V Ljubljani, četrtek dne 3. marca 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/s6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9—, četrtletno K 450, mesečno K 1 50. Za inozemstvo celoletno K 28—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. :
Zahtevajte račun za naš krvni davek.
Slovenski državni poslanci! Vojna uprava zahteva od Vas nabave vojaških novincev — novi naš krvni davek za 1. 1910. Odkrito rečeno mi nismo prijatelji oborožene sile. Kajti če se stvar tako razsoja kakor je, nima vojaštvo drugega pomena in> namena kot morijo in poboj. Zalibog so še danes razmere take, da mi hočemo ali nočemo moramo vzdrževati armado.
Avstrija po svoji oboroženi sili ne mara zaostati za drugimi državami. Pustimo ji to veselje in dajmo državi najdražje kar imamo, kri naše krvi — naš krvni davek! S tem davkom storimo le svojo neprijetno dolžnost, ker prijetna ta dolžnost res nikakor ni. A ker smo storili svojo dolžnost, zadobili smo s tem tudi pravico zahtevati, da tudi država napram nam stori svojo dolžnost. Ta zavest pa je bila nam Slovencem žalibog dosedaj popolnoma neznana.
V	svojem pretiranem patrijotizmu, v svoji hlapčevski ponižnosti, ki nam je že prešla v kri, nas je doslej prešinjala do mozga in kosti edino le zavest, da smo državi dolžni dati kar ona od nas zahteva. Kaj pa ona z nami počenja, kako ona uporablja naš drugi denarni davek, osobito pri vojni upravi, o tem sploh nismo premišljali, ali ako smo, smo to storili vedno le skrivaj. Ker one odločnosti ki diči Italijane in druge svobodoljubne narode, pri nas pač ni. Celo med našimi poslanci jih je bilo jako malo, ki bi si upali nasproti vojaški upravi tako nastopati, kakor so upravičeni. Slovenec je, če se mu vrže drobtinica kruha, že ves srečen če jo sme pobrati, in predno jo še pobere že zaduši svoje prepričanje.
Zgodovina septembrskih dogodkov bi znala marsikaj povedati o tem poglavju.
Slovenci se sploh ne brigamo skoraj nič za razmere pri vojni upravi, ker mi smo edini narod v Avstriji ki smatra vojno upravo in vse vojne institucije za nekaj sakrosanktnega, med tem ko drugi narodi storijo vse, da svoje narodne pravice uveljavijo tudi pri vojnih institucijah, ker mislijo popolnoma pravilno, da se mora tudi vojna uprava, ki je od vseh državnih institucij najbolj nemška, ozirati na to, da v Avstriji ne plačujejo denarnega in krvnega davka samo Nemci. Poslanci takih narodov glasujejo čisto mirno proti vojnemu kakor proti vsakemu drugemu proračunu, med tem ko slovenski poslanci še nikdar niso pokazali toliko samozavesti, da bi to storili, kakor bi Slovencem vojna uprava bila bogve-kako naklonjena.
Nič odločnosti, nič samozavesti, sami kompromisi — to je slovenska politika !
LISTEK.
VIT. FEOD. JELENC.
Zezette.
Bilo je nedeljsko dolgočasno zimsko po-poludne, goste megle so ležale nad mestom, m po ulicah je pršel nadležen, droben dež. Sedel sem v kavarni na svojem starem mestu, prelistaval časopise in se silil brati razne duhovite in vodene dovtipe, ali slednjič sem se naveličal tudi tega in začel sem gledati skozi okno ... videlo se mi je, da so ljudje uravnali svoje izraze po vremenu, kajti vsi, ki so gjj mimu so bili dolgočasni in pusti, resni obrazi, oči uprte na mlake umazanosive deževnice... še ženske, ki so hodile mimo, me niso mogle zanimati, dasi je ta ali ona kaj pikantno privzdignila krila . .. Kdo bi se v takem vremenu še brigal za nogavice, noge in take stvari.
In tedaj je prišla ona mimo, počasi, a vendar živahno; zdelo se mi je, da je predrlo prvo pomladansko solnce zimske megle, da so topli žarki za hip razsvetlili mračne tilice .. . prišla je, ozrla se s kratkim, smehljajočim pogledom na okno, njene tanke ustnice so se zožile ... pogledal sem jo, moje oči so jo spremljale, dokler ni izgi-
Slovanski Jug.
Srednješolci in sokolska društva na Hrvatskem. Bivši hrvatski ban Rauch je zabranil srednješolski mladini pohajanje sokolskih telovadnic, ker se je njemu in njegovim zaveznikom Frankovcem zdelo, da je „nevarno“ za srednješolsko omladino, ako občuje v krogih, ki niso prijateljsko naklonjeni napram njim. Sedanja vlada je to prepoved preklicala in srednješolci bodo na Hrvatskem zopet lahko javno nastopali pri sokolski telovadbi, samo sokolskih znamenj ne bodo smeli nositi, ker se to protivi disciplinarnim predpisom.
Bosanska ustava in Dalmacija. Znani hrvatski politik, vodja hrvatskih naprednjakov v Dalmaciji, dr. J. Smodlaka, se je izjavil zelo nepovoljno o bosanski „ustaviposebno zato, ker bosanski deželni zbor ne bo imel pravice odločevati v železniških vprašanjih, kar je na očitno škodo Dalmacije, ki na ta način menda nikdar ne dobi dobrih železniških zvez s svojim narodnim zahrbtjem. To so v ostalem merodajni krogi tudi hoteli in zato so izpod kompetencije bosanskega deželnega zbora tudi izvzeli železniška vprašanja.
Nakup sandžaka Novi Pazar. Srbski listi stavljajo kot pogoj srbske kraljevine k balkanski zvezi nakup sandžaka novipazarskega.
Splošni pregled.
Bolgarska in Turška.
Radi napetosti položaja na bolgarsko-turški meji je turška vlada poslala iz Carigrada posebni vojaški vlak v Macedonijo oziroma proti bolgarski meji, a ob enem je poklicala vse petindvajsetletne mladeniče, ki so vojni obvezanci, pod orožje. Veliki vezir se je posvetoval z ministrom javnih del o popravljanju vseh onih cest in mostov po Macedoniji, ki bi prišel v poštev v eventualni vojni z Bolgarijo. V vojnem ministrstvu se dela neprestano. Iz Male Azije prihajajo v Carigrad vsaki dan nova vojna krdela, ki se odpošiljajo takoj dalje proti Macedoniji. Turška vlada se pripravlja tudi finančno za eventualni konflikt z Bolgarsko.
To so suha dejstva, kratka poročila, iz katerih čitatelji lahko sprevidijo, kako nevaren je položaj na Balkanu.
Dnevne vesti.
Na ogled se pošilja »Jutro" samo štiri dni in kdor v tem času ne pošlje naročnine, se bo smatralo, da ne reflektira na daljnje sprej emanje lista.
Upravništvo »Jutra1*.
nila za voglom! A še vedno sem jo videl pred seboj, občutil sem opojnost njenih oči, strast njenih ustnic; gledal sem jo veselo in zadovoljno sredi dogočasnih ljudi, sredi pustih ulic.
Takrat sem jo videl prvič, ali vendar mi je ostal njen obraz tako jasno začrtan v dušo, da bi ga ne mogel več pozabiti; človek vidi, včasi sreča na ulici ljudi, pogleda jih in večkrat mu je žal, da je napenjal svoje slabe oči!
Megle so še vedno ležale nad mestom, dež je škropil ... jaz pa sem stopil na ulico in se napotil naprej po cesti. .. gledal sem na tla, kot da bi hotel izslediti njene stopinje ...
Zaželel sem si njenih oči, zahrepfenel po njenih ustnah, zahotelo se mi je po njenih objemih; tako nenadne, a vseeno tako močne so bile moje želje.
In predstavljal sem si jo pred sabo v svojih rokah, v svojem objemu. Videl sem okoli sebe tih, miren polmrak, zastrte gar-dine, privito luč, napolglasno šepetanje ... strastne vzdihe ... ah jaz ljubim take večere ljubezni... nič nečistega, nič frivol-nega ne vidim v teh hipih ... Mogoče da se v takih trenotkih prebudi ljubezen ... dekle, mlado, lepo sloni na tvojih ramenih, oklepa se tvojih prsi, kako nežne postanejo takrat v človeku vse strasti, kako plemenite postanejo v takem trenotku vse
O poročniku KSnigu, ki je igral v septemberskih dogodkih precej agresivno ulogo, krožijo po Ljubljani jako delikatne vesti, ki jih za danes zamolčimo, a obračamo se na pristojno mesto ter zahtevamo, da isto pojasni, dali je preiskava proti imenovanemu častniku že dovršena m kak je izid iste.
