Novice.
Izhajajo 1. in 15. vaacega meseca. Cena jim je za Kdor řeli kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-celo I ild., za pol leta 50 kr. - Naročnino sprejema tisniti dati, plaèa za dvostopno petit-vrs o 8 kr. J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo.	m enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
/elenika.
K izTirnim dolenjskiro sortam groidja pri-Ktevati moramo odlořrio zeleniko aii kržatno, kateri Nemci „Giuiihainer" pravijo. Da je zelenika izyirna dolenjska sorta, dokazuje pač to, ker jo po druzih vinorodnih deželah skoraj ne poinajo. Da, ne po-ïnajo jo niti Vipavci ne Vremci, Štajerci pa le ob kranjski meji. Ako strokovnjak to «orto natanjko opazuje ter z drugimi primerja, dospeti mora do Z8kliuika, da je otia — toda aam Bog vedi kedaj — goto?o vsled križanja (hibridizovanja, bastardovanja) ob èasu cvetenja iz nemškega rizlinga in pa iz vipavske ermeiije (italijanski malva-eija) nastala. To zgodilo se je pa v kakem vrtu, ati pa v vinogradu kakega nekdanjega dolenjskega samoslaria ali grajsĚaka. Da so samostani oziroma menihi samoetaiiov po naèih dolenjskih krajih vinarstvo uvedli ter širiti priželi; je pař obře znano. V teh samostanih bili so pa veŽinoma iz Nemčije dolli menihi, med tem ko so bili nekdanji dolenjski grajàèaki, kar ni bilo Nemcev — Italijani. Nemški rizling smatrajo osobito Nemci od nekdaj za najfinejšo belo trto, in pridjali so jej èe celo ime: „kralj grozdja". Vsied tega ni dvoma, da so nemèki menihi to trto na Dolenjsko prenesli. Isto učinili pa so gotovo tudi italijanski grajëèaki z ermeiijo ali malvasijo, katero se T Italiji in na Francoskem najžlahtnejáim belin sortam priSteva. To, da je nada zelenika ali krîatna iz nemškega rizlinga in italijanske mal-Tasije nastala, spričnje oèividna podobnost posameznih delov iste s posameznimi deli obedveh onih. Tako je list zelenike onemu nemškega rizlinga tako podoben, da bi gotovo eleherni nestrokovnjak utegnil sklepati, da je to list ene in iste trte, ne pa od dveh različnih vrst. Tudi mlad les, mladika zelenike podobna je še mo£no oni rizlinga in ermežije. No, največja podobnost zelenike nemškemu rizlingu razodeva se pa v sicer nevidljivem, pa vendar jasno razločljivem, kaj prijetnem duhu njenega vina. Vino nemškega rizlinga, da je grozdje popolnoma dozorelo, diši kaj
prijetno Ta prijetni duh, ali to kaj prijetno vonjavo vina inaenajemo Slovenci „cvetlica", Nemci jej velijo „die Blume", Francozi pa „bouquet". Erme-Žiji kaj podoboa pa je zelenika v obliki in velikosti grozdja, obliki in debelosti jagod. Kakor ermežija, ima namreř tudi zelenika prav velike, sestavljene, goste grozde, bolj drobuih, popolnoma okroglih, trdikastih jagod. V obAe se sme trditi, da v grozdju je ni pri nobeni drugi beli vrsti grozdja r uaâih krajih take podobnosti, kakoišna se nahaja ravno pri zeleiiiki in ermežiji
V jedni točki je pa vendar velika razlik» med seleniko iit nemškim rizlingom, veliko manjša pa že med zeleniko in ermeïijo, in ta je — ro-dovitost. Nemški riding prištevamo bolj gosposkim vrstam, to je takim, katere prilično malo rode, pa prav žlahtno vino dajejo. Zelenika daje pa kaj dosti in prav žlahtnega vina, seveda, ako grozdje popolnoma doxori. Zi^leniska viiia bila so na Dolenjskem od nekdaj najboljšim prl-števana. Kako pride toraj to, da jo nekateri strokovnjaki ne priporočajo, marveč Se naravnost odsvetujejo? No, stvar je jednostavna. V človeški slabosti je že tako, da se vse ptuje bolj člnla, bolj priporoča, kakor pa domače. In taito pride, da nekateri strokovnjaki ptuje, nemške, francoske itd. vrsle grozdja bolj cenijo in bolj priporočajo, kakor pa domače, katere navadno do dobrega tudi âe ne poznajo, ker jih še dovolj preskusili niso. Pisatelj teb vrstic sam pota» prav dobro strokovnjaka, kateri se je Se pred desetimi leti kaj šaljivo nad zeleniko iijavljal, ker je rekel, da jo je Bog Dolenjcem takrat ustvaril, ko je ua nje jezen bil. Ali kako po vsem drugačnega mnenja je mož o zeleniki danes. Za Dolenjsko zlata vredno vrsto jo imenuje. In zakaj jo imenuje tako? Zato, ker je imel priliko, zeleniko skozi 12 let opazovati, ter njene dobre in slabe lastnosti do dobrega poučevati. Prva, kaj dobralast-nost zelenike je bila že v tem Članku navedena Ona je ta, da rodi kaj obilo in prav finega cvetličnega vina. Res da je koj zravno rečeno — ako grozdje popolnoma dozori. No, kadar na Dolenjskem zelenika popolnoma ne dozori, ne dozore pa tudi druge vrste
Bo^ vèdi kako dobra, in vino je takrat vse sploh bolj ali maoj kislo. Resnica, neovrgljiva resnica pa je in ostane, da je zelenikno rioo tskih let T aledeÓem poletnem èaau vendar boljâe od vina druiili vrat, in da se ga vsled teg-a tudi bolj lahteva io draiji pUřa. V dokar temu oi treba drQzega, kakor danes v kako dobro dolenjsko gostilno iti ter se prepričati, kako vino gostje najbolj cenijo io najdražje plačajo. Zelenikol Id vendar ni bila lanska zelenika, kakor sploh Diso bila vaa lanska dolenjska vina Bog ve kake dobrote, prav nič posebnega niso bila. Naj se )a zelflniko ve6 let dr^i, kakor se jo )« v prejšnjih etih, ko je trta àe popolnoma zdrava bila ter je večkrat skoraj na kljub obilo rodila; potem ee sele vidi, kako linost doseie, osobito glede vonjave, glede cvetlice. Dolenjci imajo navado da pravijo, „zelenika zori v soda". Smešna se sliài skoraj ta izjava, pa vendar je resnióna
