MARODNK JEDNOTI WW UrodnlAkl ta upravnllki proatori. 2f,:.T South Lawndala A v«. Off le« of Publication i M67 80. Lawndala A va. Teltíphon», Rockwall 4004. al Chico. Tovarnarji in bankirji in železniški Intereai i» bili i« na vrati* — Sank se ie bile do-ločene cene. Waahington. D. C. — Senator Shipatead pravi, da ao železniške družbe. banke in tovarnarji bili ie na vrati, da ao bili deležni izrednega privilegija vladnega določanja cen, zato zo adaj na vrati farmarji. Benator ae*je tako izrazil, ko je predložil avoj© predlogo, po kateri vlada določi cene z« poljske pridelke. On odgovarja na argumente za eolnino, ki jih je predaednik izrekel v gvojem govoru v Chicagu, in na argumente v predaednikovi poslanici. ). On pravi, da ta predloga ne povzroči drugega, kakor da uvede za poljedelatvo že dolgo časa uveden pricip javnih amernic — t. j. javnih amernic, po katerih oe ustanovi državna ali zvezna vladna komieija za določanje cene v tranaportaciji, telefonaki službi, službi za električno razsvetljavo in ceatnoželezniški službi. Ta princip Jje tudi v zakonu za zvezno rezervno banko, ki daje federalnim rezervnim bankam moč za diakontiranje o-brestne mere, ceno denarja in kredita, ki ao potrebna za poljedelstvo in industrijo. Ta princip je tudi v zakonu, ki je ustvaril eolnino, ki jo določa komisija in ki sloni na razliki produkcijah stroškov doma in na tujem. S tem seveda odpravljp tujezem- berač mraza p? J4M^rrïïï CMcago, III., pondeljek, 14. decembra (Dec. 14), 1926. *» ŠTF.V.-NI MHFR 292 etoass fse^asamag «ISSÉa * »¡■ja** P^iM for in aoctiun 1103, Act of Oct. a. 1»17. outkorlaod on Jano 14. ISIS. PrtiUi iiivilliiHki! AMERIKA. ' Senator Shipatead se je poteg-nil za farmarje v senatu. Poročilo v senatu o pron« j Jenih nerednostih pri plačevanju davka. Nezadovoljne farmarje oare-čujejo s slavospevi proeperiteti. Haitsko vprašanje pred sena-tom. Iz rudnika v , Birminghamu, *la., so potegnili dozdaj 53 mr-ličev. Skrita propaganda za znižanje delavake mezde. PO SVETU. Liga narodov mogoče dobi mednarodno armado. Mussolini: Italija se pripravlja na vojno. Japonce mika okupacija Mandžurije. Sovjeti so pripravljeni aodelo-vati s Coolidgem pri razorožitvi. Najdbe francoake in ameriške ekspedicije v Sahari. Ti mit posnioo st |S|U lana tliftlill Farmarjem pa ne pomagajo nič. — Take pesmice le potrdijo. da no tukaj rea trdi časi sa farmarje. tOUZENSOV Zarkomet JE POSVETIL Chicago, III. — Kadar nastajajo trdi časi zs delavce ali farmarje. tedaj nastopajo ljudje, ki delavcem in farmarjem pojejo pesmice o prihodu dobrih časov. To se ponavlja tako redno, da «o delavci in farmarji že tako vajeni takih uspavaških pesmic, kot sko konkurenco, tovarnarju pa dovoljuje, da določi amerftlro ceno. Namen te predloge je, je nadaljeval senator, da se določijo cene za ameriškega farmarja, da se bo nabajal v takem položaju, kot druge industrije. To sledi le zdsvnej udomačenemu izrednemu privilegiju razrednega zakonodajnega programa. Ker ao se te smernice že zdavnej udomačile, jih moramo izvesti do konca. Ravnati moramo enako i vsako industrijo, ali pa moramo odpraviti te smernice. Preklicati moramo posebne privilegije, ki smo jih dali tranaportaciji, industriji in bankiratvu. Poljedelski svet v Minnesoti je podal izjavo, v kateri prdvi, da je Coolidgeva poslanica zelo razočarala farmarje po zapedu in d« jo bodo farmarji smatrali za odklonitev