»Slovenec" govori. Po receptu, ki ga je »Slovenec* rabil v času afere škofove brošure, se je isti zglasil šele včeraj in skuša odgovarjati na razkritja S. N. glede hranilnične knjižice ter zavarovalne police Marije Rozman in afere Mazzele-Leban-Pattai. Kar se tiče prve stvari S. energično in resolutno vse proglaša izlaganim in postavlja škofa kot vzor — gospodarja in ne-sebičneža — kdor ga pozna gotovo priseže na to — ki bi žrtvoval »tudi svoje življenje slov. narodu". (Dokaz temu njegovo pismo ob priliki septemberskih dogodkov grofu Barbo, op. ured.) »Slovenec11 je sicer negiral vse to, a protidokaza ni podal nobenega, malo popsuje in s tem konča svojo polemiko. — Še slabše in naivnejše pa govori o Pattaiu, Slejku in Mazzeli. Niti ene besede ne omenja o intervenciji Šušteršiča, pravi samo, da je bil Mazzele odpuščen, a tega ne pove, da ga je porotno in kasacijsko sodišče oprostilo, da je sam vrgel pošto iz svoje hiše in pustil poštar-stvo! No seveda težko je hoditi z maslom na glavi na solnce, zato Šušteršič in njegovi lepi zavezniki ponižno molče. Mi samo ča-ukrepe trgovskega ministrstva, potem spregovorimo o zadevi dalje.
Afera Borštnikova - Govekar. Pred tukajšnim okrajnim sodiščem bi se morala danes odigrati tragedija slovenske umetnice gospe Borštnikove, a iz tragedije . je postala samo plitva komedija. Gospa Borštnikova je postala žrtev klerikalnih hujskačev in danes je igrala kaj žalostno ulogo ob strani svojega zastopnika iz odvetniške pisarne nemškega nacionalca dr. Wallentschagga. Razprava je naredila na nas utis smešne komedije, prepiralo se je na vse strani, z jokavim glasom zagotavljalo, da se je godila krivica, zastopnik gospe Borštnikove se je s ponosno pozo povspel do trditve, da »dramatično društvo11 sploh ne obstoji, zakar se mu je avditorij prav priznalno nasmejal! Kar se tiče tožbe gospe gospe Boštnikove omenjamo, da toži ravnatelja, kjer jo je baje brez povoda odslovil, in zahteva gažo do konca sezije. Dr. Tavčar navaja razloge odpovedi in sicer : gospa Borštnikova ni hotela sprejemati ulog, bila je uporna režiserjem, žaljivo nastopala proti ravnatelju in kolegom, intri-girala! Gospa Borštnikova protestira proti tem izvajanjem, a njen zastopnik začne na dolgo in široko pledirati, dokler ga ne ustavi sodnik Zottmann. Dr. Tavčar predlaga, da se zaslišijo naslednje priče: gg. Nučič, Ve-rovšek, Bohuslav, Danilo, Molek, gdč. Maša Kandlerjeva, ga. Desanka Iličičeva in gle-
brutalnosti moža napram ženi, ki jo ljubi.
V	ti telesni in duševni združitvi ni nič živalskega, nič nemoralnega.
Mala njena glava, udrta v bele blazine, ki po njih leže razpuščeni plavi lasje kot požeto žito, je podobna otroški, ki zre hrepeneče in naivno v beli dan ... mlado skoro prozornobelo telesce je pokrito s tanko svilneno srajčico, ki ga pokriva v neštevil-nih gubah ... mramornate noge so doli od kolen gole, da se vidijo napete kite, kot rdeče niti na beli tkanini, skozi belgijske čipke se vidijo in dvigajo polne, okrogle in trde grudi ... Kako lep je vendar ta tre-notek, kako plemenit ta vžitek, kako blažena zavest, da imaš v svojem objemu bitje — ženo, ki jo ljubiš .. . Ves ta moment ti je kot	izpolnjena dolžnost ...
In to naj	bi bil greh ?
Da, sladak greh je to, sveta tatvina, božanstven zločin.
Ah, jaz ljubim take trenotke, ljubim take noči... in ko sem prvič videl njo, zahrepenel sem si po taki noči žnjo ...
Zezette, prišla si v dolgočasni zimski dan, meglene	in prazne ulice,	vesela	in	z
nasmehom na	ozkih ustnicah .. * in	zahrepenel sem po	tebi...
$
Minilo je par dni.. . in spoznal sem te ... moje misli, moje fantazije so postale
dališki tajnik g. Naglič. Za izvedenca preJ laga gospa Borštnikova ravnatelja nemškega gledališča Richterja; na satirično vprašanje dr. Tavčarja, ako bi bila ga. Borštnikova zadovoljna, da se zasliši kot izvedenec intendant osješkega gledališča g. Srgjan Tučič, gospa nervozno prikima. Sodnik izjavi, da pokliče sodišče samo izvedence in preloži obravnavo na dan 18. t. m. ob pol 4. popoldne. — Zdi se nam, da je gospa Borštnikova zašla na napačno pot, ko si je iskala svojih zaveznikov med klerikalci in Nemci, ker smo prepričani, da je s tem zaigrala ves svoj ugled ravno med ono publiko, ki jo je nekdaj vedela ceniti!
Prvi dan — dan popolnega uspeha. Naši nasprotniki so bili osvedo-čeni — vsaj javno so tako govorili — da ostane »Jutro" popolnoma nezapaženo in in da »zmrzne" v najkrajšem času. Celo datum so določali ti modrijani, ko preneha izhajati »Jutro", a mi smo se smejali — s polno pravico, kakor je to dokazal včerajšnji dan. Po Ljubljani so se ljudje včeraj kar trgali za naš list in tobakarne so vedno pošiljale v naše upravništvo po nove iztise, ker so bili vsi prvi iztisi — in teh ni bilo malo — takorekoč v momentu razprodani, četudi je list vsled tehničnih ovir malo pozneje izšel. Vsekakor ne pretiravamo čisto nič, ako tidimo, da je »Jutro" vzbudilo v Ljubljani in tudi v vseh drugih slovenskih krajih naravnost velikansko zanimanje in da je bilo v vseh krogih zelo simpatično sprejeto. Konstatiramo to z velikim zadovoljstvom, ker ta sprejem je za nas največja zadovoljščina za vse neslane opazke s katerimi so nas pikali naši nasprotniki dokler »Jutra" še bilo ni. Sicer so pa sedaj ti možakarji umolknili in ne zabavljajo nič več, ker jim je še prva številka »Jutra" s svojo vsebino in vnanjostjo preveč — imponirala. Jamčimo jim, da jim bodo naslednje številke še bolj inponirale.
Umetniške razglednice. Umetniško založništvo Wojčiech Kossak v Krakovu je izdalo krasno izdelane umetniške slike slovanskih narodnih noš ter slovanskih učenjakov in umetnikov, ki jih toplo priporočamo. Za Ljubljano ima zalogo papirna trgovina J. Bahovec na Marilinem trgu.
Železniški častni občani. Popolnoma nepostavno je imenoval železniški občinski svet, ko ni bil niti sklepčen, svojim častnim občanom Šušteršiča, Kreka, Jarca in Demšarja, vloženi rekurz je deželni odbor zavrnil in pri bližnjih volitvah ponosno stopita do volilne žare ravno ona dva moža
—	Šušteršič in Krek — ki sta svoj čas pljuvala ogenj in žveplo na institucijo častnih občanov, in v načrtu ljubljanske volilne reforme črtala istim volilno pravico! So pač dosledni ti naši katoličani!
Grof Stlirgkh je že potegnil svoj rep med noge iz strahu pred Nemci, ki so ga hoteli postaviti na suho in suspendiral
dejstvo ... in temne, meglene samotne ulice je razsvetlil pomladni žarek ... mehak kakor so tvoji poljubi... čist... kot je čisto tvoje telo ...
Mali listek.