Da zelenika na Dolenjskem vsako leto popolnoma ne doïori, — kakor i druge vrste ne — ima svoj uzrok pred vsem v tem, ker dolenjsko podnebje, v obČe pravim, vinorodnim podnebjem prištevati ni. Na Dolenjskem popraňujemo se leto za letom; „Bog ve, ali bode letos grozdje dozorelo ali ne" ? V Vipavi, v Istri, na Goriákem itd. nihža po tem ne vpraša, ali bode grozdje dozorelo ali ne, ker je to že tako aamo o sebi umevno. Samo o sebi umevno je pa to tam zato, ker imajo povsem pravo vinorodno podnebje, med tem, ko je pri nas le neko prisiljeno zelje. Da zelenika vsako leto na Dolenjskem popolnoma ne d07/0ri, tema uzrok je pa koj v drugi vrsti to, ker spada ona med pozne vrste. Ona pozno ozeleni, pozno cvete, pozno zori. Ta njena poznost nam pride pa v naáem podnebji marsikatero leto, posebno kar se ozelenja in cvetenja ti5e, še na korist, ker uide iestokrat neugodnim vremenskim uplivom, kateri se zgodaj na spomlad veliko rajši pojavljajo, kakor pa bolj pozno. Oglejmo si letos naàe vinograde ; kaj najdemo v njih, ako trte bolj natanjko opazujemo? Da BO zgodnje vrste, kakor belina, tična, borgundec, Portugalka itd. pray slabo z grozdjem obložene, med tem, ko se zelenika z veliko obilnostjo odlikuje. To pride pa ravno od tod, ker so zgodnje vrste zgodaj, v neugodnem vremenu cvetele, zelenika, kakor pozna vrsta, cvetela je veliko poznejše, ko se je vreme ugodno ustanovilo. Le-toši^je leto uči nas pa tudi to, đa je seneni ali kisli črviiek zgodnje sorte Jako poškodoval, med tem, ko je zeleniki popolnoma prizanesel. Zelenika je z eno besedo letos krama, in taka je skoraj sleherno leto.
Ta lastnost zelenike, da ona i pozno zori, nam seveda ne more biti po godu, toda pomagamo si tudi v tem obziru, in ëe celo takorekoč nehote — s cepljenjem na ameriške podloge. Ne-
ovrgljiva resniea je namriČ, da zelenika, kakor vsaka druga evropska vrata na ameriški podlogi odločno prej dozori, kakor pa na lastni korenini. Pisatelj teb vrstic imel je že priliko prepričati se, da je bilo zelenikno grozdje na necepljeni trti èe kakor grašica trdo, koj zraven ua cepljeni bilo je pa že mehko.
Druga kaj dobra, da, za naše o-d lenjske podnebne razmere neprecenljiva lastnost zelenike je ta, dajeproti hudi o j stri zimi najmanj občutljiva. Vse druge vrste morajo prej pozebsti, kakor po-zebe zelenika. Kaka izvrstna njena lastnost da je to osobito dandanes, ko moramo naše evropske vrste na ameriške podloge cepiti, prendariti mora vsak praktični vinogradnik na prvi hip. Prej, ko nismo bili primorani trt cepiti, zagnale so, ako so do tal pozeble, iz tal, in čez dve leti so nam zopet rodile. Àko nam cepljene do tal pozebejo, smo ob trte, kajti pod zemljo so amerikanke, ne pa evropejke.
Tretja prav dobra lastnost zelenike je ta, da ni oprhljiva, to je, da ae jej zarod ne osuje, ako tudi v neugodnem vremenu cvete, Oprhljiva trta, kakor belina, tična, sipa itd. vinogradniku dostikrat prav opravičeno jezo in ne-voljnost vzbuja. Ravno toliko dela zahteva, kakor neoprhljiva. Pred cvetenjem obljubuje veliko hvaležnost za obilo postrežbo, po odcvetenjn pokaie pa namesto grozda — figo. Zelenika tega ne stori. Ona je mož beseda; kar obljubi tudi izpolni.
Četrta prav dobra lastnost zelenike jetudita, davprimerikdrugimsortam, nič kaj posebno rada ne gnije. Ta lastnost je posebno za nas Dolenjce, katerim ob Času trgatve dež kaj rad nagaja, zopet neprecenljive vrednosti.
Slabim lastnostim zelenike prištevati zamoremo pa žal to, da je ona grozdni plesnobi in pa črnemu paležu (kozam) jako podvržena. No, proti prvi pomagamo si kaj lahko z žvepljanjem, druga pa tako le bolj v majhni meri nastopa in tudi sama po sebi izostane. Na vsak način pa dobre, izvrstne lastnosti zelenike, slabe Čez in Čez od-vagajo. In zato Dolenjci 1 nikar jo ne opustimo, ker je za naše podnebne razmere vendar le res zlata vredna.
Kako pridemo do dobre živine za mleko?
Dandanes, ko je gospodarja gledati na vsak vinar, nam ne sme biti vsejedno, ali daje krava 1000 ali pa 2000 litrov mleka na leto. To je velik razloček v naših prihodkih, naj si Že mleko prodajamo ali pa ne. Zaradi tega nam je danes bolj ko kd^' prej gledati na to, da nam krave ne
dajejo le lepih in raStoih telet, ampak tudi obilo dobrega mleka.
V to Bvrho pa ni treba vpeljerati Bog' zna kakih tujih plemen t naše kraje, da ee Ž njimi ízboljáa mleČDOSt naàih krav. Smelo trdimo, da ■e je 8 takim vpeljevanjem tujih, za naâo živino in za naâe kraje nepripravnih plemen več škodilo kakor koristilo, in veliko èasa in denarja potratilo. Z raznobarvanimi in raznoliSnimi plemeni se ni drnzega doseglo, kakor da se je živina po nekterih krajih 5ieto pomešala, kur je velika Čkoda za na> predek živinoreje ia njenih dohodkov.
Ako že ni mogoče dobiti doma zadosti dobre iivine za mleko, in smo takorekoč prisiljeni izbolj-ěavati mlečnost iu druge lastnosti pri živini tudi fl tujimi plemeni, potem naj se vpeljujejo plemena, ki 80 naài živini podobna, ne-le po rasti, ampak tudi po barvi in drugih lastnostih. Ko bi se po tem edino pravem načelu ravnali vsi od kraja, in ie od tistega jasa sem, ko se je začelo vnanjo živino vpeljevati, potem bi imela na§a živina drugače večjo vrednost, kakor jo ima zdaj. Naâa živina bi bila zjednaČena v srojih lastnostih, in prodajali bi jo lahko tudi za pleme, ne pa samo za delo in za mesnico, kakor sedaj.