vseh obljub, ki so bile na Coolidgevi platformi leta 1924. Shipatead pravi, da se zrcali jo v njegovi Izjavi želje 200,000 volilcev v Minnesoti. O tem se je prepričal, ko je bil poleti na govorniški turi, ki ss je raztezala križem države. Čaanlkl na deželi, no bili lani še nasprotni njegovemu stališču, letos so pa zanj bolj m prejemi j Ivi. Letos so priobčili veliko komentarjev, ki so bili naklonjeni njegovemu stali-*ču, )»osebno pa. da se določijo cene za poljake produkte. Kajti g če ho železniške družbe in druge korjjoraclje deležne tega izrednega privilegija, zakaj ne bi ga bili tudi farmarji. Shipsteadova predloga določa, ds bo odmemo ceno določala od vladne korporaeije za Izvoz. Ako kljubtemu ne bo farmar prejel pri ličnega dohodka, tedaj se sa podlago proračun« vzame vrednost lastnine, ki «e potrebuje z« MukCijo. na mkllona Žarki zelo so padli močno. To se je zgodilo v poročilu na senat. SsvjeN pripravljMi ao«muv«a a eWni^fnit piio moskovski iasopis "lavjeetja", uradni moakov«ki flat, piše, d« Raaija odobrava vsak korak Amerike v «vrho razorožitve. j Moskva. 18. dec.—"Isvtwtja", uradno glasilo sovjetov. pišejo, 41 je sovjetska Rusija pripravljena kooperirati s predsednikom Coolidgem pri vsakem koraku, ki ga stori v svrho sklicanja svetovne razorošitvene konference. Waahlngton. D. C. — Preiskovalni odsek, kateremu predseduje senator Cousens, je predložil poročilo senatu o svojem delu. U*Mi komentira Coolidgevo posle-V tem poročilu je povedano, da [¡¡L konRrMUi ko to piše. Coo-so močne in vplivne korporaeije |IdftV0 opombo ^kih Uol. gpv Ameriki je llat prezrl. Pred oglaševalnim odsekom Ameriške farmske federacije m-nastopil C. L. Burlingham, urednik živinorejskega liata "Bree-der's Gazette", pri obedu, ki se je vršil v prostorih Cikaškega trgovskega društva v La Sallo-vem hotelu. Ta Burlingham je trdil, da bančni bankroti v koruznem pasu niso velikega pomena. Menil je, da banke v Iowi niso bankrotirale letošnjo jesen, ampak so pred tremi ali štirimi leti. Seveda farmarji v koruznem pasu pojejo popolnoma drugo pesmico, kot ta Burlingham. Pa tudi dnevne vesti v dnevnikih slikajo položaj v koruznem pasu v popolnoma drugi luči. Ta Burlingham se tudi prav nič ne vznemirja zaradi cen .za poljske*pridelke. Menil je, ds so fsrmsrji v letu 1924 krmili svojo živino s koruzo, ki je bila po viso-ki ceni, letos jo ps krmijo s koruzo, ki ima nizko ceno. Cene za poljske produkte se postsjgjo zopet visoke, fte nikdar niso bili poljedelci tako procviUjoči, kot so dandanes. To zadnje mu je povedal neki živinorejec. Končno je še trdil, da so cene zs p6lj-ske produkte zs pet odstotkov višje, kot so bile Isni, ki ni bilo slabo leto. Ko je izblebetal svojo pesmico o dobrih časih za farmarje. Je u- molknil. Ampak ta jiesmica ne bo rešila farmarjev v koruznem pasu trdih časov, pa tudi ne bo umolknila njih godrnjanja. vplivne korporaeije odšle plačilu milijonov dolarjev dohodninskega davka, ker je zakladniški department jih prije-mal na rahlo. Preiskava je trajala dve leti. Predloženih je veliko izjav, ki so podprte s pričami. V dveh ali treh tednih bo ta odsek povedal, kaj je pronašel. „ To izpričevanje bo objavljeno v petih objavah in meče svitlobo ns misterij. kako so se vršila po^ gajanja s Stric Samom. Ako je bil kateri davkoplačevalec pozvan,'da ni plačal svojeg^ dohodninskega davka, tedaj j<$ mora takoj plačati. Odsek