Književnost, gledališče, umetnost
Bodočnost našega gledališča. Na prostoru nekdanjega »Ballhausa* raste polagoma iz tal lično poslopje, ki hoče postati sredi slovenske Ljubljane najglasnejši dokaz kulturne in finančne moči kranjskega nemštva: nemško gledališče. Sezida ga kranjska hranilnica, kranjski — zlasti ljubljanski — Nemci pa so se pismeno zavezali, da abonirajo za več let vse lože in vse parterne in prve balkonske sedeže. Tako je finančni uspeh tega nemškega gledališča danes, ko je poslopje jedva par decimetrov nad zemeljsko površino, že popolnoma zajamčen. Sam cesar je dal za to gledališče iz privatne šatulje prav čedno podporo. In s čudovito prebrisano špekulativnostjo so naši Nemci nadeli svoji politično prevažni stavbi ime: Kaiser Franc Josefl. The-ater! Ta naslov zapelje vse tiste mlačne Slovence in nezavedne šviga-švaga Slovenke, ki so že doslej zahajali v nemško gledališče, da bodo poslej še lažje zahajali
;£ nadzornika Schmoranzerja, ker baje njegova služba kot profesor risanja na mariborskem učiteljišču ne more kolidirati z dostojanstvom okrajnega nadzornika. Radovedni smo, ako bode grof Stflrgh v jteh svojih načelih dosleden in povsod postopal tako! Na ljubljanskem učiteljišču je nastav-tjen kot profesor znani nemški kričač Peerz, na realki odpadnik Schrautzer, a oba opravljata službo okrajnih šolskih nadzornikov, a grof Stiirghk menda tega ne ve, zato bi bilo dobro, ako bi ga naši poslarci nato opozorili.
»Svobodna Misel", katero je »Slovenec" s takim veseljem pokopal, izide prihodnje dni v dvojni številki. Vzrok zakasnitve je ta, da se je oglašalo toliko naročnikov, da se ni moglo določiti dosti velike naklade. »Slovenčev" grobni spev »S. M." je tedaj velika blamaža.
Vrhniška železnica se odlikuje po samonemških voznih listih in napisih v vozovih. Ker leži ta proga na ultranemških tleh, beležimo to brez komentarja.
Eksercicije učiteljskih kandidatinj, katere vodi frančiškan p. Gvido Rant stoje v znamenju divjanja proti svobodomiselcem. Z izvajanji tega maziljenca se bomo v kratkem temeljito pečali.
Iz Trsta in okolice.
»Cirilmetodarija". Ako greš danes mimo »Narodnega doma" se nehote vprašaš, čemu visi črna zastava raz njegovo ponosno ogrodje. Lahko je vsakemu Slovencu odgovoriti na to vprašanje. Nesramna hujskarija, ki jo je spisal »Slovenec" je stotisočkrat maščevana na plemenit način. Zastava ki visi v spomin največjega slovenskega mecena, velikana po narodnem čuvstvovanju Karla Kotnika, daje izraz hvaležnosti tržaških Slovencev; in dokler bode ob sinji Adriji stopala slovenska noga, mu ostane spomin v naših in potomcev srcih globoko utisnjen. Slava, slava Kotniku!
Don Alphonso. 201etni kočijaž Ama-dej Novelli, doma iz Trsta in tam bivajoč, je pravi lenuh. Mesto da bi delal in si z delom služil kruha, se pusti vzdrževati od svoje ljublice, prostitutke Alojzije Alfonsi, ki mu mora vsak dan preskrbeti denarja ne le za hrano, ampak tudi za pijačo. Ce mu ona ne da denarja, jo pa pretepa in ji celo grozi, da jo ubije. Po noči pa on pohajkuje v družbi najslabših vagabundov. Včeraj se je nesrečnica naveličala tega jarma in je zaprosila policijo, naj jo reši njenega izkoriščevalca. Ovadila ga je tudi radi nevarnih groženj. Policija Ije Amadeja aretirala posebno rade volje, ker ga je že tako iskala: Amadej je bil namreč pred 6 meseci obsojen na dva meseca ječe, a policija ga ni mogla najti, ker se je vedno skrival pri svoji ljubici.
Ugleden soprog je 401etni čevljar Josip Umek, Ljubljančan, stanujoč v Trstu v ulici della Barriera vecchia št. 26. Včeraj je bil Umek aretovan na zahtevo svoje soproge Marije, katero vedno pretepa in ji grozi s smrtjo. Pred osmimi leti ji je Umek izbil oko, a predvčerajšnjim ji je blagohotno obljubil, da ji izbije še levo. Da pa ne ostane popolnoma slepa, ga je dala nesrečna žena aretovati. — Še celo na policiji, ko ga je uradnik zasliševal, je Umek zagrozil ženi: »Ko pridem iz zapora, bova obračunala!“
Iz proste luke. Ko je šel ponosno kot najpošteneji med poštenimi 3 5 leten možakar iz proste luke, je bilo opažati, da je njegova obleka, dasi kmetska, dokaj polna, nekam otečena. Finančni stražnik, ki ima nalogo paziti na take pacijente, ga je »pre-
v novo ljubljansko gledališče, ki ne bo več nemško, nego — cesarsko!
Poleg nemške realke, nemške gimnazije, poleg mnogih drugih nemških zavodov in inštitutov dobi bela Ljubljana kmalu še nemško neodvisno gledališče, v katerem se bodo slavile brez oviranja orgije nemške arogantnosti. Danes so Nemci v deželnem gledališču potisnjeni v kot, danes se živi nemška ljubljanska Talija le od starih burk in starih operet: v novem gledališču pa napno Nemci vse svoje sile, da dvignejo svojo Talijo čim najvišje, obnove opero, pomnože dramo ter bodo gojili umetnost z vso konkurenčno navdušenostjo.
V	deželnem gledališču se danes Nemcem pravzaprav slabo godi, a vzlic temu so veseli, navdušeni in zadovoljni — mi Slovenci pa imamo dobro opero, lepo opereto in dramo, najlepše igralne dneve, vsak teden par razprodanih hiš, a vzlic temu smo čmerikavi, malodušni in nezadovoljni. A zakaj? Nemci imajo za seboj Kranjsko hranilnico, ki jim pokriva vse deficite ter jim povrhu sezida še lično in predvsem moderno gledališče. Nemci imajo vedno več ko dovolj denarja,— Slovenci pa imamo le dolgove, deficite, večne skrbi ter strah za nadaljni obstanek svojega gledališča. Ze šest let visi življenje naše Talije le še na tanki nitki, in koncem vsake sezone se razburjamo s plašnim vprašanjem: ali bomo imeli še
iskal" (a ne zdravniško), ter našel pri njem kakih 50 krožnikov vrednih približno 6 K. Mož je doma iz Gorice, pravi da je našel bolezen (krožnike) na nekem skladišču, da se ne bi pobili, jih je hotel rešiti, kar je seveda dosegel. Prsti pa taki.
Ljubljansko porotno sodišče
dne 2. marca 1910.
Danes dopoldne so se obravnavale tatvine izvršene v skladišču južnega kolodvora pri tvrdki Lang. Dejanja obtožena sta Jakob Poglaj in Janez Flander. Na južnem kolodvoru je bilo okradenih več bal blaga, med temi tudi 3 bale usnja, pri Langu pa več pohištva itd. Dejanje samo na sebi je pač tako, kakor so tatvine vobče. Značilno je le, da se na skladišču južne železnice dogajajo take tatvine »na debelo", kar izvira iz pomanjkanja primernega nadzorstva. Značilen je tudi psihološki pojav pri obtožencu Poglaju ... posledica vpliva žalostnih družinskih razmer. Poglaj je bil nemara dotlej pošten, dokler ga ni žena zapustila in mu pustila nepreskrbljenega otroka. Od tedaj je šla njegova morala rakovo pot.