Sieer pa ne smemo iskati vsega napredka pri živinoreji edino le v porabi tujih plemen. Če tudi se dá živina s pripravnim tqjim plemenom izdatno itboljžati, zlasti v prvem času, ko nedostaje doma zadosti dobre žifine, vendar je polagati zajedno vso ekrb na to, da se živina zboljSuje tudi I boljšo rejo, z boljâim krmljenjem in oskrbovanjem. Na ta način «e doseže áe največ vspeha. Pomisliti moramo, da so sredstva za vpeljavanje tujih plemen skromno odmeijena, in da bi trebalo pri izdatnih sredstvih deset in desetletja, da bi vpliv tuje živine tako prodrl, đa bi se domača živina izpodrinila in popolnoma pre-menila. Malokje se je to doseglo, in le tam, kjer so bile krajevne, kakor tudi gospodarske razmere dotičnemu plemenu skrajno ugodne. Po Švicarskem in Tirolskem, kjer se nahajajo sedaj sloveča plemena, niso od likdar vpeljavali tuje živine, ampak izredili so si ondotni Živinorejci to živino sami. In prav tako bo tudi nam ravnati, če hočemo lepSo in boljSo živino imeti. Da se dá to doseči, uČé nas izkuBiye v zadiyem desetletju, v katerem se je domača živina precej iiboijáala, po največ z boljšim krmljenjem, boijáo rejo in boljěim oskrbovanjem. Zlasti po nekaterih naàih krajih imamo že prav lepo živino.
Dobro mlečnost pri domaČi živini pripisovati moramo pa tudi na sledeče načine:
1.) Da odločimo za. rejo teleta od dobrih krav, in da kupujemo v to svrbo tuđi lepa teleta od sosedov, namesto da jih ti prodajajo v mesnice ;
2.)	da teleta skrbno odstavljamo, in da jim dajemo do prvega pol leta prav tečno krmo;
3.)	da telic prezgodaj ne vodimo po plemenu, in da vodimo telice in krave k najboljšim in naj-prikladnej^im plemenjakom;
4.)	da polagamo molzni govedi teČno krmo^ kajti za napravo obilega in dobrega mleka treba tudi zadosti tečne krme;
5.)	da izmolzemo mleko pri vsaki molži do zadnje kapljice;
6 ) da ponehamo pri brejih kravah z molžo vsaj Štiri tedne pred porodom. Po naravi slabe krave, kakor tudi slaborejene krave, vstavijo same molio, včasih že v dragi polovici brejosti. Dobre krave nam pa molzejo. Če treba, do zadnjega. Tega pa ne smemo tirjati, ker se nam take krave hitro izmolzejo, kakor učé izkušnje, in dajejo po porodu precej manj mleka.	R.
je novega po avstrijskem cesarstvu!
Novi izdatki v proračunu. V državnem proračunu za leto 1900 so naslednji izdatki novi: 4,000.000 goldinaijev la zvišanje oficirskih plač, 4,000.000 gld. za zvišanje plače državnim slugam 3,000.000 goldinarjev za ieleiniiske uslužbence, 1,000.000 gld. la finančno stražo in orožnike.
Sladkor se je podražil za 6 kr. na kilo. Vlada je naložila ta davek na podlagi § 14. To je posledica onega razhajanja v državnem zboru mesto pridnega zborovanja, ktera ni še najhujša. Protestno gibanje proti temu davku se je jelo jako linti vsled agitacije socijalnih demokratov. V StockerauTU je bil shod, po katerega razpustu so udeležniki napravili take demonstracije, da je moral priti policijski eskadron konjikov na pomoč.
V Pragi so se sladčičarji domenili, da bodo imeli v torek 1. avgusta, ko stopi davek v veljavo, vse prodajalnice in delalnice zaprte, popoldne pa da napravijo demonstrativen obhod po mestu. Izdali eo oklic, naj tudi po drugih mestih isto store.
K^ je novega po Mrokem svetu?
Srbija. Vse okolnosti kažejo, da poskus raz-kralja Milana umoriti ni bil resen, ampak le naročen. Milan je hotel s tem le Viirok imeti, se tistih oseb znebiti, ki hočejo njegovo gospodarstvo omejiti. Res je tudi že dal v zapor djati jako odlične osebe ter razglasil obsedno stanje. Tako bi se bil na mah znebil političnih nasprotnikov. Toda velevlasti, sosebno Rusija, so mu razumeti dali, naj tega ne stori, in da obravnave naglega sodišča morajo biti javne, ter jim smejo prisostovati tudi diplo-matje ali njih pooblai^čeaci. Tako se bo saj preprečilo, da se ljudje ne bodo kupoma pokončavali, kakor je nameraval razkralj Milan. Umevno pa
jfl, d« se bo mnogo delalo a krÍTÍnai priilami in poaarejenimi pismi. Milan nima niâ denarja, dolga pa nad 30 milijonov ; torej je v silni atialti. Ves BTet je radoveden, kakor bo konec te stvari.
V državi Teksas v Severni Ameriki so grozne povodnji. Silno veliko prebivalcev, posebuo zamorcev je potonilo. Beda je neizmirna.
Kitajska. Evropske velesile so si zaj^ele razdeljevati Kitajsko. Rusi, Angleži, Francozje, Nemci in celo Italijani so se polastili lepib kitajskih pokrajin. Kitajska vlada se hoèe upreti temu razdeljevanju, pa je zato preslaba, zato je sklenila zvezo I naprednimi Japonci, ki so mogočni narod v Aziji, in tudi nič prav prijazno ne gledajo, kako se evropske države polastujejo pokrajine, na ktere pridobitev ao že dolgo eami mislili.
pri popoladanskem koncertn pokazala, da je dobro izrežbaaa in da ima spretnega kapelnika. Ker je odškodnina za nje trad primeroma nizka, jo povsod prav toplo priporoáamo.
Udje požarne brambe topliđke zapeli so pri po-poludanaki veselici marsikatero pesem, med njimi krepke zbore in iveteroBpeve, ter atem jako veliko pripomogli k občni zabavi.
Iz Štange imamo porodilo, da so 27. julija tje priromali premil. gospod knez in ákof Anton Bo-naventnra. Imeli so ob 9, uri sv. maio. Fo tv. mali so pridigali, in potem so Šli v lepem sprevodu k Avscu blagoslovit novo lepo kapelo in kip av. Antona, ki ga je lepo izdelal gosp, K o v á e k v Ljubljani. Premilostifi so si ogledali cerkev in druge stvari ter bili so z vsem zadovoljni in veseli. Pevke so lepo pela pri s^. mali pa tudi med obedom.
