čudno, da vam gospod Janez ne pripoveduje o njem." "Je li on znan ž njim?" "Seveda — na Rudnik, v grad imate komaj tri četrti ure hoda!" "Oh!" Ivanič si je užigal smotko, sodnik pa je nestrpljivo sukal kozarec med prsti. "No — in oni — drugi?" sili Peter. "Oni? To je pa baronov svak in žena njegova, Milde jeva sestra. Prišla sta tudi od tam nekod — kdo ve, kdo ve — tam od Rene, in ostaneta menda ves mesec na Rudniku." Zdaj je vedel Peter, da je Helena — baronica Mildejeva. "Kako so prišli ti Nemci semkaj ?" vpraša na videz malomarno, a v istini s silnim hrepenenjem, zvedeti kaj več o nekdanji ljubici svoji. "Kako ? Kdo ve — kdo ve! Denar ima ta pruski junker in kupil je pred tremi leti graščino rudni- ško ter jo drago plačal. Tudi mojo je kupoval — pa kdo ve, kdo ve?" _ "Ali imata kaj — kaj otrok?" vprašal je Vran. Sam ni vedel, zakaj mu je tako tesno postalo pri tem vprašanju. "Oh — nič — nič! Pa — kdo ve, kdo've?" Ivaniču se je zdaj to njegovo vedno "kdo ve) kdo ve" tako smešno zdelo, da se je glasno za-grohotal. "Torej — kdaj pojdeva tja — na Rudnik?" "Ne vem; dopust mi poteka— pa morda pojdem z župnikom tja!" "Oh, seveda! Morda mislite, da vas bo gospod Janez bolje priporočil. Pri baronu — klerikalcu pač — pa pri lepi baronici?" Petra je jezilo to besedičenje. Domislil se je tudi, da bode treba Janezu iti naproti, in poslovil se je pri Ivaniču, kateri je nameraval ostati še do večera v kopeli. Z naglim korakom se je vračal Peter po cesti, po kateri je bil prišel zjutraj, pa kako povsem drugačen je bil sedaj duševni njegov položaj nego zjutraj. "Helena, Helena!" šepetala so mu sto in stokrat ustna, ne da bi bil sam vedel za to, in vse misli so se mu vrtele krog vprašanja: "Ali pojdeš tja?" "Pojdem, pojdem!" sklenil je naposled ter švignil s palico po robidovju ob cestni meji, da so ovijače odletele. In s tem sklepom se mu je povrnil tudi prejšnji mir. Povpraševal se ni, kaj namerava s takim pohodom, kaj mu bo hasni-lo, trgati stare rane in mučiti celo njo, ki je morda itak trpela; do vsega tega mu ni bilo. "Naj bo, kar hoče!" dejal je in s tem se je izročil brezpogojno usodi svoji . . . Janeza ni dolgo čakal, prisedel je na voz in pripovedovala sta si med vožnjo drug drugemu o svojih zabavah. Sodnik seveda ni NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša dobra in ljubljena mali, stara mali, prastara mati in sestra FRANCES SKULLY (rojena CENTA) julija''^53^'^^ ^ zadnjimi tolažili sv. vere je zatisnila svoje mile oči dne 30. Rojena je bila 23. junija 1878 v vasi Afala Slevica, P. Velike Lašče. Pogreb se je vršil 3. avgusta 1953 iz pogrebnega zavoda Frank Zakraižek in sinovi, v cerkev Sv. Vida, kjer je za pokoj njene duše bila darovana sv. maša .? opravljenih obredih je bilo njeno truplo prepeljano na pokopa-lisce Kalvarija in tam položeno k večnemu počitku. štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo č. g. Father Bazniku m Famer Tomcu za obiske v bolnišnici, za darovano sveto mašo zadušnico ter r rancis Rebol M. M., za asistenco pri sv, maši, in za spremstvo na pokopališče. ^ Našo toplo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so ob krsto pokojnice položili tako lepe vence cvetja ter ji s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo cast. Lepo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše naše drage pokojnice. Toplo se zahvalimo vsem, ki so pokojnico prišli kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru in molit ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njem