Za nas je ta slučaj važen iz drugih ozirov, katerih se danes le na kratko dotaknem. V mislih imamo kaka vprašanja sodniki juristi podajajo sodnikom lajikom — našim porotnikom. Ravno današji slučaj je jasno pokazal, da je potreba v teh vprašanjih temeljite, demokratične reforme. Ne juridično zavita, marveč jasna, priprosta morajo biti vprašanja! Le tako izostanejo na javno sodbo neugodno vplivajoče situacije zadreg porotnega sodišča, kakor se je to danes koncem razprave zgodilo. V slučaju Poglaj in Flander so bila porotnikom stavljena vprašanja splošno težko umljiva. Porotniki vendar niso juristi. Poglejte ! Flander je bil zaradi tatvine že dvakrat predkaznovan. Ali ta pregrešek ni bil tako hude narave. Po novem tač. zakoniku bi to z ozirom na predležeči slučaj ne imelo kakega vpliva. Na to je državni pravdnik porotnike tudi opozarjal. Ali zdaj pa pride: Porotnikom se stavi poleg drugih bistvenih vprašanj, tudi vprašanje: Ali je Fland-rovo prestano kazen smatrati in sicer smatrati z ozirom na današnji novi slučaj — kot prestano kaznitev, ali ne. To se pravi z drugimi besedami: odmera današnje kazni zaviti od tega, ali porotniki potrde, ali je Flander bil, ali še ni bil kaznovan. Drugega namena tako vprašanje pač ne more imeti. Ne rečemo drugega nič, vprašamo le: v takem slučaju — čemu tako vprašanje? Da je bilo za predležeči slučaj popolnoma odveč, to so pokazale posledice. Poslušajte 1 Nismo sicer videli v srce naših ljudskih sodnikov, imamo pa utis, da so glede rešitve tega vprašanja takole sodili: Flander zasluži biti kaznovan, stoji. Vendar pa njegovi prejšnji kazni po njuni naravi nista taki, da bi jih smeli šteti k navadni, res zlobni tatvini ter bi smeli imeti kak vpliv na odmero današnje kazni. Ako torej tozadevno stavljeno vprašanje zanikamo, olajšamo obtožencu morebitni vpliv na povišanje pri odmeri kazni za zadnje zagrešeno hudodelstvo. Jeli so porotniki res tako sodili ali ne, resnica je, da so vprašanje zanikali! Torej so Fladru s svojim pravdorekom kratko malo izbrisali obe pred tem zločinom tatvine prestani kazni. Zdaj si pa pomislite, v kak položaj so s tem postavili sodnike-juriste — porotni senat. Najlepše pri vsem tem pa je še bilo, da je državni pravdnik v prvem hipu napačno razumel izrek porotnikov. Mož je bil prepričan, da
dalje svoje gledališče ali pa ga zapremo?
—	Že šest let ni dobilo naše gledališče deželne podpore. Vzlic vsej štedljivosti je zagazilo Dramatično društvo končno v tolike dolgove, da si ni moglo nič več pomagati. Menic ni maral podpisovati nihče več, tako smo stali ob — propadu. V tem kritičnem hipu je priskočil na pomoč ljubljanski občinski svet ter je prevzel vso gledališko upravo. V veliko zadovoljstvo Dramatičnega društva si je občinski svet natovoril skrb za nadaljne vzdrževanje slovenske opere, operete in drame ter je določil za izvrševatelja artističnih in finančnih poslov dva magistratna uradnika: ravnatelja in blagajnika. Tako je podjetnik slovenskih gledaliških predstav še danes Dramatično društvo oziroma njegov odbor, izvrševalec upravnih poslov pa ravnateljstvo, ki ima nalogo iz tekočih dohodkov plačevati obresti dolga Dramatičnega društva ter izročati ves eventualni čisti dobiček društvu za amortizacijo društvenega dolga. Dramatično društvo je prepustilo ravnateljstvu v začasno uporabo svojo veliko knjižico in garderobo, a si seveda pridržalo lastninsko pravico do obeh.
Ravnateljstvo je dobilo naročilo, predvsem dosezati čim najugodnejše finančne uspehe, skrbeti za čim več razprodanih hiš, za čim naj nižje troške, za čim cenejšo režijo in za čim na j višje dohodke. Osobje
so porotniki dotično vprašanje potrdili — kar je samoobsebi umevno.
Šele ko je predsednik senata, nad-svetnik Vedernjak porotnike opozoril, da so vprašanje najbrže napačno tolmačili, se je zastopnik javne obtožbe dr. Neuberger oči-vidno presenečen za popravek tega izreka z vso mu lastno vnemo zavzel:
»Flander je bil vendar resdva-krat radi tatvine predkaznovan, to stoji neizbrisno zapisano, torej gospodje porotniki mu vendar nekaj ne morete odreči, kar je dejansko storil"... Si lahko mislite, kako
J'e to vplivalo na porotnike in na občinstvo! bedsednik vpraša: »Kaj pa pravite Vi gospod zagovornik k temu? Dr.Tominšek: S stališča zagovorni štva seveda moram priznati, da soimeli gospodje porotniki prav. In nadaljevalo se je pojasnjevanje semtertja. Konec vsega je bil: Porotniki še enkrat nazaj v posvetovalnico! Ko so se vrnili, so rekli: »Res je, Flander je bil že predkaznovan... Vprašanje so namreč to pot potrdili.
Izrekla se je razsodba: Jakob Poglaj in Janez Flander, oba hlapca pri tvrdki Lang se obsodita na tri leta težke ječe.
Tako se je končala navadna razprava z zanimivim zaključkom, kateremu privesimo nauk: Ne delajte gordijskih vozlov da v drugič ne bo takih — kozlov!
(Popoldanska porotna obravnava.)
Ob 4. popoldne se je porotna obravnava nadaljevala. Obravnaval se je slučaj Jože Jančar, zaradi uboja. Jančar je mlad, slaboten dečko. Že na obrazu se mu bere, da ne more biti zločinec, ubijalec. Delavec je na parni žagi na Rakeku. S svojimi tovariši: Mihevc, Skrbevc in Krec se je dobro razumel. Z ubitim Mihevcem sta bila prijatelja, skupaj sta stanovala. No, ali vrag ta pustni večer! Kakor se to za zaključek pusta spodobi, praznovali so ga že celo popoldne pustnega torka. In so se ga nalezli. Od gostilne do gostilne je šlo. Zvečer seveda pa še v »Maškare". Vsaj ranjki Mihevc si je bil ta špas privoščil. Jančar ga je dobil zvečer v Domiceljevi gostilni. Pa še druge zraven. In dal mu je celo za pijačo. Mihevc pa ga je že itak dosti imel, in začel je malo neroden postajati. Tudi proti prijatelju Jančarju. Ali končno so se spravili na ples in vsem je odlegla razboritost. Potem so šli zopet v drugo gostilno k Mlakarju. Pa tam je bilo že zaprto. Ampak so vseeno potrkali; ali zaradi pijače ali zaradi punce, bogsigavedi. Le toliko je gotovo, da eden izmed družbe tisti večer ni doma spal; v aktih stoji črno na belo, da je priča tainta tisto noč prebil tamintam. Pa še eden izmed družbe ni doma spal tisto noč ... in tudi nikdar več ne bo: ubiti Mihevc!
Kako je to prišlo? E, čisto po domače. Ko so se od Mlakarja vrnili proti domu, se je začel Mihevc nekaj usajati nad Jančarjem. Pa sta se sprijela kar zares. Prvi je drugega davil z roko in rezal z nohtovi, tako, da je imel Jančar 14 lahkih telesnih poškodb. Mihevc je bil močnejši kot Jančar. Metala in valjala sta se semtertja po tleh. Škrbevc ju je hotel pomiriti, pa jo je za zahvalo še sam skupil. In pustili so ju. Mislili so, kadar so bosta zadosti nalasala, pa bo mir. In res je bil kmatu mir. Zakaj Jančar je bil ranjen in je odšel domu, ne zmeneč se, kaj je z Mihevcem. Ta pa se je kar tam blizu zgrudil in obležal mrtev na ulici. Zabodena so mu bila rebra in srce. Jančar je šel domov in kakor je je bil, na postelji zaspal — kakor bi se ne
se je moralo skrčiti na skrajni minimum in repertoire naj bi bil kolikor možno poceni, a pri tem čim privlačnejši in donosnejši. Skratka: pri največji štedljivosti naj bi se dosezali najvišji denarni efekti! Jasno naročilo, a težka izvršitev. Naše občinstvo je mnogo težje zadovoljiti ko nemško in njegove zahteve so vedno višje; naša kritika je stroga ter zahteva več kakor je možno pričakovati od zavoda, ki ga nedostajanje najprimitivnejših sredstev in obupen boj za obstoj spremljata, odkar životari. Tako se borimo le za življenje našega gledališča. Da se je vzdržal zavod doslej, je zasluga edinole požrtvovalnega na-rodnonaprednega občinstva in ljubljanske občine.