Piše se nam;
Iz Trebnjega. — [Z»kasnjeno.] Dan S. jnlija je bil za našo požarno brambo veseb dan in slovesni praznik, kajti dolgo z^iželjeni gasilni dOm se je dovršil in blagoslopil ter izročil svojemu namenu. K tej slavnosti povabljena so hila malo da ne vsa društva požarnih bramb iz Dolenjske, Ljubljane, nje okolice in drugod, izmed katerih so se odzvala društva iz Ljubljane 9 mož, iz Mokronoga 32 mož, iz Novega mesta 13 mož, iz âkofelcfl 1 mož, iz Toplic 15 mož s svojo zastavo in iz Višnje gore 2 moža. Trebanjska požarna bramba jih je via prav slovesno sprejela. Ob 10. nri je bila slovesna sveta maša, katere so se udeležila vsa navzoča gasilna društva in pri katerej je g. dekan imel posebno lep in pomenljiv govor na gasilna društva ter v njém posebno povdarjal korist teh društev in je priporočal za vsestransko podporo. Po maši je bil blagoslovljen gasilni dom in gasilno orodje, pred blagoslovom pa so pevci in pevke zapeli Jenkovo „Molitev". Domače gasilno društvo pripravilo se je med tem na vaje. Naloga je hila: âola gori, in reâiti je, kar je rešiti mogoče, in braniti požar od dmg h poslopij. Moštvo je pokazalo, da je dobro ixvežbano in da hi v resničnem slučaju gotovi vspeh imelo. Ob 1. uri popoludne je bilo skupno kosilo v prostorih gospoda Pavlina, kateri si je prizadeval, da je bila dobra poitrežba pri nizki ceni, zato pa je hila zabava zelo živahna. Umevno je, da ni bilo brez napitnic. Prva napitnica veljala je Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju in celej cesarski rodoviui. V daljšem govoru naslikal je govornik gospod Jer Še delovanje domače požarne hrambe za doba nje ustanovitve od leta 1884 do današnjega dne, ter konečno nazdravi presvetlemu cesarju, kot dobrotniku in pod-piratelju vseh požarnih hramb s trikratnim „živio" in „na pomoč", po katerej je mestne garde godba novomeška zasvirala cesarsko himno, ki jo je občinstvo stoje poslušalo. Odposlala se je udanostna izjava vseh zastopanih požarnih bramb po c. kr, deželnem pred-sednistvn na Nj. Veličanstvo brzojavnim potom. Gospod zastopnik zaveze napil je požarnej bramhi in drugim ter trebanjskim prebivalcem in navzočemu uradništva. — Srečkanje, katero je doneslo društveni blagajnici 136 gld. 15 kr,, je bilo prav živahno in udeležba prav mnogobrojna. Ne smem pozabiti, da je godba meščanske garde novomeške celi dan pridno svirala in posebno
DomaČe vesti
(2ilato mašo) služil bo precast, gospod Jan. G-erm, župnik v Hkocjanu dne 6. avgusta. Občina Skocijan ga je ob tej priliki glede mnogih zaslng imenovala častnim občanom.
(Gosp. dr. Mano Dereani) nastanil se je v Metliki kot praktični zdravnik.
(Občni zbor) podružnice sv. Cirila in Metoda v Novem meatu ho v torek 1. avgusta ob 7. uri v čitalnici Dnevni rel js priobčen mej naznanili. Iz nabiralnikov za Ciril Metodovo druitvo se je nabralo: Pri títemburju 4 gld. 40 kr.; pri Jakšetu 4 gld. 30 kr.; pri Jakacu 72 kr. ; pri Tučkn 2 gld. BO kr.^ pri Igu. Sitarju v Toplicah 3 gld, SaVa kr. ; pri Pintarju 30 kr. Vsem gospodom nabiralcem in darovalcem lepa hvala.	Odbur.
(Vinogradniki žveplajte) grozdje, kajti grojzdna plesnoba se prav močno širi.
(Mestna in meščanske garde godba v Novem mestu) hode igrala v Ljubljani pod vodstvom gospođa kapelnika Ěmeriiča, in sicar dne 12, avgusta pri Lojdu, dne 13. avgusta na Kozlerjevem vrta, dne 14 avguata v Svic&riji in dne 15. avgusta t. 1. zopet na Eozlerjevem vrtu. Ker je naša godba pod sedanjim kapelnikom res izborna, smo uverjeni, da bode svojo nalogo izvršila v občno zadovoljnosi ljubljanskega občinstva.
( Blagoslov ljenje) prenovljene cerkve v St. Petru pri Novem mestu vršilo se je 35. julija po pre-miloat. gosp knezoškofu Antonu Bonaventuri. Na občinski meji v MaČkovcu pričakovali so premil. gosp. knezoškofa gosp. župan Bojane in gosp. grof Margheri, ter se potem z njim peljali v St, Peter, kjer je bilo na stotine ljudstva in šolska mladina. Po dostojnem pozdravu imel je premilostni pred cerkvijo primeren govor, potem pa se je vršilo blagoslovljenje z veliko duhovno asistenco, k^o je do 1, ure trajalo. Bilo je 17. duhovnikov navzočih, mej njimi gosp. prošt dr. Elbert in generalvikarij Flia iz Ljubljane. Pra-tnilostai škof obiskal je tudi sosedne grajščake, otoškega ^o£a Margherija, klevevškega gospoda Ulma in grajščikinjo gospo pl. Fichtenau^ Nadalje je pregledaval samostan in šolo ubogih šolskih sester v Smiheln. Konečno obiskal je tudi frančiškanski samostan, ter ae odpeljal v pondeljek ob 6. uri z železnico v Ljubljano.
(Otvoritev železnice na Vrhniko) v nedeljo dne 23. julija bila je prav slovesna. Prav mnogo najvidjih dostojanstvenikov se je otvoritve ude-
leiilo, Sla^noBt je Vrhniška občina prař imenitno in dijatojno priredila. Tuđi na postajah so oMinska pred-Btojniitva visoko gospodo pozdravljala. Voisnja iz Ljub-Ijme na Vrhniko traja 51 minut.