zadnji poti na pokopališče. Posebej se zahvalimo članicam društva Srca Marije, društva Sv. Ane št. 4 SDZ in društva Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, katerim društvom je pokojna pripadala, za lepo slovo od svoje umrle sosestre. Našo iskreno zahvalo naj prejmejo vsi, ki so dali brezplačno svoje avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče. Lepo se zahvalimo tudi vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje ter tudi vsem, ki so nam ob času smrti pokojnice bili v pomoč. Hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za vzorno urejen jpogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Ljubljena mali in stara mati, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji, ki si jo tako ljubila in ki je bila Tvoja druga domovina! Vse prehitro je Tvoja življenska pot bila končana. Žalostni smo, ker smo Te izgubili. Prazno je in pusto v naši hiši. Povsocf Te pogrešamo, saj si bila dobra in skrbna mati! Odšla si k Bogu, da iz njegovih rok sprejmeš plačilo za vsa svoja dobra dela.— Mi pa se Te bomo spominjali z ljubeznijo v svojih molitvah in mislih, dokler nas Božja Previdnost ne združi v nebeškem kraljestvu.—Spavuj mirno, snivaj sladko! Žalujoči ostali: FAY TAYLOR. ANN KISH. JOSEPHINE. ELEANOHE ZELAZNY in MOLLY STRUNGE, hčere JOSEPH, LOUIS. WILLIAM, ALBERT in JOHN, sinovi BUD TAYLOR, STEVE STRUNGE, ED. KISH, zelje ANGELA, MARY. MARY in MYRTLE SKULLY. snahe VNUKI in VNUKINJE ter PRAVNUKI in PRAVNUKINJE ANN KNAUS. MARGARET ŠKODA. JENNIE LEVSTEK-CENTA. sestre JOSEPH CENTA, brat Cleveland, Ohio, dne 1. septembra 1953. razodel skrivnosti svoje, toda povedal le, kar je zvedel po Ivaniču. "Jaz se nisem domislil teh Mildejevih," omenil je župnik, "če ne bi te bil že peljal tja. Znan sem tam in dobri ljudje so to." "Torej pojdiva jutri ali—" "Kadar hočeš!"— Pri večerji Peter ni bil zgovoren in odšel je kmalu v svojo sobo; zaspal pa — dolgo ni. V Drugi dan se sodnik dolgo ni prebudil iz trdega spanja. Župnik je bil že davno opravil svojo jutranjo mašo ter pri zajtrku nekako vznemirjen povpraševal sestro, kaj je s Petrom, da ga še ni iz sobe. A potem je moral po svojem poslu venkaj v bližnjo hribovsko vas. Malo potem je prišel Vran iz farovža. Po dolini se je vlekla še gosta megla, a posamični sončni žarki, ki so prodirali oblake, pričali so, da se bo razgrnil lep, jasen dan nad pokrajino. Ko je bil sodnik pozvedel, da župnika ne bo do opoldne domov, napotil se je na daljši sprehod; —kam — o tem izprva še mislil ni. Vobče je bil prav dobre volje ter je veselo žvižga je korakal proti mostu v dolini in preko njega na drugo stran, tja v nizke vinske gorice, kamor še nista bila krenila s prijateljem, kar se je mudil pod njegovo gostoljubno streho. To je bil danes ves drug človek nego včeraj — sinoči —I Vesel, lahkoživ — na videz! In tudi morda v istini! O razburjenosti ni bilo več sledu, pa tudi ne o slabotni malomarnosti, katera se navadno polasti vsakega po hudih duševnih bojih. Vran je bil danes še bolj trden v zadnjem svojem ukrepu nego sinoči, ko ni imel niti časa premišljevati o posledicah nameravanega koraka. "Danes ali jutri pojdeva na Rudnik," dejal je sam v sebi ter pristavil potem zopet s porogljivim smehom: "Naj bo potem -kar hoče!" Dospel je na griček, s katerega je ugledal lepo posuto kolovozno pot, ki se je na eni strani izgubljala v majhni, za sadnim drevjem skriti vasici, na drugi strani pa izginila ob ostrem ovinku. "Stavim, da je tu v obližju ka-kov gradič — Rudnik morda!" premišljeval je