Vsa podpora, ki jo dobiva naše gledališče znaša na leto 26.000 K. S tem naj se vzdružujejo drama, opera in opereta, a vse bodi dobro, lepo opremljeno, vzorno naštudirano! Vsak strokovnjak ve, da je ta zahteva neizvršljiva, pravcato Sisifovo opravilo. Večina režijskih troškov se jedva pokriva iz dnevnih dohodkov, tako da se živi iz rok v usta, a vsak hip nedostaje tudi najpotrebnejšega. Razmere pri našem gledališču so včasih obupne, tako da se je le čuditi, kako je sploh možno še nadalje vstrajati. Toda stiska, štedi in skopari se celo v nemožnih rečeh. Iz štedljivosti pa vzraščajo seveda vedno nove nepre-
bilo prav nič zgodilo. Nič ni slutil, da njegov prijatelj mrtev počiva tam zunaj in da se ga je usmilil edino le sneg, ki ga je
Eokril s svojo mehko mrzlo odejo. Tak je il Mihevčev mrtvaški prt, tak konec mladega življenja, tak konec pustnega večera, taka usoda proklete razvade fantovskih pretepov.
Drugo jutro pride po cesti voznik, pa vidi čudno kopico na cesti. Mislil si je, da je to morda kak slamnat mož — stara navada iz pustne noči. Kopica je bila pokrita s snegom. Malo radoveden razgrne, vidi pravega moža pred seboj, ga prime za roko, a roka je ledeno mrzla — mrtva.
In stvar je prišla na dan. In tako je prišel Jančar na zatožno klop, obtožen uboja, Ampak lahko stališče so imeli vsi: Državni pravdnik dr. Neuberger, zagovornik dr. Triller in porotniki. Prvi je v tem slučaju jako prizanesljiv, skoro bi rekli, ljudomilo je postopal. Od septemberskih dogodkov se je Savel spremenil v Pavla. Prav tako, če bo le držalo. Dr. Triller ni veliko govoril, pa bi bil tudi en sam njegov stavek zadostil, namreč: Ubijalec Jančar! In tudi res ni. Tega prepričanja so bili tudi porotniki, ki so vprašanje uboja zanikali in le potrdili vprašanje zadevno pregreška v smislu § 335, ozir. prestopka § 431 k. z.£Jančar je torej le krivim spoznan, da je mejo si-lobrambe (iz strahu) prekoračil in kriv prestopka zoper telesno varnost. On odločno taji, da Mihevca ni namenoma sunil z nožem, da on sploh ne ve, da bi bil nož rabil, tedaj ni izključen tudi nesrečen slučaj, da se je Mihevc med valjanjem po tleh sam nabodel na odprti nož v roki Jančarja. Jančarjeva obsodba se tedaj glasi le na 4 mesece strogega zapora.
Fant se je v solza potokih zahvalil za to milostno kazen.
Porotno zasedanje v Novem Mestu.
Pri porotnih obravnavah v Novem mestu dne 28. februarja sta bila obsojena: France Škoda na tri leta ječe in Franc Lampreht na pet let. — Jernej Pajk je bil pri obravnavi dne 1. marca le radi prestopka lahke telesne poškodbe obsojen na osem dni zapora.
Detomorilka. V Zočni pri Novem mestu je posestnica velikega nad 20 tisoč kron vrednega posestva 401etna Alojzija Zalokar 1. marca zjutraj svojega nezakonskega otroka umorila in ga pri podu za hišo zakopala. Nezakonski oče je baje zopet njen hlapec, 251etni Tomažin, doma iz Šker-jana, ki je tudi nezakonski oče pred dvemi leti rojene hčerke Alojzije Zalokar. Ta žena je bila sedaj že devetič mati. Njen najstarejši otrok šteje že 15 let — vsi otroci so še nepreskrbljeni. — To ni osamljen slučaj in take razmere se samo posledica izseljevanja v Ameriko.
Narodno gospodarstvo.
RUDOLF ŠEGA:
Karteli in delavstvo. i.
Nasledke gospodarskih pojavov, o katerih hočem razpravljati, čutimo vsepovsod. Marsikatera gospodinja se je že pritoževala, da se je sladkor ali pa petrolej podražil. Toda trgovec ji je kaj na kratko odgovoril: »Kartel je zopet zvišal cene!" In kdo šeni slišal govoriti o ameriških trustih, ne da se ga je pri tem polastil nek čuden strah pred temi nepoznanimi velikani ?
Tako se nas navadno polaščajo precej neprijetna čuvstva, ko,'se prvikrat seznanimo
mostne ovire, o katerih široka publika niti ne sluti, a na bodočnost ne misli nihče.
Naša vroča želja je, da dobi naše gledališče svoj stalen zbor, ki bi bil režiserjem in kapelnikom ves dan na razpolago. Producirali bi potem dvakrat več opernih in operetnih del, zbori bi bili v pevskem in igralskem oziru dovoljno naštudirani in komparzerija v drami bi v prizorih mas funkcionirala vzorno. Toda ker ni sredstev, trpimo vsi: publika, režiserji, kapelniki, solisti in vodstvo, ki mora spravljati brce za krivdo, ki jo povzroča — prazna blagajnica.
Naše gledališče bi moralo biti tudi ljudsko ter bi moralo prirejati z najnižjimi cenami predstave za ljudstvo, za delavce, za dijaštvo. S tem bi se gledališče populariziralo in masa bi imela najlepše užitke. Ker pa ni sredstev, se na take predstave niti misliti ne sme.
Že pol stoletja hrepenimo, da bi dobili dovolj domačega, inteligentnega igralskega naraščaja. Toda doslej nismo imeli še nobenega dramatskega učitelja strokovnjaka in strokovne šole ne poznamo. Saj ni sredstev! Srčno želimo vsaj toliko dobrih domačih sil, da bi mogli ž njim vzdrževati vsaj dobro dramo in dobro opero. Za tem idealom težimo vsi, a še dolgo ga ne dosežemo, ker nimamo sredstev, niti stvarnih, niti osebnih.
s karteli in trusti, kajti navadno se to zgodi, Teo moramo za kako stvar več plačati nego bi radi.
In prav nič se ne smemo čuditi, da se s temi pojaAi, ki tako zelo učinkujejo na naše vsakdanje življenje, bavi vsa javnost. Poglejmo časopisje! Skoraj vsak dan beremo, da se je sklenil ta kartel, oni zopet razdružil, da se je o tem vprašanju razpravljalo na tem shodu, v državni zbornici itd. In brezdvomno je kar največjega pomena za vse narodno gospodarstvo, da se je ta ali oni kartel sklenil, oziroma razdružil.
Največjega pomena so pa karteli, trusti in podobni pojavi seveda za dotične obrte. Razmere v produkciji in razpečavanju se vsled tega popolnoma izpreminjajo, popolnoma novi gospodarski položaji nastajajo. In dozdeva se mi, da se bo naše sedanje narodno gospodarstvo popolnoma iz-premenilo in da dobimo v tem oziru docela novo organizacijo.
In skoraj smem trditi, da so karteli, trusti in pa različni drugi pojavi, ki so s temi v zvezi, in pa vprašanje o njih razvoju najvažnejši splošni gospodarski problem sedanjosti, prav posebno pa bodočnosti. Kajti tudi socialno vprašanje v ožjem pomenu, delavsko vprašanje, katero se navadno smatra za najvažnejše gospodarsko vprašanje sedanjosti, je dobilo vsled razvoja kartelov in trustov popolnoma drugo podlago. In tudi rešitev socialnega vprašanja je v najožji zvezi z nadaljnim razvojem teh mogočnih gospodarskih organizacij.
In tako se nam vzbuja vprašanje, odkod so pa prišli kar naenkrat ti pojavi: karteli in trusti? Poglejmo nekoliko v gospodarsko zgodovino I
Viharji, s katerimi se je končalo osemnajsto stoletje in v katerih se je porodilo devetnajsto stoletje, niso imeli samo političnega pomena. 14. julij 1789 (I. francoska revolucija: razdejanje Bastille v Parizu,) ni pomenjal samo konca absolutne monarhije, temveč je bil obenem signal za novo dobo gospodarskega življenja. Do tega časa je politični absolutizem vsled svoje konzervativnosti obdržal pri življenju gotove popolnoma gospodarske tvore in institucije, ki že zdavnaj niso več odgovarjale potrebam in zahtevam koncem osemnajstega stoletja, temveč ki so ovirale ves razvoj.
