Slovanski ostanki v dolini Anniviers. 
Spisal Davorin Trstenjflk. 
(Konec.) 
r/ 
/je spisovatelj švicarske zgodovine Johannes von Muller (Sclnveiz. 
Gesch. I. 417—418) se je čudil slovanskim imenom v valliškem kantonu, 
kakor so G r a d e t z, C r i m e n z a , G r o n a itd. ; dalje imenu: W i n d e n, 
ktero se v starih listinah in kronikah nahaja. A on in drugi so rekli, 
da poznamenuje izraz: „homines, qui vocantur Winde", v obče: „Pflan-
zer neuer Marken". Veliki Šafafik pa je še iz Diplomat. Henrici, a. 
1229. in iz Chronic. de Berno, a. 1235. več čisto slovanskih krajnih 
imen odkril, kakoršna so: Chunitz (Kunice), Bumplitz, Czernec 
(Črnec), Visoye itd. In iz njih je z vso pravico sklepal, da so tam 
nekdaj stanovali Slovani, ktere Švicarji „Hunen" imenujejo. Geograf 
Malten pa je trdno mislil, da so ti prebivalci doline Anniviers, ki je od-
stranjena šest ur od mesta Sitten, pravi pravcati nasledniki divjih 
H unov (Malten, Bibl. I. 28—50)! Za Slovane je prebivalce doline 
Anniviers tudi spoznal bistroumni ethnograf in jezikosloveč Lorenz Diefen-
bach (Origines Europ. pag. 245). 
Anniviersčanje sami pa verujejo, kakor njih popisovatelj v „Revue de 
Suisse" trdi, da od nekod drugod izhajajo, da niso Francozi, kterih jeziku 
se anniviersski patois najbolj bliža; a sami ne vedo nič povedati, od kod 
so prišli. Jaz mislim, da poznamenovanje „Hunen", kakor jih nemški 
Švicarji imenujejo, pomenja velikane, kajti staronemškabeseda hune, 
h ti n e, označuje orjaka, in ime orjakov so stari narodi radi pridevali 
starejšim prebivalcem. Nemci so torej ta narodič že tukaj našli, ko so 
se bili na Švicarskem naselili. Jaz bi trdil z Mannertom, da so ti slo-
vanski ostanki potomci onih Slovenov, kteri so v pradobi stanovali ob 
Adriji, in ktere so bili Kelti, prišedši iz Gallije vgorenjo Italijo, proti za-
padu v helvetske in raethske planine potisnoli. Malten je razven nekterih 
krajnih imen tudi še nekaj besed zapisal, ki so čisto slovanske. Pre-
sodimo najpoprej topična imena: 
Gradetz = Gradec, ne potrebuje razlage. 
Czernec == Črnec, rabi se v slovenščini za poznamenovanje moč-
virnatega kraja. 
C r i m e n z a je brez dvombe isto, kar slovenska K r e m e n i c a, torej 
selo v kremenatem svetu stoječe. 
Grona, opominja na ime reke Gron (Hron) na Slovaškem, od 
gronit se, sturzen. 

Yisoye — Visoje, kraj na višini. Malten piše: „Der Ort Visoye 
liegt erhoht auf einer Kalkmasse." V Visoji je sedež župnikov, tam 
stoji lepa pobeljena crkev in na Visoji stanujejo najbogatejši kmetje. 
Sarajetz, menda Zarajec, kraj za rajem t. j. plesiščem. 
Banie, od banja, muža, zato Banja loka. 
Nekemu goratemu kraju se pravi: Vergoppa, to ni druga nego 
Verh kope. 
Druga topična imena so tako skažena, da se težko razlagajo. 
Malten je tudi nekoliko besed zapisal, ktere je za neromanske spo-
znal, a one tudi niso nemške. So pa te-le: 
Tschiehva, koza, kar se ujema z ruskim: cyba, koza. Romanski 
jeziki izpreminjajo glasnik b v v; primeri: bevere iz bibere. 
Potopisec v „Revue de Suisse" pripoveduje, da Anniviersčanje ime-
nujejo svoje „Sennhiitten", planinske hleve za govejo živino in ovce: 
chalet (izgovori: šale). Pri starih Čehih in Srbih pa se taki hlevi 
velijo: šalaši, salaši, v ruskih narečjih: šal cl , C&Sci pastoralis. 