sodnik. "Saj tu nekod mora biti — drugod sva z Janezom že vse oblazila." V vasi je povprašal, kam drži ona cesta. "V grad!" dejal mu je bosonog fantič. "Kakov grad?" vprašal je mehanično sodnik. "Na Rudnik!" Vran je pričakoval takega odgovora. Nehote se je napotil proti gradu. A komaj je bil storil nekoliko korakov, dejal si je vendar: "Kaj hočeš sam tamkaj? Popoldne pojdeš z Janezom!" A šel je dalje. Prišedšemu izza ovinka, odprl se mu je krasen razgled v raztegnjeno, širno soteško, sredi katere je stal na majhnem holmu bel gradič z visokimi, nerodno zidanimi stolpi in majhnimi okni, s katerih jo odsevalo dopoldansko sonce; v širokem okviru ga je obdajal že po nekoliko lu-men bukov gozd, pod njim po južnem bregu pa so se raztezali zeleni vinogradi. "Torej tu — tu — je ona — Helena!" Tako je vzdihnil Peter, sloneč ob cestni ograji. Zopet se ga je polastila misel, da bi šel takoj gor — in zakaj bi tega ne storil ? Na deželi so taki pohodi običajni Iskati je začel po žepih rokavic. A vtem je ugledal ljudi med drevjem, ki je obraščalo pot pred gradom. "Ne, ne — z Janezom pojdem tja!" In to skoraj glasno rekoč, vrnil se jc proti domu. Pri opoldanskem obedu sta bi- la oba prijatelja jako dobre volje. Peter je pripovedoval svoje smešnice iz sodnega življenja in župnik mu jih je vračal zopet nekoliko iz svojega poslovanja. Šele pri črni kavi, katera je bila po cbedu redno na župnikovi mizi, domislil se je gospodar sinočnje-ga razgovora. "I — kaj pa z Rudnikom?" "Kaj?" dejal je zategnjeno Petei", pušeč svojo smotko. "Hočeš li tja? Danes imam časa dovolj — in naš konjič tudi!" "Dobro!" Rekel je to tako mirno in hladnokrvno, da je župnika osupnilo. "Jaz nikakor ne silim," omenil je Janez naglo in skrbno; "ako te ne mice, ostaniva doma." "Ne, ne — poznati moram vendar ves svoj okraj!" hitel je Peter ter stopil k oknu, da prijatelj ne vidi lahke rdečice, ki mu je silila v obraz. Uro pozneje sta se odpeljala proti Rudniku. Sodnik je z raznim pripove-danjem skrival rastočo svojo razburjenost, a čim bolj sta se bližala Mildejevemu gradu, tem manj je mogel govoriti. Janez ni pazil na to. Sluga, ki je vzel pred gradom župniku vajeti iz rok, povedal je, da je gospoda doma. A tega mu še treba ni bilo, kajti v istem trenutku je prišel baron Milde sam po stopnicah ter z odkritosrčnim veseljem pozdravil župnika in isto tako prijatelja njegovega. "Oh, videl sem vas včeraj — in gospod Ivanič nam je pripovedoval o vas," dejal je, obrniv-ši se k sodniku. "Veseli me, da ste nas počastili." Hitel je naprej po stopnicah. "Baronica je malo bolehna — migrena, zopet migrena — saj veste, gospod župnik," nadaljeval je svoj govor ter odprl na mostovžu vrata v veliko sobo, sredi katere je stala pogrnjena miza s polpraznimi steklenicami in drugimi ostanki bogatega obeda. Vsi trije so seli k mizi in baron je natočil prišlecema do vrha vina v velika kozarca. "Dobro došli!" dejal je in trčil z Vranovim kozarcem. Tega se je polastil neznan, neprijeten čut. Chicago, 111. "Kaj hočeš tu?" To mu je sililo v misel. A trčil je novič s kozarcem baronovim in izpil svoje vino. Malo potem je vstopil Milde-jev svak, bivši pruski častnik, a povsem vsakdanji človek vljudnega, prijaznega vedenja, ki pušča druge v miru, ako oni ž njim isto tako ravnajo. Razgovor se je sukal o domačih krajnih razmerah, o prihodnji trgatvi, malo tudi o politiki, potem pa mnogo o sosedih po bližnjih gradovih in v trgu. (Dalje prihodnjifV) domestic female WANTED — NURSES AID also Housekeeper for cleaning and