Nič ni bilo bolj naravno, nego to, da so s političnim absolutizmom padle tudi gospodarske institucije, katere je ta absolutizem vzdrževal.
Kakor je moral vsak politični napredek prekoračiti razvaline pariške Bastille, ravnotako se je moralo tudi v gospodarskem življenju, če se je hotelo doseči preobrat in napredek, iti čez razvaline gospodarske Bastille, to je čez razvaline — cehov.
Starejšo hišno in mestno gospodarstvo je bilo enostavno. Cehovska organizacija v rokodelstvu je urejevala do najmanjše malenkosti tehnični obrat, razpečavanje in pa ceno blago. Produkcije niso mogli preveč zvečati. vsaj so bila prometna sredstva preeno-stavna, razen tega so pa imeli cehovski mojstri svoje določene „rajone“. Množina produkcije je bila torej v gotovem omejenem okolišu določena, toda tudi konsum se je lahko spoznal in izračunal, kajti obrtniki so delali večinoma le za lokalne potrebe. Oblast je določevala takse za mezdo in ceno ter s tem preprečevala različne ne-rednosti. Ponudba in popraševanje sta si bila na ta način vedno kolikor mogoče v ravnotežju.
Ti temelji starejšega narodnega gospodarstva so se pa v teku 19. stoletja temeljito izpremenili.	(Dalje.)
Ng. Pri mestni hranilnici ljubljanski	je vložilo	meseca februarfa	t.	1.
1571 strank K 1,009.478-22, a 1201 stranka je vzdignila K 665.670-69, stanje vlog koncem meseca jebruarja 1910 K 38,000.362-03, uložnih knjižic 27-371.
Ng. Novi vinski zakon, Predvčerajšnjim je finančni minister predložil nov načrt vinskega davka in sicer v izpreme-njeni obliki, kakor ga je v svojem ekspo-zeju v državnem zboru očrtal. Vinski davek predlaga vlada v dveh predlogih. Prvi zakonski načrt se tiče obdačenja vina, drugi obdačenja vina v steklenicah.
Vinski davek. Sedaj iznaša splošni davek 5 K 94 hi od	hektolitra vina in	1	K
48 h od	hektolitra	sadjevca. Po novem
vladnem	načrtu naj	bi zpašal davek	4	K
od hektolitra vina, 3 K 60 h od vinskega mošta in 1 K od sadjevca. Ta določba pa ne velja za Dalmacijo in zaprta mesta.
Vinskega davka bi bili oproščeni:
1. Vinogradniki od vina lastnega pridelka, katero porabijo doma za se in za vposlane ljudi. ,
2. Neobdačeno bi bilo tudi vino v zaprtih mestih, kjer že sedaj vlada pobira užitninski davek.
3. Ravnotako bi bilo davka prosto vino za kis, žganje ali za pokušnje.
4. Vino, kolikor ga kdo potrebuje na potovanju.
Vinski davek bode moral plačevati:
1. Vsakdo od vsega vina, ki ga kupi ali pa sam pridela. Izvzeto je le tisto vino, ki dohaja v prosta skladišča in iz ene kleti v drugo klet taistega vinogradnika v občini, kjer se je vino pridelalo, ali pa v sosednji občini.
2. Vsi mali vinogradniki, ki na drobno prodajajo vino, torej v posodah do 50 litrov.
3. Vinogradniki, ki točijo svoje vino »pod vejo* (Buschenschenker).
Vino, katerega bi kdo 1. septembra 1910 imel, se bo naknadno obdačilo.
Vlada upa, da se bo vsled tega zakona vinski zvišal za 6 milijonov kron, torej podvojil.
Ng. Osrednja zadruga hrvat-skih vinogradnikov se osnuje koncem meseca marca ali pa začetkom maja. Termin za subskripcijo deležev se je podaljšal do konca marca.
Ng. Posojilo mesta Sofije. Sobranje je dovolilo mestu Sofiji, da najame večje posojilo.
Ng. Trgovinska pogodba s Srbijo in Črno goro. V nekaterih dneh se bo sešla carinska konferenca, ki bo razpravljala o podlagah za trgovinske pogodbe s Srbijo in Črno goro. Srbija želi tarifno pogodbo, ki naj dovoljujejo Srbiji uvoz mesa v Avstro-Ogrsko. Kar se tiče pa Črne gore, se ji bo skušalo dovoliti uvoz goveje živine, katero se predvsem potrebuje v Boki kotarski. Želeti je, da se vendar enkrat sporazumemo s tema dvema državama, ker s tem ustrežemo v prvi vrsti sebi. Vsaj prav dobro vemo, da je glavni vzrok sedanje draginje, ker Srbija ne sme uvažati klavne živine.
Pogreb Karla Kotnika na Verdu.
Na Verdu pri Vrhniki je preminul mož, ki si je s tem, da je ves svoj življenski trud 500.000 K zapustil družbi sv. Cirila in Metoda v obrambo ginečega Slovenstva postavil spomenik aere perennius.
Takorekoč spontanno je tedaj prišla v srce vseh misel z udeležbo pri pogrebu dokazati svojo hvaležnost za tako krasen čin ki je edinostoječ v zgodovini slovenski.
Dne 1. marca zvečer je bil v vsej hitrici sklican v posvetovalno dvorano na magistratu ljubljanskem posvet zaradi zadnjega spremstva Kotniku in včeraj je romalo ljubljansko rodoljubno občinstvo na Vrhniko, kakor k pogrebu svojega očeta.
Z obema opoldanskima vlakoma je prihitelo občinstvo iz Ljubljane. Vrhnika in okolica je bila tudi mnogobrojno zastopana tako da je bilo udeležencev sprevoda brez pretiravanja nad tisoč.
Sprevod, katerega je aranžiral prvi slov. pogrebni zavod je bil veličasten ravno tako po udeležbi, kakor po odličnosti udeležencev.
Sprevod je otvorila požarna bramba vrhniška, kateri je sledil „Sokol". Bile so mogočne deputacije »Ljubljanskega Sokola” s zastavo, „Sokol I.“ in »Sokol II.", »Postojnski Sokol* s zastavo, »Kranjski* in »Radovljiški Sokol*, oba s zastavo, dalje »Ribniški* in »Vrhniški Sokol*.
Tem so sledili venci, katerih je bilo črez 25.	J
Za sorodstvom so stopali različni zastopniki narodnih društev in korporacij, katerih skoro ne moremo imenoma naštevati zaradi njih številnosti.
Omenjeni naj bodo: Zastopnik g. Iv. Hnbarja, £; *van Vidmajer, vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, prvomestnik, vladni svetnik Andrej Senekovič, ravnatelj v p., dr. Žerjav, tajnik in notar Hudovernik kot blagajnik. Dalje tajnik družbene pisarne Anton Brce in družbeni potovalni učitelj Ante Beg, deželni poslanci dr. Oražen in graščak Josip Turk, občinski svetniki Lenče, dr. Majaron in dr. Švigelj; dvorni svetnik dr. Ferjančič, okrajni glavar v p. Štefan Lapajne, tovarnar g. Jelovšek, notar Komatar z Vrhnike, primarij Gregorič, akad. fer. društvo »Sava*, zastopstvo slov. realcev, narodne dame g. dr. Tavčarjeva z gdč. hčerko, dr. Majaronova, notar Hudovernikova z gdč. hčerko in g. pl. Trnkoczijeva, dr.Krautova in Zadnikarjeva iz Kamnika.
Izmed društev naj omenimo najprej skoro vse C. M. podružnice, vrhniško čitalnico s zastavo, društvo strojarskih pomočnikov s zastavo, društvo rokodelskih pomočnikov s zastavo in »Ljubljanski Zvon* s zastavo. — To je, pomnoženo z drugimi ljubljanskimi pevci, zapelo pred hišo in na pokopališču troje žalostink, namreč »Usliši nas Gospod*, »Nad zvezdami* in »Blagor mu .. .* z že znano dovršenostjo.