(„Klnb dol. biciklistov Novo ineato«) priredi: I. v soboto dne 6. avgasta 1899 ob 9. ari zvečer kolesarsko lampijonado po Novem mestu Svira 8l. novomfska godba. II. v nedeljo dne 6. avg. 1899 ob 2, nri popoldne vožnjo na s cvetlicami okraSenih kolesih po Novem mestu. Svira ista godba. IIL istega dne ob 4. uri popoldne s pomo&jo vseh narodnih društev novomelkih in iste godbe veliko ljudsko veselico na kftpiteljskem bregu s sledečim vaporedom: 1. Bazar doL pevskega draátva, žaljiva poŠta in petje. 2. Streljanje dol. Sokola na dobitke. 3. Ples na plesišča kluba dol. biciklistov, 100 m» velikem. 4 Umetni ogenj ob 9, uri zvefter. Gostilna Jakac ima miz in sedežev za 1200 oaeb, pristna dolenjski vina in dobra jedila. V sluéaji neugodnega vremens dne 6. avgusta vršil se bo zgorajânji vapored v nedeljo dne 13 avgusta 1899. Nagovorov ne bo! — Vstop je vsskemu prost! K obilni vdeležbi vabi	ODBOR.
(V soli Glasbene Matice v Novem mestu) poučuje se tuii med šoUkimi počitnicami. Dosedanji ali noi/i učenci se za pouk igranja na klavir, gosli i druge instrumente lahko ja^i o vsako sredo ali soboto od 6.-6. are popoludne v prtličju čitalničnega poslopja na desno pri vhodu. Šoli je darovala posojilnica v Mokronogu 10 gld.
(Živinski aomenj) v Črnomlju bo dne 3. avgusta t. 1.
(Za streljanje proti toči) postavilo je TůdstTO kmetiSke iole grmske že tretjo štacijo. Prva je na Trski gori tik cerkve; postavljena je bila že v proalem letu, D.-nga je na t&kozianem Cavzarjevem vrhu nad vinogradom gosp. dr. Suppana, tudi v Trški gori. Tretja pa v Cerovcih pri Smoleni vasi. Najpripravnsjše in najcenejše napravljena je neki ona na Cavzarjevem vrha. Kdor si miali tako Štacijo omisliti, naj si torej to ogleda. Streljanje je, kakor se sploh, in to od priprostih kmetov aiisi, prav dobrega Tspeha. Zito je le želeti, da bi se še več strelnih átacij postavilo, ne pa ljudi še odgovarjalo za ist« kaj potrositi.
(Občni zbor) kranjske kmetijske družbe vršil se je 13. miuolega meseci v „katoliškem domu" v Izubijani, Zbranih je bilo nenavadno mnogo članov. Občnemu zboru je predsedoval C9s. svètnik Murnik kot predsednik društva. Po izvršenem latnem poročilu ravnatelja gosp. Pirea in po odobrenem računu za leto 1898 začela ae je volitev novega di'užbeuega odbora. Bil je Še popřed na predlog gosp. predsednika, velebí, gospod dežttlni glavar pl. Detela častnim društvenim članom imenovan zaradi izvanrednih zaslug za kmetijsko druisbo. Volitev novega odbora se ni' iï-vršila, ker je goap. predsednik popred sejo zaključil radi silnega hrupa in vzburjenosti, ki je radi nove volitve nastala.
(Toplice) so letos prav dobro obiskovane; v gradu «o sobe vedno oddane, ter je dobro se prej pri oskrbniátVH sglasiti. Istf> rado oskrbi tudi stanovanje rauaj grada. Toplice so obiskali letos naslednji gospodje in gospe 1 Heribert Walland, trgovec iz Du-nija; Luttman J. iz Ljubljane; Schegnla Leopoldina, odvetnikova soproga x gospico hčerjo in služkinjo iz Novega mesta; Peterman Jos., župnik s Korolkega; Klementsehitech Franc, kadet, iz Rudolfovega s gospico sestro; KoSar Mat,, župnik, ii Radomelj; Velkovrh
Ivan, nadlajtnant v. p., iz Ljubljane; Schapla F., le-karnsr, iz Ajdovščine; Plapper Adolf, sedlar in tap»-cirar, s sinom iz Novega mesta; Biuer Mayer, oficija-lova 8oproj;a, iz Ljubljane; Cantoni H., zasebnik, ii Ljubljane; Honigman Mat. in Ivan, zasebnika, iz Kočevja; Honigman Mat., trgovec, iz Varšave; Hônigmaii Ivan z gospo soprogo iz Trata; Kresse H., c. kr. okr. komisar, z gospo soprogo iz Novega mesta; vîtes Vesteneck, c. kr. okr. glavar, z obiteljo iz Noveg» mesta; Svoboda I, in Tavčar I., profesorja, iz Ljubljane; Bruner A., c. kr. sodu. nadsvètnika soproga, i gospico hčerjo in služkinjo iz Kočevja; baron Rechbac^ C kr. stotnik T. p, z gospo soprogo in nečakinjo iz Novega mesta; Bolko Leopold, tovarnar, íe Gorica; Židan Marija, poatrežnica, iz Ljubljane; Jagodic Rajko, uradnik iz Sarajeva; Gertsoher Louisa, uradnikova aciproga, z gospico hčerko z Dnnaja; Jelen Josip in Supan Franc, posestnika, iz Krope; Schleimer Peter, zasebnik, z gospo soprogo iz Ljubljane; Prosenig C^ tovarnar, z gospo soprogo iz Hrastnika; Svoboda J., C. kr, komisar, iz Ljubljane; Seiek Ivau, magistratni svètnik, z gosiio soprogo iz Ljubljane; Golobič Anton, župnik, iz Cirkelj; Sattnsr Viljem, trgovec, ii Ljubljane; Oraersa J, tovarnar, i* Kranja; Dobere J^ spremljevalka, iz Ljubljane; Žužek F , nadinženiija soproga, iz Ljubljane; Kiinig W., lekarnar, iz Maribora; Eode Ivan, trgovec, iz Ljubljane; Škufca Ludovik, žapnik, iz Blagovice; Bernik Val, župnik, iz Holmca; Strupi Jakob, žapnik, iz Ljubljane; Seidl M., po-aestnica, iz Novega mesta; KauiiĆ Marija, zasebnic«, iz