Šala, šalaš, salaš nahajamo tudi v staroslov., samo z drugima 
suffixoma, in sicer starosl. ograja. Tudi češčina in poljščina 
poznate to besedo v obliki: chal-upa, časa, tugurium; zaradi suffixa 
primeri poljsko: skor-upa, testa, putamen. V besedah hal-^ga, 
chal-upa izobrazil se je glasnik h iz glasnika s, s. Zamemba glasn. 
s, svin h je v slovanščini navadna, na pr. češki slopati, sorbere, gorenje-
luž. šlapac, avide deglutire, poljsk. chlap-ač, lambendo bibere, srbsk. 
hlap t a ti, sorbere canum more: brv. šupeljak, bedak, po pravem: 
votel, (hohl), štajersk.-slov. hupeljak, idem; slov. slap in hlap, 
vapor, česk. šla pati, incedere, hrv. hlap a t i, largis calceis strepere, 
lento gradu incedere itd. Že ruski jezikoslovec Mikucky je besede: 
šala, šalaš, salaš imel za prave slovanske in je primerjal s sanskr. 
9al a, domus. Matzeuauer pa trdi, da se česko-poljsk. chal-upa ujema 
s staronemšk. s al, aedes, domicilium. Staronord. sel, Senne, anglosaks. 
seli, Scheuer, starovisn. seli, s ali, idem. Ficlc stavlja te besede k 
lat. sol um in solium, a. verjetnejše je priravnavanje k sanskr. 9 al a, 
domus, goth. saljan, devertere, mauere. Vsekako ni torej slov. šala — 
šalaš — salaš magyarskega početka, nego indoevropskega. 
Šalaš, salaš torej ni tujka, in chalet Anniviersčanov se ujema 
s slovansk. šala, šalaš, hal-^ga, chal-upa. 
Čisto drug pomčn pa ima slovenska: h al-u ga, po Gutsmannu: 
morska trava, Seegras, hrv. haluga, herba quaedam, srb. h al u g a, 
herba inntilis: Ta ima podstavo hal, srbski: hala, Koth, Schmutz. 
hrv. hal-a v, blaten, mužuat, hal a viti, maculare, inquinare, starosrb. 
obal o vat i, polluere. Tudi hala so je izobrazilo iz sala, in mi naha-
42* 

jamo v staro- in novoslov. salo, Schmiere, Fett, pri goriških Slovencih: 
selen iz salen, žaltav, rancidus, putidus, fracidus; dalje v imenih rek, 
ki imajo motno, rujavo, blatno, nesnažno vodo, tako Sala na Kranjskem, 
Sala na Ogerskem, Salica na Štajerskem: V venetoital. je s a lavo, 
sordidus, gotovo iz jezika starodavnih Venetčanov, in celo v srednjenemšč. 
s al w en, furvum, sordidum tieri, transit. maculare, s al. sordes. Brez 
dvombe so te srednjenemške besede prišle iz slovanščine. 
Črnogorci še poznajo tudi haluga v pomenu: caverna, Kluft; 
Matzenauer jo primerja gršk. orgav^ gen. arjQay/ng, HShle, Kluft. 
V bližini današnjih Anniviersčanov imenuje Strabo rod: Zalaoooi, 
t. j. Salašani, ktere je že hotel leta 143. pred Krist. konsul Appius 
Claudius podjarmiti, ali stoprav leta 16. pred Krist. jih je cesar Augustus 
do cela pogubil. Drugi Sala s si so stanovali na južnej strani Krasa, 
in te je tudi Augustus ukrotil (Strab. Geog. VII, 4. Appian. Bell. illyr.). 
Bili so to Salašani, prebivalci salašev, ki so se redili o živinoreji, kakor 
severnoslov. Salašani na Badhosti v Moravi in v Tatrah na Slovaškem. 
Beseda s a 1 a š je znana pri Rusih, Srbih in Čehih. Staročeski glos-
sator Wacerad (okoli 1250) prestavlja salaš v časa pastoralis. 
Drugo poznainenovanje za „Sennhiitte" je geta. V ruščini naha-
jamo: g a t, ograja, česk. z a-bat a, sepimentum, magyar. ga t, ograja, 
iz slovanščine, in sicer od: gat-it, obturare viminibus, s protjem zadelati, 
ker so take ograje sploh spletene in s protjem zvezane. Isti pomen ima 
nemški Schweige, ograja za živino, staronord. svigg-jan, conserere, 
nectere, claudere. 