je pa pronašel, ako je davkoplačevalec bogat in ga zastopa zvedenec, tedaj najde strica Sama večinoma pripravljenega, 'da popuatt par milijonov od naloženega davka, ali da odlaša z obravflavo, dokler rok po zakonu ne poteče, ali pa dovoli druge usluge. Odsekovo poročilo pravi, da se je Gulf Oil kompaniji posrečilo, da ni plačala nobenega davka, ki bi ga morala plačati. Od te kompanije je zakladniški tajnik glavni laatnik. Kompanlja je plačal« davek od leta 1915 do vštevšega leta 1919. V tem ča-au je plačala $590,820,444, toda kasneje se jI je vrnilo $3,996,-080. Odsekov i preiskovalci so pa dognali, da je kompanija še premalo plačala $590,305, tako da povračilo nji znaša $4,-590,385. Povračilo je bilo dovoljeno, ker je kompanija trdila, da je o-pravičena do večjega dobitka od njenih kosmatih dohodkov. Ta dobitek je bil napravljen na podlagi vrednosti olja in oljnakov. Kalifornijska Standard Oil kompanija je dobila tudi popust za $3,378,000. Prizadete so še druge korporaeije, katere lastniki so bili zelo patrljotlčnl v vojnem ča*u, katere je pa minil patrijotlsem, ko je bilo treba plačati davke. Abdel francoske Krim «prejme pataje? I Hngier, Maroko. 12. dec. — roparji ustrelili "butlegarja". Pinehot predlaga ■—i—MJJLH Kontrolo lEUHmav Sklical je Izredno zasedanje legi sls t ure. ki naj razpravlja o državni kontroli nad antracMal mi rovi. _ Harrtoburg. Pa. — Governer Pinehot Je v nedeljo zvečer akli cal izredno za«ed«nje pennayl-vanske legislsture v avrho. da se sprejmejo zskoni o državnem re-guliranju antracitnih premogovnikov, v katerih traja stavk« že 15 tednov. I*gialatura ae sni-de 18. i«nu«rj«. ameriftkim bogatinom manjka služkinj. Msitok is Jo jo prišlo prod sesat Predloženi «U bili dve resoluciji. Waahlagtea, D. C. — Senator fKlnj[ is države Utah je predložil senatu dve resoluciji. V eni teh reaolhclj sshtevs, da se pojasni, ' "" ao funkcije in moč gene-H. Ruaaella. vojaške-erja na Haiti Ju glede volitev haltakemu drugI resoluciji pa ae naj ameriške čete u-maknejo a Haltlja. V avoji prvi resoluciji z«hteva senator King, da ae predloži vaa korespondenca, ki je bfla izmenjana med generalom Ruaaellom in haltako vlado, in med katero drugo vladno agencijo in haitako vlado z oziroma na haltako poso-jllo, ki ao ga dale ameriške banka. On vprašuje, nko je državni department inštruiral Rusel-la, d« prepreči obdržavanje volitev v mesecu Januarju prihodnjega leta. ali da naj se ohdržr sedanji haitski uradniki v službi brez volitev. Ta vprašanj« imajo namen, če je Bor nova vledu marijoneta, ki ao jo vzpostavile ameriške vojaške «ile pod po-veljnlštvom generala * Rusell«, dalje, da je bilo ponojilo najeto v Wall Strectu z velikim dobi. ¿kom za bankirje ln proti volji haiUkega Ijudstv«. V avoji drugi resoluciji pravi King, da «o sedanji stiki' med H«itlj«m in Zdrušeniml državami pONtali nezadovoljni za Haiti in nekoristni za Združen« države. Po njegovem mnenju sta to zakrivili ameriška vojaška in fiškalna kontrola Haltlja. Nameni zaradi katerih Je bila odrejena intervencija, so bili že zdavnej doseženi, zdaj Je pa dolžnost Združenih držav, da u-mskne )K>godbo in da se ta iz-premeni glede kontrole baltskih davčnih dohodkov po Združenih državah ali glede Intervencije od atrani Združenih držav v h« i tak i politiki. Ta zadnja klavzula «« nanaša n« zvijačno klavzulo v baltski |k>godbi, po kaUri Je bilo mogoče ameriški vladi "ščititi" te a-meriške uradnike. Pod to pretvezo ae Je izvršilo zaaedenj« obeh republik Kanto Domingo in liaitl. LIGA NARODOV DOBI lEDNA-RONO ARMAR? Anglija. ; Francija in tfclgij« sprejele v nnčelu Uenešev načrt aa ustanovitev liglne armade kot pogoj raiorožeaja. feeneva. 