Trsta; Kerčon A,, župnik, iz Kamnika; Kert M., C. kr. major, iz Ljubljane; Germ J., župnik, iz Sko-cijana; dr, Gestrin Karol, c. kr. sod. svètnik, v. p., iz Ljubljane; Krisper Ernestina, tov. soprogi, z gospico hčerjo iz Nivice; Windischer C., aasebnik, iz Kranja; Krežič M., sod. svètnika vdova, iz Kranja; Zalaznik J., pekar, Kavčič Fr., trgovec, Klinar Anton, nad-inženir, Bahovc Fr, trgovec, z gospico hčerjo, Frohlieh Amand, posestnik, t gospico hčerjo in sinom, vsi iz Ljubljane; Smola Albin, c, kr. sodni svètnik, s soprogo in sinom, iz Novega mesta; Schneditz Gvidon, c. kr. sodni svètnik, Mathiau Ivan, dvorni tovarnar s soprogo, Raktelj Franc, nadučitelj, vsi iz Ljubljane; Koprivšek Leopold, C. kr. profesor, z gospo nečakinjo iz Novega mesta; Trene Fr., c. kr. drž. pravdnik, iz Ljubljane; Orelek, trgovec, iz Ljubljane; Karol pl Fosih, c. kr. oberatl. iï Ljubljane; Božič Franc, trgovec, in Bchinc, OBtir, iz Novpga mesta; Fischer Oto, knjigar, iz Ljubljane; Lurxer pl. Zecbenthal, knjigovodjo, iz Beljaka; Rozman Henrik, vrtnar, iz Mirne peči ; M^chora Janez, posestnik in pekar, iz Novega mesta; Mtitjao Jakob, posestnik iz Šiške; Fischer Fraoc, hotelir, s soprogo iz Kamnika; Zor Zvonimir, inspektor, iz Ljab-Ijane; Bauer Ludovik, c. kr, okr; tajnik, iz Kočevja; Kussi Ferd., trgovec, z gospo soprogo a KoroSkega; Fuchs Berta, trg. soproga, iz Celovca; Bežan Matej, c. kr. notar, iz Znžemperka ; Popovič Ivan, posestnik, iz Ktriovca; Nowy Ivan. knjigovodja, iz Ljubljane; Tomanschger Jos., oskrbnik, s soprogo iz Celovca; Stanin Herm., zasebnik, s soprogo iz Trsta; Pekarek Heliodor, oskrbnik, iz Pleterjev; Zgur Anton, župnik iz Hrenovic; Inerebner Peter, vinski ti^ovec, sTiroi-Iskega; Haager pl. Vanderhag, c. kr. major, iz Gradca; vitez Knobloch, c. kr. oberst, iz Ljubljane; Bogovič Anton, trg,, iz Zagreba; Zitek Bogomil, c. kr. lajtnant, iz Ptuja ; Baloh Antonija, zasebnica, Sestra Vitalia, redovnica, Marenzeller Berta, zasebnica, Tscbelesnik Friderika, zasebnica, Tavčar J., c. kr. prof., * goipa
•oprogo, V8Î iz Ljubljane; dr, Poznik, c. kr. notar, Ù Novega mesta -, Verđerber Matej, posestnik, iz Kočevja ; Osoli Anton, c. kr. kancelist, iz Bovca; Eder Fani, davkarjev» vdova, iz Gradca; Gertacher Friderika, Bod. predsednika hći, iz Ljnbljane ; StaČak Josip, gozdni inženir ; Heimerich Ivan, pl., c. kr. general, iz Celovca ; Weissenberger Ivan, c. kr. stotnik, iz Gradca; Svoboda Leonora, nadkomisarjeya soproga, iz Ljubljane; Schussmann Antonija, raé. rev. soproga, iz Celovca; Kropf liakso, stavbenik, iz Celovca; Vojska Berta, sod. nadsvetovalca soproi^a, iz Novega mesta ; Wolls-egger Peter, nadzornik, z gospico hćerjo iz Kočevja; Fankal Marija, mornarskega lajtnanta vdova, iz Siáke.
t (TJrorl) je v Tersata dne 22. julija ob VjS qntraj i. o. Amand Maner iz reda oo. frančiškanov, ki je mnogo deloval kot nžitelj na ljudskih šolah v Kamnika in Novem mestn. Bival je 17 let v Tersatu, Teči del tvojega življenja pa je preživel v Novem mesto. Rojen je bil v Za^adco leta 1832, E. j, p,!
(Mestna hranilnica v Novem mesta ) V mesecu juliju 1899 je 180 strank vložilo 47.719 K «A, 150 strank vzdignilo 31.808 iř 04 A, toraj več Tložilo 16,911 K 38 k, 8 strankam se je posojil izplačilo 10.940 K — k, stanje vlog 1,376.107 K 61 A, denarni promet 102,179 K 08 A.
(Umor.) Dne 24. julija ob 5. uri zjutraj naáel je posestnik H u d a k 1 i n tridesetletno posestnico Jozeto Grnbar kacih deset korakov cd njene hiSe mrtvo, grozno razmesarjeno, in znati je bilo, da se j« z morilcem grozno borila. Hiša umorjene nahaja se v Spodnjem Suhadolu občine Brusnice, kjer je aama stanovala s poldragoletnim otrokom, njen mož pa ja pred letom cdšfil v Ameriko, ter ji ravno sedaj nekaj ■totin denarja poslal, kar je menda morilca do groznega čina zapeljalo. Pravega morilca menda že imajo,
(Utonil) je 19. julija devetletni France Kuloví c iz Toplic. Brez vednosti starišev Šel se je kopati T Soáico, ter tam utonil. Naâli so ga pri mlinskem jezu.
(Ogenj) je nastal 30. m. meseca v predilnici T Litiji vsled vnetja valćkov nekega stroja, Delavci BO to hitro opazili ter spretno in krepko ogenj udulili. Škode je kacih tri do ítiri sto goldinarjev.
(Male pesiui,) Pri gosp. Drag. Hribarju v Celju 80 na svitlo priále „Male pesni", ktere je izdal gosp. Jož. M. K r ž i š n i k, ter jih poklanja ljubljeni slovenski mladini. Nežna, vesela je vsebina pesni, kakor srce naša mladine. Knjigo priporočamo. Stane 12 kr., po ptiáti 26 kr.
(Materina Žrtav.) Pripovedka iz Dalmacije. a tremi slikami. Poslovenil P. M. Tako je naslov noTi knjigi, ktero je založil ter jo prodaja Ant. Turk, knjigar? v Ljubljani. Cena ični knjižici je 60 kr., po poáti 56 kr.