Ko je Malten vprašal Anniviersčanko, koliko bi hotela imeti za kos 
alabastra, ki se v jeziku Anniviersčanov veli pezza beak (ni-li to slo-
vanski: petja-peca, staroslov. peštt iz petji., in belak?), odgovorila 
je: Štiri batz, kar po Maltenu izraža: Vier Batzen. *•) 
Lavino imenujejo: v a 1 a n z a , to ni druga nego: valjanca. 
Vertex montis, Berggipfel, imenuje Anniviersčan: ciema, zato ime 
gora: Cima del Baduz, Cima del Mu nt. C i ni a označuje tudi v 
književnej italščini Berggipfel. Semkaj je prišla iz jezikov starih Venetov, 
ki besedo c i m a izgovarjajo, kakor Bertram piše, kot Jima (gršk. th).**) 
V venetščini pomenja Jima apice, culmine, sammitš qualcunqne, in 
Jima ni zopet drugo nego staroslov. tem§, tiem? vertex, apex, brv. 
t ime (Ver.) vertex, slov. teme. Italščina kakor poljščina izpreminja 
*) Omenilo se je popreje, da imajo v Anniviersu poročenci navado , duhovnika 
obdarovati z žepnim robcem. G. župnik v Ajdovščini Ivan Dugulin mi pa piše: 
„Navada poročitelju sploh, bodi si župniku ali kaplanu, v dar podeliti žepno rutico, živi 
še dandanes na Krasu, na Ipavskein in ob beneškej meji. V komenskem dekanatu na 
Krasu dajejo poročenci duhovniku navadno robec modre boje. Na Ipavskem in ob be-
neškej meji se pa vsi več ali manje z denarjem odkupujejo." 
**) Glej časnik Politik 1. 1883. br. 225. Listek str. 2, 

glasnik t pred vokalom i v c, s (nemški z); zato govori: z i o, Oheim, 
iz gršk. Vdos, Oheim. 
Ako hi kak mlajši slovanski učenjak potoval v dolino Anniviers, na-
bral bi gotovo še več besed, ktere imajo slovanski početek. 
f Ivan Macun. 
Njegova slovstvena delavnost. 
štajersko-slovenskimi književniki zavzema brez vsega ugovora 
Ivan Macun eno najodličnejših mest, naj se pri tem že gleda na čas, 
v kterem je njegovo pero že bilo delavno, ali na rabo jezika — on je 
pisal v slovenskem, v hrvatsko-srbskem in tudi v nemškem jeziku — 
ali pa slednjič na mnogovrstnost od njega obdelanih predmetov. 
Za ta majhni spis je pisatelju na prvem mestu služila kratka ocena 
Macunove slovstvene delavnosti in njegovega rodoljubja, ktero je spisal 
prečastiti gospod župnik Davorin Trstenjak in mu jo v ta namen 
v porabo prepustil, na drugem pa Riegerjev „Naučny slovnik" in Wurz-
bachov „Biographisches Lexikon". A tudi nekoliko lastnoročnih zapiskov 
in opombic rajnikovih mu je bilo v porabo. 
Omenjeni prijateljski spis piše o Macunu kot dijaku tako-le: Med 
goreče rodoljubne slovenske mladenče, kteri so se na graškem vseučilišči 
marljivo v milej slovenščini vadili, drug drugega vzpodbujajoč k delav-
nosti na takrat še slabo obdelanem polji slovenske literature, spada v 
prvej vrsti Ivan Macun, narodivši se leta 1821. v Trnovcih kraj Pesnice, 
dve dobri uri hod& od starodavnega Ptuja. 
Gymnasijalne nauke je pokojnik preučil v Mariboru pod narodom 
izvrstnega paedagoga in didaktika Friderika Kieglerja, poznejšega 
šolskega svetovalca v Gradci, modro- in pravoslovne študije pa na graš-
kem vseučilišči. Nadepolui dijak je stopil v duševno zvezo s svojimi 
rojaki, ki so ali nekaj poprej ali pa ravno takrat živeli v Gradci. Med 
njimi naj se tukaj imenujejo dr. Muršec, Stanko Vraz, Davorin 
Trste njak in še drugi, s kterimi vred je deloval za omiko štajersko-
slovenskega naroda. 
Med modroslovci in pravniki je bil Macun najiskrenejši buditelj 
narodne zavesti, učeč jih slovenske slovnice in obračajoč njihove poglede 
na slovansko časopisje in književnost. Tako je praktično gojil v živ-
ljenji idejo slovanske duševne vzajemnosti! 
Kot pravnik na vseučilišči je branil po časopisih pravice Slovencev, 
iu eden njegovih najprvih spisov je bil natisnen v Lipskem časopisu