12. dec. — Velika Britanija. ki Je morda na robu vojne a Turki radi mosulskega petroleja, je včeraj v načelu sprejela sporazumni iiačrt, katerega je predložil čchoslovaškl zunanji miniater dr. Beneš, za ustanovitev armado ligo narodov. Načrt je nekakšna garancija, katero sta zahtevali Francija in Belgija predno ae izrečeta za sklicanje razorošitvene konference. Načrt je delo Belgije in male ontento. Načrt določa, da pripravljalni odbor, ki aranžira rnzorožltvono konferenco, ugotovi velikost, Število prebivalstva, bogastvo, geografIčnl polož«i. Industrijsko premoženje ln velikost armad«» ter mprnarice vseh držav, ki so v ligi narodov, nato pa pripravi llato proporčne vojaške pomoči, ki Jo ima dati vsaka drŽava za alučaj, da mora liga narodov z orožjem uvoljaviti svoje ukrepe napram nepokomi državi. NS podlagi te liate bo potem rasvid-no v kolikem obsegu se posamezne države lahko rasorožc in koliko eojaštva in materijala morajo imeti za mednarodno akcijo. Angleški zunanji miniater Chamlterlain nt povedal, koliko tajnih ladij in bataljonov vojaštva Je Anglija voljna dati ligi, Izjavil pa Je, da se naletoma strinjat načrtom. Angleško-turška afera je vče-nekollko odnehalu. Pochai- ___lige, ki ae bavl z tnosulsklm problemom, ae jo razcepil, «vedski delegat, ki deluju za mirno rešitev vprašanja, ae je izrekel za razdelitev Mosula. tako da dobe Turki ln Angleži vsak polo-vico; ostali delegatje ¡»odpirajo zahteve Anglije. To pomeni, da ne bo aoglaanega sklepa kot ga zahteva haaško sodišče. Kakor momentalno izgleda, bo mosul ska afera najbrž odložena na pri hodnjo sejo v marcu. * raj sek Nastopili «o v vlogi prohlbielje-niških detektivov. cis ¿vas r-tswK Kr,m. vodja rebelnlh Riflja-eev. T" .ti- <- Ini privatno konieriral . frar «■k« mirovnim odpo.lanc.rn kali po lepih M««» £££ '» P<*Mri voljo, da aprajma ml- ! ^ ¿DO "•vn. »«oj« Francija » baio l«f« ^ I P"t*j«ai». odMno pa odklanja noo* )i J* Wa»hington. D. C. — kon- grminik Bloom, demokrat il Srw PS—f York». J« v peUk pradlagal v , o^i/m«1 iKMilan.ki «bornlcl, naj t i*pr*- liTf^ nVZ ! meni n«*e|Jeniški «ko. v toliko, je sedel s svo^i^lnjiijmm na(M.,j€„ke. ki so kuharice in ^T'^fJ in ^zj^lù d- < hišne dekle, »salo izvzete Iz kvo-piladv« rop«rj« ir, se lxjMvm.CM dejal. «1« je pom.nj- sta prohibidJonišk« oeioawva. Hiutk¿nj m kuh«rir prsital N« mizi je bik, p ^ v Ameriki 'slk.r ^^t^^ije priseljevanje omejen. ženska bujtalno Jena. umor Ostsakl stsrs sivi-liiasljs v Afriki Itslijs so priprsvljs Bi 1 vojno« M pride v potih l«Nhe pravi Msssoliai Vojn» pride v petih «11 desetih letih, zato ne smejo ilalljamakl delnvci aaprnvljati čaaa ln kapitala s štrnjkl. je rekel diktator v abornlei |Mm. Ji' .1»m - Fašlstovaka zlmrnica je vtVraj sprejela nov sindikalist ičnl zakon, ki določa, da se vsi s|M»rl med delnvci in delodajalci istravnajo na obvez-' nih razsodiščih. S tem zakonom so (siprnvljene stavke v Italiji. Lastniki InduatriJ ao izjavili. ds so zadovoljni a zakonom. Sam Mussolini je zagovarjal zakon rek«s\ dn je tak zakon potreben, kajti danes |«*t ali deset let bo Italija lahko v vojni in takrat bo vse