{Današnjemu listu) je le za nektere večje poáte priložen vozni red železnic po Dolenjskem in sosedstvu
mati pa je veled tega groznega prizora tisti hip vsled kapi nmrla. Morilec pa je sel pod streho, ter se obesil. Grozno I
* (Sadje in otroci.) Zopet je čas skoro tukaj, kteri je otrokom silno lep, kajti maline, hruâka^ jabolka, čeáplje itd. bodo kmalu dozorevale. Sadje je otrokom najljubša jed. Kmečki otroci so na dobrem, kajti krog hiše že kaj sadja staknejo, da si z njim mlado življenje oslajĚajo ; po mestih pa si matere bolj skrbi delajo, je li sadje zdravo ali ne. Tem in onim bodi povedano, da je sadje, bodisi razne jagode ali drevesDO sadje, otrokom posebno zdravo, toda pripomniti je, da mora biti sadje zrelo, da se zmerno uživa, ter da se zgrize, ne pa s peâko in pecljem pogoltne. Sadje ima v sebi mnogo sladkorja, nekaj sadne kisline in pa tkanino, ki je sadju nekako ogrodje in tvori tudi kožo ali lupino. Sladkor in kislina so otročjemu truplu za rast in razvitek silno prikladni. Sla-botnejim otrokom, ki slabo prebavajo, pa naj se daje kuhano sadje, će mogoče v obliki soka, ter se luSine in peftke odstrani.
Loterijske itevilke.
Trst 15. julija	G 61 V3 43 U
Gradec 22. „	70 37 13 3 7
Trst 29. -	44 66 26 8 75
ZahYîila.
Za napravo strelne poitaje proti toúi na tako ivanem Caviarjevein vrlin v Trîki gori pri Novem mestu a<) darovali: Gospod dr, Josip Suppan, ravnatelj kranjske liTanilnice v Ljubljani itd., 70 gld. ; gosp, Franc Langer pl, î'odgoro, deželni poslanec itd, v BrSlinu, 16 gld. ; jicsj). Franc Seidl, trgovec iji poseatiiik v Novem mestu, 16 gld,; gospod Karol Germ, trifovee in vele-poeesinik v Virortvoin iBajtiofu , 10 gld.; gosp Južef Bergmann, lekarnar in posestni k. v Novem mestu. 5 gld.; gosp, Janez Í lobar, posestnik v LeSnici, 5 gld.: gpdi. Ni/ika Home, posestnica v Zdinjivapi 3 gld.; gospa Marija Božiii, trgovka in posestnica v Novem mestu, 3 gld- ; gosp. France Î'intar, mesar, gostilniSar in posestnik v Kandiji, 2 gld, ; gos lod Jane* JakSe, gostilniíar in posestnik v Kandiji, 2 gld. ; gosp. France Goienc iz Ćešnice 1 glđ,; gosp. Matevž Goreuc iz Jlačkovca 1 gii!. ; goepa Marija Jerman, posestnica v Ločni, 1 gld.; gospod J»nez liadovan, posestnik v JeiSftli, 1 gld.; trinajst gg. posestnikov, kateri so dali ma^ kakor 1 gld., skupaj ň gld. 86 kr. ; vseli dohodkov bilo je torej skupaj 13Í) gld. 86 kr.; popolnoma dovraeua Stacya a petimi patentiranimi možnarji je pa stala 91 gld. 9 kr.; t^rej bc kaže Se preostanka 48 gld. 76 kr. Od tega zneska potrosilo se je pa že za emoduik 17 gld. 98 kr., tako da je Se ostanka 30 gld, 78 kr.
Ta ostanek porabil se bode za smodnik v tekočem, in ak» bode še kaj ostalo, pa v priliodiijeiu letu.
Vseni p, n., kateri so pomagali s prispevki to strelno Stacno napraviti, izrekam najtoplejSo zalivalo; osobito pa gospodu dr. Jos. Snppanu.
NA GRMU, dné 22. julija 18S,9.
R. Dolenc, vodja.
Firm. ^06. Gen. 1.
Bazne yesti.
* (Lastnega otroka je umoril) neki kmetovalec na Gališkem. Na sejmu prodal je kravo za BO gld. — ter je, ko je domu prišel, petdesetak ženi izrodil. Za prvi trenotek položila je žena petdesetak na okno poleg njenega petletnega otroka. Otrok pa ni imel nič nujnejáega opravka, kakor da je bankovec na drobne koščeke raztrgal. Oče to uřledavši, se je toliko razjaril, da je a sekiro otroku glavo precepil;
Oklic.
Podpisano sodišče naznanja, da se je v tiiEodnem regietm izvršil pri vpisu „Kmetijsko druStvo v Dobrepoljah", izbris od-etopivSih Élanov odbora gosp. Andreja Kamovesa in France Žni-darSiia in vpis novo izvoljenih ilanov odbota gosp. Jakoba Pre-leinik iz Zdenske vasi in Jožef Zevnika iz Male va^ii, in da js za predsednika izvoljen Franc JakliĚ iz ťodgorice.
C. Kr. okroino aodiïËe v Rudolfovem oddelek lU, dne 26. julija 1899,
Oklic.
Firm.J^98. Gen. L 13/7^
Podpisano sodiSče naznanja, da se je v iadružnem registru izvrSil pri vpisu „okrajna posojilnica vEadeĚab, registrován» zadruga z neomejeno zavezo" izbris bivSega álana naĚelstva gosp. France Bnrkelca in vpis novo izvoljenega Slana naSelstva g. Jakoba Eiiinarja poseKtnik in mizarski mojster v RadeSah. C. kr. akrgino sedlióe v Rudolfevem oddelek lil, dne 18. julija 189J.
t
k
. rednemu občnemu zboru
liranilnice in posojilnice za Kandijo In okolico reg. zadrugo z neomejeno zavezo,
kateri se bode TrSil
y pondeljek dne 21. avgusta 1899 popoldne točno ob 2. uri v občinski pisarni v Kandiji.
Dnevni red:
1. Letno poročilo.
3.	Poročilo nadzorniâtvft.
H. Predlog o razdelitvi Ćistega dobička.
4.	Preoanova pravil,
5.	Namestna volitev funkcijonarjev.
Za slučaj, da ne bi bil občni zbor o navedeni ori sklepčen, bode se občni iîbor isti dan in z iitim dnevnim redom ob VA uri popoldne ue oziraje se na Število doĚlih zadružnikov vršil.
Kandija, dne 1. avgusta 1899.	(211-1)
HfeisI mhQiÊ
podružnice druibe ev. Cirila in Metoda v Novem mesti vrii! Be bode
I. avgusta 1.1. ob 7. uri zvečer v čitalnlikifa prostorih.
VSPOEED: 1. Poroáílo načelnika, tajnika in bli^ajnik». 9. Volitev novega odbora. 3. Volitev odposlancev za glavno Bkupičino. NOVO MESTO, dne 26. julija 1899. (216)
Cerkvene orgije na prodaj.