Po odpeti pesmi je izpregovoril prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda ob odprtem grobu sledeče besede, ki so vzbudile splošno nemo pritrjevanje: »Solze žalosti mi stoje v očeh, ko stojim ob grobu moža, kateremu sem bil še nedolgo na gimnaziji njegov ravnatelj. Svojega imetja ni užival, da bi z njim krepčal svoje rahlo zdravje. Delal je noč in dan, ne zase, ampak da zapusti kraljevski dar slovenski deci. No-
beno društvo ni dobilo kdaj večjega daru. Namenjen je ta dar deci, da se omika na podlagi narodnega, materinega jezika. Povsod se pojavlja ostuden prizor, da se v potujčevalnih šolah otroci sramujejo govoriti tisti jezik, v katerem jih je mati uspavala. Družba Cirila in Metoda bo sedaj ustanavljala šole in vrtce. Ranjkemu je pa zagotovljena večna slovenska hvaležnost. Njegovo dejanje naj bo v veliko spodbudo, v slaven spomin in slovenskim otrokom obojega spola v večno hvaležnost.
Na gričku, ki nudi krasen razgled po lepi vrhniški okolici so nato zagrebli Slovenca, katerega zlato srce je bilo edino le za narod slovenski in njega napredek.
To je dokazala najlepše njegova poslednja volja, o kateri smo po informaciji izvedeli sledeče: Teden pred smrtjo Kotnika je njegov svak, veleposestnik in tovarnar Lenarčič, kupil vsa vrhniška posestva in ona, katerih solastnik je bil za okroglo svoto 500.000 K, katere je naložil v prid C. M. družbe v vrhniški Kmetski posojijnici. Sestre so dobile po 100.000 K, razen tega pa še delovodje v njegovih tovarnah po 500 K.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Seja gosposke zbornice.|
Dunaj, 2. marca. V današnji seji gosposke zbornice je bila sprejeta v vseh branjih rekrutna predloga. Grof Latour je govoril za zbližanie Avstrije in Rusije in plediral za ustanovitev zveze treh cesarstev. Dalje je obravnaval zgradbo dalmatinskih železnic in urgiral uresničenje načrtov. Odgovarjal mu je železnični minister Wrba, ki je izjavil, da se normalnotirne železnice zgrade po zadnjem dogovoru z Ogrsko do decembra 1. 1911.. oziroma do oktobra L 1. Kar se tiče projekta belokranjske železnice, je izjavil Wrba, so za sedaj še nemogoči definitivni projekti, dokler niso končani dogovori z ogrsko vlado, ki se protivi zgradbi normalnotirne železnice po Hrvaškem teritoriju. Nadaljni govornik Plenner je pobijal izvajanja grofa Latoura glede zbližanja Avstrije in Rusije in povdarjal ozko prijateljstvo Avstrije in Nemčije, ki bi ga zbližanje z Rusijo kolikor toliko omajalo.
Protest »nemške narodne zveze* proti na-učnemu ministru Stiirgkhu.
Dunaj, 2. marca. Poslanec Chiari je danes v imenu »nemške narodne zveze* izročil ministrskemu predsedniku Bienerthu protest iste proti naučnemu ministru grofu Stiirgkhu radi njegovega baje nenemškega postopanja na Tirolskem, Spodnjem Štajerskem in v Bukovini.
Seja češkege deželnega odbora.
Praga, 2. marca. Deželni odbor je v svoji današnji seji sklenil, da odpusti iz de «. želne blaznice 280 pacijentov, ker so finančne razmere tako obupne, da ni najti nikjer pokritja. Iz istega vzroka je črtal postavko za podpore raznim češkim in nemškim kulturnim ter umetniškim zavodom; istotako so se znantno reducirale vsote v postavkah za orožništvo in šolslvo.
Dr. Lueger na smrtni postelji.
Dunaj, 2. marca. Položaj dr. Luegarja se je nenadno danes popoldne poboljšal, začutil je tek in zahteval hrane, ki jo je tud povžil. Proti večeru se mu je zopet poslabšalo, razširjanje srca napreduje, [moči mu pešajo, da je pričakokati vsak čas katastrofe.
Obisk avstrijske eskadre v Črni gori.
Cetinje, 2. marca. Poveljnik avstrijske eskadre kontreaemiral Haus, ki je priplula v Bar, da čestita knjazu Nikiti ob priliki njegovega 501etnega vladanja v imenu avstrijskega cesarja, je prišel danes z velikim spremstvom v Cetinje, kjer ga je sprejel zelo fprisrčno knjaz, prestolonaslednik Danilo, razne korporacije, civilne in vojaške ter velika množica naroda. Knjaz Nikita je poklonil kontreadmiralu Hausu Danilov red I. vrste, a tudi drugim častnikom primerna odlikovanja; moštvu ekskadre pa je
Eodaril 200.000 cigaret. Knjaz Nikita se je rzojavno zahvalil cesarju Francu Jožefu na ti pozornosti in ga prosil naj sprejme njej govo zahvalo, nakar je cesar takoj odgovoril brzojavno, ter mu še enkrat čestital k jubileju.
Car Nikolaj prvi vitez bolgarskega reda sv. Cirila in Metoda.
Petrograd, 3. marca. Bolgarski kralj Ferdinand je danes poklonil carju Nikolaju novoustanovljeni red sv. Cirila in Metoda ter mu izročil insignije tega reda.
Italijanski finančni ekspoze.
Rim, 2. marca. Finančni minister Salandra je predložil danes zbornici finančni ekspoze, ki izkazuje 30 milijonov lir preostanka, dasi se je dovolil nov kredit v znesku 90 milijonov lir. Povdarjal je splošno dobro finančno stanje.
Morganatični soprog nemške cesarice Friderike umrl.
Berlin, 2. marca. Tu je umrl na pljučnici v starosti 68. let dvorni maršal cesarice-vdove Friderike grof Seckendorf. Splošno se je govorilo, da je bil Seckendorf morganatično poročen s cesarico-vdovo Frideriko. Kljub vsem vladnim dementijem se trdi, da je ta zakon res obstojal.
Čitajte „Jutro“!
A. Rasberger, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7
—	(pri Maliču, nasproti glavne pošte). ===========================
STajvečja zaloga modernih godbenih automatov, električnih klavirjev, gramofonov, plošč, in drngih potrebščin.
dohodek GRAMONELLA
Najnovejši automat na utež.
Igra na klavir z mandolino, veliki in mali boben, činela, triangel in posebnim ksilofonom. Zraven tega ima
u s„o, fc „,»	GRAMOFON.	v.'«-,
Ta automat se v najkrajšem času sam izplačo. Moderni gramofoni z automatom po nizkih cenah. Vse blago je brez konkurence, bodisi v konštrukciji ali v ceni. Prodaja se pod polno garancijo. Vse gramofonske plošče se dobijo pri meni samo garantirano nove. Prodajam na ugodne obroke. Vsa popravila vsakovrstnih mehaničnih godbenih strojev, automatov in gramofonov se izvršijo natančno in ceno.
ki varujejo svoje čevlje pred pokanjem in trganjem rabijo edino samo
Jurjevo čistilo (kremo)
ki je v svoji dobroti gotovo nedosegljivo.
Dobiva se povsod.
3/10—1
Urški prestolonaslednik na potu V Italijo.
Frankobcod, 2. marca. Tu sem je dospel inkognito grški prestolonaslednik ih takoj odpotoval v Genovo, odkoder se napoti v Rim, kjer obišče italijanskega kralja.
Predrzni sleparji v Ljubljani.
Izvirno poročilo ,Jutra“.
Več kot predrzni sleparji, ki že nad leto dni po vseh večjih sejmeh — kolikor doslej znano v Zagrebu, Novem mestu in šele pred kratkim v Črnomlju — na razne sleparske načine sejmarjem izvabljajo denar, so se včeraj pojavili tudi v Ljubljani.
V	Llubljani smo imeli namreč včeraj velik sejem, na katerega so prišli ljudje izraznih krajev.
Zanimivo pa je v tem slučaju, da se je žrtev teh sleparjev ta sejem le tako mimogrede ogledala, in da so sleparji to pot s posebno rafiniranostjo svoj najnovejši zločin izvršili.
O celem dogodku smo dobili takoj izvestno poročilo. Evo čitajte!
Ivan Bradač, posestnik iz Velike Račine pri Grosupljem se je bil v torek, 1. marca napotil v Ljubljano, oziroma v Šiško, da obišče svoje tam omožene hčerke. Noč od torka na sredo je tamkaj tudi prenočil. Včeraj zjutraj pa se je napotil v mesto, kjer si je nameraval nakupiti več potrebnih stvari. V to svrho si je vzel tudi več denarja seboj. Ker je bil že v Ljubjani, zanimalo ga je tudi si malo ogledati naš veliki ljubljanski sejem. Šel je tja dol, ne da bi bil kaj kupil.