premoženje Italije na tehtnici, zato pa mora Italija že zdaj zbirati vae avoje ekonomske sile In delavci ne amei<> zapravljati časa in kapitala a stavkami. ("Italija ju lahko v petih ali desetih, letih, v vojni, M^bo morda odločilna za vludo ali Italijanski narod, zato mora Italija žo zdaj zbirati In hraniti avoju energije," Je rekel Mussolini. Japonska so pripravijo na okapaoijo Masdtsrijo Japonci adaj prianavajo, da ae poslali dlvlaljo vojakov v Muk-den. Položaj na DalJaem vzhodu po«taja kritičen. Ali konflikt z Rusijo? kjprilr« Išče policij«. < hlrage. IN. — 23-letni Car-mine Guerin se je preselil z 20-letno m rs. Louise Stultz ns stanovanje m rs. Elizabet h Peterao-nove na Jark«onov bulevard. De-jsl« sta, d« sta mož in žen«. Taka ata živela dva todn«. Guerin je šel kot fsmavadl i pat zv«čer ol> desetih. Zjutraj je zopet odšel 0I9 jiol šestih, kot j« bil« njegov« n«v«d« Zjutraj «o pa našli Htultzovo mrtvo. Zalsslen« Je bil« z v«ll Fraaceako-ftmerlAka «kspedlrija je naSI« v Haharl I0.04HI let «tare grobove. Pariz. 12. dec. — Krancisiko-ameriška arheološka ekspedlcij« v Sahari, katero vodita grof De Prorojt in Bardley Tyrrell iz lie-loita, Wia., j« odkrila v pokrajini Hogar o«tanke civilizacije, ki je eksistirals pred okrog 10,000 Je-ti v severni Afriki. Takrat Je bila Sahar«k« puščava dežela gozdov, polja in rek in ce«U j« vodil« do obrežja Sredozemskega morj«, kjer Je pozneje zrastlo mesto Kartaga. Ekspedicija j« odkril« n« malem hribčku celo skupino grobov, lzdoll>enlh v akalo, v katerih ao ležali ohranjeni <4100te njakl, zraven p« rasni predmeti nskltstv« In k I parat va Iz one starodavne dobe. V strugah i*o«uše-nih rek Je tudi naši« obilico k«-men i tega orodja In orožja, ki l>riča, da J« bik> takratno prebi-vslstvo v »«verni Afriki v neoli-tičnl «II novok«men«rskl dobi in duatrljakeg« življenj«. (irobišie «Uiji n« visoki sk«ii Iz vulk«ničneg« kamen«. Sredi Francija apeli™ m I»*»* mm «Ir. __ Bejrut. Sirija. 12. dec. — Re- Francoski komisar Jouv4meJ je vse rebelne atraake Peking. 1 de« Položaj v Mandžuriji postaja resen. Japonska vlada zdaj priznava, da je poslal« dtvtzijo vojaAtvn v Mtig. ddn, glavno mesto Mandžurije. Civiln« vojna med Cangom in Kuom Je « tem porinjena \ oaad ja m Japoaaka stotm na imxornl-co. V Pekingu se že razširjajo govorice, da namersv« Ja|ionaka oropati kitajsko revolucijonarje zmago in okupirati Msntlšurijo, pri tem |is prav gotovo naleti na konflikt s sovjetsko Ku*ij.» Jajsuiskl isjalnnik v Pekingu |H)Ja«nJuJe. da Je japonsko vojaštvo namenjeno zaščititi man-džurake železnice In ja|>on«klh ( trgovskih tvitdk. Izgovor Je slab. Kitajci nimajo iiamena delati škode Juismceni Kje je danes Ceng T«o-lin lu kaj dela, nI znano. Vsekakor ie st« v Mukdenu, kjer ga zd«J sčftljo jaismakl bajonet I, Toki jo. 12. dec. -r Jaismska domača |s>litlka se zd«J «Uče o-krog kitajske «ituNclje in pričakujejo s« veliki dogodki, Vse Izjave vlade, da ostane nevtralna \ ilvilni vojni v M«ndžiirljl, ho i kis tale prazne besetle, ko «e J« izvedelo, d« je vittd« |sisl«la vojaštvo v Mukden. N« J«|s»ii«kem nihč« m erjame v nevtralnost. Nekateri listi celo iNiročajo, d« Amerik« iimlpira kitajske r«vo-luelJon«rJ« proti tangu in zahtevajo, da vlad« vzame izrazito protlamerlško stališče, Tfsl« J«|s»nci niso t-dlnl glede kitajske failitike. Demokratična strank« in nov« proletaraka atranka ata |>roti Intervenciji