laundry. Room and board. Good salary. — St. Basil's Rest Home Call LIbertyville 2-1810 business opportunity GIFT SHOP AND TOYS Old established business Near 79th-Halsted Hudson 3-7804 DELICATESSEN — Good going business. Gross $4,000 a month. Selling on account of illness. EUclid 3-01^5 DELICATESSEN AND GROCERY —4503 W. Belmont. Very reasonable. Klldare 5-6680 =7= female help wanted WE NEED b i l l e r s TYPISTS Merit increases FREE insurance, hospitalization, vacation, holidays, sick leave Modern office Better apply at once chicago show printing 2635 N. KILDARE Oglašajte v Enakopravnosti PICTURE m chosen "lady Arvin" of the racMit wmmer furnilur* market in Chicago wo: pert, red-haired Joanne Oweni. In a fetching gown of "harveit brown" gingham, curvaceout Joanne teamed up beautifully with the "Lady Arvin" dinette let which features o plastic table top anJ upholstered chairs in o contemporary gingham pattern. Produced by Arvin Industries, the set was designed by Raymond Loewy Associates. Pulchitrud* Plut — It lh« titi« •aiUy carrUd by Vivian &owd#e Chomptonthip Dox*r—first prize winner In a photo conUti CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 real estate for sale CLARENDON HILLS — 3 bedrooms. By owner. $18,500. 347 Harris Hinsdale 3073 CICERO — 5227 W. 29th Pl-10VŽ room; can make 4 Oats, car garage; double lot; good tion. Make offer. Downers Grove 35" PARK RIDGE — Large 6 rooio with iv-i English type residence sleeping porch. Gas heat. Bus train transportation. 4 ^oc^-TAlcott 3-45 4420 S. UNION — 2 flat f"!"« house, 5-5 rooms, for tion call B. Mitchell. LAfayette 3 MUST SELL HOUSE estate.—Income property offer. Call Jim. BIshop^T^ Good Buy in MAYWOOD 5 room house; excellent co tion; 2 car garage; excellent tion. $13,000. See to Call Fillmore 3- CHICAGO HEIGHTS — I" neighborhood — ^ aP® £,#■ building, 3.4s, 1-5. $1^® ^ ful} Brick front slate siding (gd basement. ^ Individual apartments. $15,000. .gg SKyline 5'' rolo"' GALEWOOD — 7 room ^ home; 3 bedrooms; 1 /2 lovely recreation room i ment. Den on 1st floor; i graž®' burning fireplaces; 2 car » . side drive. 1 block from j (c * ideal for large family. sell. Quick buyer. MErrimac ' EDGEBROOK — .Willw'wd tion; brick Colonial; 3 tw bedrooms; 2Vi baths; ^iii; places; den; breakfa^ gQ J'' paneled recreation o'cqO. ^ lot; carpeted. Asking f „ Call Mr. Hall — Baird & ^ 5325 Devon Ave. i.gl"" NEwcastleJ;%' --- MOUNT Prospect — Brics 5 years, 3 bedrooms,up, alji' Wi baths, attached ' minum storms-screens, pij schools, shopping, imme^ giio ssossion, lot 50X165, ^,0 vegetable garden. With out extra lot. ^ CLearbrook>^ --------------- 5 ROOMS — Excellent new automatic oil num combinations. floo porch, Venetian blinds, attic, full basement, ^ frgf. Asking $13,200. Make o" 9006 S. Kingston, -— BERWYN — English tyPg' rooms, one floor Rian,. [ rooms, tile bath, cabin® baS® breakfast room, f"' ,jnn. and attic, choice local' • g STanley Owner Must Sell 6 , j. BUNGALOW — Hot automatic electrical cr, tile bath, enclosed P® rage, extras. Best off^r- GRovehill ^ CHICAGO HEIGHTS "T,. pr^V ment building, 3-4 s- 1 income $170 montwy. .g gid ,jy creased. Brick front ? Jivid^.jid' full basement; %ll heated apartments. „ l" ing in excellent cond gggP price $15,500. Must " appreciate. SAUGANASH .(K id J pflO Beautiful crab orchard W 3 bedroom ranch Ceramic tile kitchf'"' 11 closets, robe, large breezeway, ^ rage, 29 ft. living roO\ Immediate 2 Thormopane picture $38.000 5721 N. KENNETH AVenue 3-57l9 .;»S