Okrog polu dveh popoldne se je podal zopet v	mesto,	je	kosil, nato	pa šel
po svojih opravkih.	Ob	5. zvečer je šel k
frančiškanom k spovedi. Ko je vse to odpravil, se je podal na kolodvor, z namenom, da se z večernim vlakom vrne domov. A spotoma mu	pride	na	misel, da	se od
hčerke pravzaprav niti še poslovil ni, dejal je sam pri sebi, ej, grem pa še to noč v Šiško k hčerki. Mislil in storil je tako.
Takole okrog polu 7. zvečer jo je mahal po Marije Terezije cesti proti Šiški.
»Ž ivinozdravnik“. Nekakoblizo pri Koslerju pa	sreča	nekega moža,	dobro
opravljenega. Mož se pred njim ustavi, pa ga nagovori: A tista krava še vedno leži tam. (V Šiški je neki res krava crknila.) Bradač: »Ali ste Vi mogoče živin ozd ravn ik?“ Oni: Da, da, sem živinozdravnik".
Nato se še malo razgovarjata. Kar se »živinozdravnik" dela kakor bi se izpod-taknil, res pobere nekaj denarni listnici podobnega. Ha, pravi, denar sem našel. Bradač: No, nesite ga županu, da denar pre-šteje in da razglasiti. Oni: Ne, veste kaj, greva rajše tamle zadej, pa ga midva sama preštejeva, bova vidla, koliko ga je. In res Bradač v svoji lahkovernosti uboga »živi-zdravnika", pa gre za njim.
Prizor za Koslerjevim zidom. Pelje ga noter za Koslerjev zid. Tam je obstal in rekel, no, zdaj pa poglejva, kaj svanašl a.
Drugi slepar na pozorišču. „Ži-vinozdravnik* še ni bil odpri listnice, kar ste prikaže od druge strani nek drug Človek, pa zavpije: »Aha, Vidva sta moi denar našla.“ »Živinozdravnik" se je pri tem delal jako oplašenega, Bradač pa se je seveda tudi resnično prestrašil.
Vašo listnico se ml Neznanec je najprvo od Bradača zahteval, naj mu takoj pokaže listnico z denarjem. Bradač je bil osupljen, da mu je res pomolil svojo listnico in še denar štel. Bilo je notri 5 bankovcev po 20 kron in bankovec za 100 kron.
On ne verjame — še čevlje dol. Ko oni drugi prešteje denar, pravi, to ni še vse, Vi imate denar v čevljih zatlačen. Alo, čevlje doli Ubogi Bradač ga je res ubogal.
Zdaj pa še Vi. Ko je bil z Bradačem gotov, zavpije še nad »živinozdravnikom": Zdaj pa še Vi! Ta pa je navidezno z obupnim glasom odgovoril: Oj, za Boga, gospod, vsaj jaz nimam nič.
Oba sleparja čez zid. Ko ga je oni drugi hotel prijeti, je »živinozdravnik"
—	torej oni prvi, ki je Bradača semkaj izvabil, nagloma preko zida, ta drugi pa za njim. Kmalu ni bilo ne duha ne sluha o njih.
Bradačeva 1 istnica prazna. Bradač je bil sprva uverjen, da je ves prizor, kakor ga je doživel, resničen. Najbrže se mu je ubogi „živinozdravnik“ še smilil, da ga oni preganja. Potem pa je le vendar pogledal v svojo listnico, in ko jo natanko pregleda — prazna. Bankovci so šli s »živinozdravnikom" in onim vizitatorjem vred. Zdaj šele mu je postalo jasno, da je na tak način postal: žrtev predrznih sleparjev.
Bradač se je nato takoj napotil v Šiško k orožnikom ter slučaj prijavil. Orožništvo je tudi takoj vse potrebno okrenilo, da za-slede sleparje. Obvestili so o tem telefonično tudi mestno ljubljansko policijo in potem še osebno. Tudi ljubljanska policija je bila takoj vsa alarmirana. Še pred deveto uro je bil ves policijski aparat na delu zasledovanja. Posel izsledenja se je poveril posebnemu civilnemu uradniku.
Zasledovanje je seveda sila otežkočeno in kakor je slučaj v Črnomlju pokazal, tudi nevarno. Dva spretna lopova morata to biti. Oni prvi, ki je Bradača izpeljal, nosi črn klobuk z ozkimi krajevci, črno sukno in brado. Oni drugi pa nosi bolj rujavkasto obleko in kapo na glavi. Govorita bolj hrvaško narečje.
Iz tega poročila posnamemo: Vse te predrzne sleparije vršita ista lopova. Obiskujeta večje sejme. Pri tem zasledujeta žrtve — z denarjem. Bradača sta najbrže že na sejmu zasledila, mogoče tudi šele v gostilni. Zasledovala sta ga. Dogovorila sta si kraj, kjer se vsak od druge strani snideta. Oni drugi markira, ko zaloti ta dva šteti denar, da je denar on izgubil. To pa zopet markira prestrašenost, zbeži, oni pa za njim. Na licu mesta pa pustita stati žrtev, kateri je oni drugi previdno izmuznil denar na „kontrolo“ mu ponujane listine. Skoraj bi rekli, da je v slučaju Bradač, eden ali drugi teh sleparjev, moral z Bradačem že preje kje govoriti, oziroma zaslediti njegove raz-
mere, na kar sta napravila in izvršila načrt, kakor tu opisan.
Pozor torej pred sleparji!
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. Najmanjši znesek 50 vin.
Fedor Vrhnika. Srčna hvata za poslano čestitko.	»Šestorica".
Kupi se stara kopirna preša.
Ponudbe pod: „1 P“ na upravništvo »Jutra".
Kupijo se stari umetniški časopisi n. pr.: »Megendorfer Biatter", »Jugend", »Moderne Kunst", Simplicissimus" etc.
Ponudbe pod: »L. L. 1000“ na upravništvo »Jutra".
Gošpodlčna sprejme službo kot prodajalka v tobakarni ali pekariji. — Nastopi takoj. Ponudbe do 15. t. m. pod »F. L. 123", Ljubljana, poštno ležeče.
Išče se mesečna soba, eleg. opremljena z veliko pisalno mizo in popolnoma sepa-riranim uhodom iz hodnika.
Ponudbe z navedbo cen na upravništvo »Jutro" do 15. t. m. pod šifro »Sredi mesta".
<
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda!
)
soboto od se vrše
TtanaG in vsak četrtek in so L/allCO 3 do 6. ure popoldne
v Elektroradiografu „IDEAL“
kinematografske predstave
za <3.ija,ls:e 12/1?J
s programom odobrenim po tozadevnih oblastnijah v zmislu sklepa dež. šol. sveta.
Vljudno se priporoča Ravnateljstvo.
Diplomirani krojač
Anton Presker
v Ljublani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/52 10
Kupujte „Jutro“
Dobiva se v tobakarnah
po 4 vinarje.
iii«iiiihiiiiiiiiii»imiimi»iimm»hmiiiiiiiimmii»iiiiiii»i»imiiiiiiiii*ii»imi»iihim*« 11 iiiiiiiiiiiiiiiiiM miiiimmiii iii»lillii«liMMilllliiiiiM»iiiiHllMiiiiM»HM»iiiiii»
UH.......
Priporočamo
■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIDIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllli
tllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltltllllMIIIIIIIIIIIHfllllltllllllllllllllllllllllllll
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
KOLINSKO KAVINO PRIMES
edini jugoslovanski produkt te vrste,
2/10-1
Delniška glavnica: K 3,000.000
in»iiiniiiii«iiiiiiiiimi»M»n»iMM*iii»,MMMM,",,,,,,,*,"*,u
Rezervni fond: K 350.000.
Liublianska kreditna banka v Ljubljani.
9	Stritarjeva ulica štev. 2.
................ Podružnice	v	Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne "vloge po čistili 4^2°|o.
■ iiiiiiiii,l,ll>,,,,,,l>aai,ll,lllli||iiaiiiiiiiaiiitMHHiiiiiiii>iiii
n nun	"mi	in	iiniiiiiiiiiu»»*»iiiiim	•••!!•