v prid diktatorju Tangu In zaht«-v«t«, d« .Islamska prepusti Can-a« njegovi usodi in prizn« novo revolur!jort«rrio vl«do v Mandžuriji. Vladna strsnks Jt ogorčen« v«led zahtev In notranji konflikt n« Japonskem J« neizogiben. Dolavtovo dividondo Benton. Ill, — Pet rudarjev je IWIo težko po*ke Prorok pra- IVtersonova lzja\lja. da ni vi, d« j* to odkritje »»«Jv«žrieJS* ponoči slišala nobenega m mira. v Afriki, ki nsdkrlljuje vsa agip-" * ... ^„jjg arhM#U>Ska la»gsstvs. V grobovih Je bilo več predmetov, iz čiategs zlata in stebra. 1 in dva ne la>. Polici Ja ¡Je vzrok čudi In vprašuje, kaj umoru ? O i»uerifiti ni Nov portugaloki predardnik. Lioiam«, lit. de« . — Bernardi« no Mat hsdo. ki je i« enkrat bil predœdnik, je bii včeraj iavoljeu lirsdeednllumi Portugalske P »ednika voli isiriameaL THE EN L V KAKŠNEM POLOŽAJU SE NAHAJA DELAVNO LJUDSTVO? Dne 20. junija ae je nahajal Vinko Resmk a svojo ženo Marijo in drema tomritema v fti-rorrčeri gostilni t Gornji Strafc. ! POi no »prva taae. potem pa *> pmedli k druibi fantov it Romanje vasi. med katerimi sta kt | la tildi brata Jnnez in AJojaj Nose in ie dva fanta. Reanik m Janez Kose aU ae radi računa sprla in spopadla, nakar jc fo-stilnitar Darom vrgel oba »kosi vrata, nato fm poeval 4* <*ta-k> družbo, naj saponti goatttso. kar na je todi 7godik> Ko »ts odhajala Avgust Suštersk ia Marija Resnfk proti domu. je pri-tekel Vinko Besmk sa njim» ter pripomnil, da je «®«g» tnirtt sunil g m dimi ne ve pa kop. Kmalu nato ae je pokamio. da J* bil Resnikova irtev Ak>jwj So-sa. ki je imel Se toliko aw& ito je pred gostilno pokikai *vojef# brata Jana in mu povedni kdo iga je sabnrtrl. nakar ae j« «T* dfl in omedlel. Neakda* [je oasrl ter sla «travnika f« razteiesenju njegovega ugotovila, da je inaei dvr Ishk« i poikodbi s nodetn ter at» «nn-no nevarno v jamici pod foKaa-ceni. Smrt je nastopila vaicd ¡krvavenja. Vinko Reanik je jsru^ ^ zagovarjal pe ee je » nom. če* da so ga AlojuJ in njegovi tovenii napadi« pr*c POND MM WHKKtRK APBLUU ZA "fXO. WHITNBYiKVO. ftiihhingta*, 1>. C, — Senator Wheler iz Montane, je piaal ka-tiforiii iskemu guvernerju, cfa naj ppilosti gčno. Charlotte Anita fbltney, ki je bila obaojena na Itirinajst let ječe, ker je bila ne-časa Članica komunistične delavske stranke v jeseni leta Richardson je dozdaj odkla-D)al ,K>mi!oičenje za socialno deli v k<», ki je pomagala članom organizacije I: W. W. in drugih «nsnizacijj ki 8o postali žrtve lavnega zakona proti krimi-^hem« sittdMlUin». Pomagate jim J« n* n«^"» je ne-Uj- časa nabirala denar za «brsmbni sklad. ¡Wheeler pravi v svojem pi-smu. da je gčna. Whitney jeva iesnks zelo vfsakifa idealov, ki se jt sdiočiia da žrtvuje svoj čsa za tiste, ki so po njenem mišljenju varani in- goljufani, to je kali-fersijski delavski razred: On nadaljuje, mogoče so narobe razumeli njene metode, toda pna jt belo resna žena In ni izvršil« namenoma kaj takega* ker škofje kalifornijskemu ljudstvu. • i .m■»> ».i* TRI IN PETDESET MRLIČE V SO DOBILI IZ HlUPNIKA. ■1 Druge še Iščejo rešttet. JUGOSLOVANSKI OPERNI PETET V CfUCAGT Uredništvo Proavete je poso-til star jugoslovanski gledališča* umetnik profesor Žarko Savič. ki je voditelj snujočega so Jugoslovanskega potujočega gledališča. Profesor Savič je že štirideset let kot profesijunalni igralec. V svoji gledališki kanj eri je že bil kot intendant opernega gledališča v Monako-vem, bil ie