Imajo osem sprémenov, lep, močan glas, in so lepo izdelane, ter za manjšo farno cerkev ali pa za podružnice pripravne. Za 150 gld. postavijo se na kor brei vseh daljnih Htroškov. Več o tem pove iz prijazDoati gosp. nčite^ Leopold Zupin v Brusnicah. (sis-i)
Okr, bolnišna blaga na v Rudolfovem Gostilna v najem.
o "J
fiteje uže skoz več let nad 300 udov, občni zbor mora tedaj v smisla § 17, zak. z dne 30. mama 1888,1. drž. zak. štev. 33 sestajati iz odbrancev (delegatov), ki jih udje iz svoje sredine volijo; k tem-le pridejo zastopniki delodajalcev v onem številu kakor določujejo zakon ozir. pravila.
Ker v obatojeiib pravilih okrajne bolniaae bla-giýne o ravno označenem slučaju ni nobenih določeb, treba je jih primerno predriigačiti ozir. izpolniti.
V to svrho razpisuje se s tem po ukazu c, kr. deželne vlade z dne 23, jun. 1.1, štev. B195
občni zbor
na nedeljo dne 6. avgusta 1899. I. ob II. uri dopoldne T pisarno okrajne bolnišne blagajne, Eudolfovo št, 86. ter se povablja k abodu vse samolastne blagajniške mde kakor tudi vse delodajalce, kateri iraajo zavarovanju podvržene delavce v službi,
C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo,
dne 24, julija 1899.	(214)
Nov sejniski voz
proda	(198-2)
gosp. Jo8. Medvod v Noyem mestu.
Hiša v Kandiji St. M
pri moitu, je iz proste roke ta.koj na prodaj. — Več __se zvé ravno tam.	(208—2)
Lepo stanovanje,
obstoječe iz treh sob itd. je za oddati s prvim septembrom v pl. Ficbtenau-ovi hiSI na glavnem trgu.
Bukvovezna dela
naprsvl
(epo in točno po primerno nizki ceni
Krajtaa klnmm t Novei mestu.
Gostilna in branjarija pri parni žagi na Radohi daje ee na novo v najem, počenši s 1. septembrom. Veé se izve pri grajskem ogkrbniâtvn na Ruperčvrhu pri Novem mestu.	(2i2>
Sejmarski voz, ^.r^in""»
Tred, je po primerno nizki ceni na prodaj. — VeÉ pové Anton Jare, Novo mesto.__(gis)
Blizu Novega mesta na nekem posestvu se takoj odda
z Y80 opravo,
obstoječe iz već sob in kuhinje. — Več pove oprav-niátvo „Dol. Novic".	fi92-5)
veščega slovenskega in nemškega jezika, kateri mora biti tu iz Novega mesta doma, sprejme takoj fiustav Hamann, brivec v No*em mestu. — Drugo po dogovoru.
(173-3)
urarja v Novem inestn na Yel. trgu
priporoÈa slavnemu občinaUn posťbno ćastiti duhoráčiní ter gg. uraduikoro, svojo bogato xalogo DHjrasnoTi'stnejBtb zlatih, srebrnih in nlkelnastih ur in verižic, kakor ludi vsako-Tratn« stenske ure z nihalonj, amerikanske budiintce Itd., katere si ogledati si. občinstvo uljudno Tabirn.
lî;^'' Cenik žepnim uran: Najfinejše ni be In as te ure b l{lj\ičem od {^Id. 2.30 do 5.— „	-in remontoir „ „ S 35 „ 6.60
srebrne „ e kljaieai „ „ 3,— „ 8,,	„ „ remontoir „ „ 4.— „ 9.— „ iîte z dvojnim oklepom „ „ 6,— „ 16,— „ ïlate ura za dame „ „ 13.— „ 25,— „ alate nre za gogpcife „ „ 22.— „ 100,— Amerikfttiake bntlillie po gld. 1.50, fine garantirane po gld. S 20.
Popravila izTrlujem vestno, točno in po prav nizki ceni ter z jamsivom. — iitare žepne in stenske ure ise labko zamenjajo za nove proti primeroema doplačilu.
Po&tna naročila sa točno izvriujejo.
Mlin Y najem ali naprodaj,
leti ima popolnoma novo orodie, in je napravljen na pet tečajev in .iest stop, ter ima vedno dovolj vode. Nabija se tik Zagraca. Plaínje se lahko na obroke. Vef pové Franc Glavan, mlinar v KoHh, po6ta Dvor pri Žuženiperfcu,	(202-2)
tvoritev novo založene
mi Jex-a
najstarejša In največja
ovarnla zaloia šivalnih strojev
T Ljubljani, Onnajslia cesta 6t 13.
Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek,
trgovec v Metliki, (210—1)
Mlîtl Tlítnrnilílí	ležeĚem kraju,
iUilU lldpiOUdJ. vimpolskim grabnu,
obč. Studenec, je radi družinskih razmer ped vgod-nirai pcgoji ter po nizki ceni mlin naprodaj Natančni pogoji ae izvedo pii lastnici Mariji Bizjak ravno tam.
:
um ^ . „ ,
z THem gospodarskim pcslopjem In gruntom	5
v Kaiidij) pri Novem mestu. V hiši »e na-	9
baja stara znana gostilna poprej rečeno pri	w
,,Štrumbeljnu". — Več pove	^
J. Korda v Kandiji ât. 43., p. Rudolfovo.	2
(19G—2)	9
ïfîvn TlilTtrílálnÍ ^ RaSkem vrhu pri JTli>cl UtipiUUtlJ. Dolenjih Radulj«h
občine Bučk«, je prestorna liiSa z vrtom in njivo, prav pripravna za kakfga rokcdelca sli pokojnika iz proste roke, po nizki ecni ter tudi na počak na prodaj. — Natančni p(!go)i se izvedo pri laatnici Mariji MaruiiiČ, Brezovo, obč. Studenec.	(208—2>
m
[H]	* špecerijskim M
blagom naznanja najudaneje ^
„Auti-Ferouospera"
iz zaloge	(168-5)
Knnia Dnpny & Co., llnnaj WIen 6/1, Wíndnriuhlgasse 33. Se lahko raztopi, pripravno je za pofiiljatev in prenašanje, upliva ravno tako, kakor galica z apnom, pa je nrnofio cenejša in brizgalnice ne zaraaài, 1 zavoj ZHdi.Jč« za liektoliter mrzle vode ter velja 30 kr. Prompekli pošiljajo ue zastonj in pcltnine prosto.
Samoprodaja za Novo me&to In okolico pri A. Pauser-ju mlajšemu.
Noto meito: OdgoTorni orednik, »itajatelj, tidoinik iu tuktr J, Kraleo.