že po mnogih drugih gledališčih kot v Belgradu, Zagrebu in drugod, kjer je nastopal kot pevec solist. Profesor Savič poziva vse slovenske ktfor druge jugoslovanske mladeniče m dekleta, kateri b» se zanimali za pridružitev k potovalnemu jugoslovanskemu gledališču v Ameriki in kateri žete postati profesijonaini igralci, da bi sprejemali zato pouk, naj bi se prijavili na odbor organizacije Jugoslav Theatre, na naslov 443 22nd st., New York City, kjer se dobe vse informacije o novi organizaciji. Pojasnila ho mogoče dobiti tudi v Chicagu dne 20. decembra, kjer bo v prireditvi pred jugo-alovanakim občinstvom nastopil profesor Savič. Za prireditev bo še pravočasno naznanjen program. Pri tej priliki se bo razvila tudi potrebna diskuzija za pojasnila o novem ravnosnova-nem jugoslovanskem potovalnem gledališču. Birraingham, AAa. — Dozdaj io dobili iz Overtonovega rudnika 53 mrtvih rudarjev, ki jih je «bil treskajoči plin. Med rudarji, ki so jih dobilf iz rudnika, je tri in štirideset zamorcev in se^ dem belapoltnikov. Trupla so itračno razmesarjena, thko da je nemogoče dognati identiteto vseh. Eksplozija je bila ena izmed najsilnejših od leta 1905, ko je bilo v vlrginskem rudniku ubitih 112 rudarjev. Eksplozije so v tej državi že bile 716 rudarjev. Nauzdano časopisje poroča, da vzroki strašne razstrelbe niso mani. In da zapelje javnost, da rerjame, kakor da so rudarji pomočili nezgodo, dostavlja: "Ne-ateri rudarji mislijo, da je ka-eri izmed rudarjev vprasnil digalico, ali da je votel strel jovzročil eksplozijo." To nista direktna vzroka za atfltrelbo. Prav! vzrok za raz-itrelbo je iskati v treslcajočem inu in premogovem prahu, freiikajoči plin je zapalil premo-|ov prav in razstrelba z vsemi rožnimi posledicami je bila tu. Da je bilo v premogovniku pre-rf treskajočega plina In premo-ovega prahu, pa niso krivi ru-ji, ampak kriva je preftiogov-»išktt družba, ki lastuje premo, tovnik. Nesreče torej niso zakrivili udarji, ampak jo je povzročila ločinska i>odjetniška malomai* aoat. KIKK1TA PROPAGANDA ■znižanje delavske mezde. ' ZA asnikarskl poročevalec hinrtš. ' v vlogi imunL l BORAH ZOPET ZAHTEVA PRIZNANJE SOVJETOV. Chicago, HI. — Kapitalistično sopiHje ne zamudi nobene pri-, k*. da ne agitira za znižanje iavske mezde. Tako n. pr. čl-v čikaškem dnevniku na-ov: "Beračenje plača življen-fo mezda, to odkriva preizkuš-Pod tem naslovom, ki je keds tiskan z debelimi črkami, pripoveduje, kako je neki čas-' poizkusil z beračenjem |i aest ur in je v tem čeeu beračil $2.95. Naberačil je si-f 13.20. Vrniti js pa moral 26 lito v. Torej $3.20 na dan je previso-I mezda za navadnega tovarni-*ks delavca. Od te mezde naj odtrga 26 centov, pa je tuli tivljenska mezda. Taka je te pripovedke. T«l<') znajo šmokavzi prav na polten način agltirati za znl-^J« itak nizke delavske hl&Je S P0UŠ VIŠE Koimlčne megle. •Malo je nebeenih pojavov/ki bi kdaj koli mogli vzbuditi zanimanje astronomov v Miki meri kakor oni nejasni mali košček nebesnega svoda, ki je znan pod imenom Andromediae megle in ki je v jasnih nočeh viden tudi prostemu očesu. Moderna astronomija se že dolgo časa poslužuje vseh mogočih tehničnih pripomočkov. ds bi raakrila tajnost Andromede, kakor se običajno nakratko naziva ona fina megla. Pri tem ji uslužno stoji na razpolago leča, prizma in fotograflČ-na plošča. Nekateri astronomi so prebili leta in leta v raziskovanju Andromede, in o zvezdoslovcu Bo» hlinu se pripoveduje, da je več kakor 40 tisočkrat sam premeril in s pomočjo teleskopa raziskal Andromedino meglo. Raziskovalcem pretočenih desetletij je kmalu postalo jasno, da Andromeda ne sestoji iz kaotičnih plty>v, kakor so astronomi prvotno mislili, nego da je Andromeda sestavljena iz samih neskončno med seboj in od nas oddaljenih svesd. Te fantastično velike razdalj}' ho vzrok, da se nam sistem tisočih in tisočih solne* od katerih j* večina najbrž neprimerno večja ka* kor naše solnce, s prostim očesom in tudi v daljnogledih vltfi zgolj kakor fina tenka meglica. Šele največji teleskopi so mogli razkrojiti to meglo v posamezne svetlikajoče se točke In tako u-pravičlti domnevo, da ni Andro-rrfeda nič drugega kakor neizmerno prostrano otočje svetov. Spektralna analiza je dobljftpe podatke še izpopolnila; dognšla je, da sestojajo zvezde, ki tvorijo Andromedino meglo, iz ognje-no-tekočega jedra in iz atmosfere, obstoječe iz žsrečih plinov. V spektroskop zajeta svetlobe Andromede jasno dokazu js. da je to »vetovje po svoji snovi sllčnp našemu solnčnemu sistemu. Tako so se našli v svetlobi Andromede elementi, ki so nsm Že znani na podlagi spektralne analise drugih zvezd, in ki tvorijo tudi sestavni del naše zemlje. Astronomom se je dslje posrečilo tudi dokazati, da so tisoči in tisoči solne, ki tvorijo Andromedo, razporejeni v obliki spirate. Kako daleč je torej' ta čudoviti solnčni sistem oddaljen od nas? Odgovor na to vprašanje je nebesnim razlskovslcem povzročal težke skrbi. Prve cenitve, ki so zagledale bell dan, so se msd seboj zelo razlikovale. de p*ed krstklm je bil nemški sstronom Wolf, ki slovi kot najditelj ne. štetih planetoidov, mnenja, da je Andromeda po vsej verjetnosti oddaljene od nss 90,000 do 40,000 svetlobnih let. Ta razdh-Ija je tolikšna, da si je sploh ne moremo ponazoriti. Le pomislimo: najskrajnejša točka našega sotnčnega sistema, Nšptun, Je oddaljen od nas 'le" štiri svetlobne ure. Slrhis ps "jsdvs" o-sem let. Isti solnčni Žsrek, ki obkroži osemkrat v eni sekundi Zemeljsko oblo In ki nss doseže belo s toll oddaljenega solnca ka kor je Betegeuze v Orionu, v WO letih, tsisti solnčni žsrek da trebuje 30 tisočletij, predno hiti fe Andromede do nas T Estonska ims torej vseksJ pravi najnovejša teorija, ki jo Washington, D. C. — Senator Borah je v petek obvestil kroge v senatu, da bo ponovno zahteval, naj Združene države upo-stavijo diplomatične stike z Rušijo. _j Smith pomiloatil Gitkma. Albany, N. Y. — Govemer Smith je v petek pomiloatil Benjamina Gitlowa, znanega komunista, ki je bil obsojen na pet let zapora na podlagi zakona proti kriminalni anarhiji. Eetoneki parlament. — Držav, nozborske volitve, ki so se prošli mesec vršile ng Estonskem, so dale zanimive rezultate, a Še zanimive rezultate, a še zanimivejša je sedanja pestrost v patla-mentu. Estonski parlament Šteje 100 poslancev, od teh je 65 starih, 85 novo izvoljenih. Delijo pa se v nastopne frakcjje: nemška frakcija 5 mandatov, Rus 1, staroverci 2, pravoslavni 2, Poljaki 2, Agudas Israel 2, Mi-srohi 1, Zejres Sion 1, krščanska nacionalista 2, hišni lastniki 1, rudarska stranka 4« narodna kmetijska zveza 1, poljedelska zveza 16, opustošeni kraji 1, I. mladi kmetje 3, II. mladi kmetje 3, letonski katoliki 1, demokrat-ski centrum 5, letgslski krščanski seljaki 4, letgalski demokrati 2, letgalska delavaka stranka 2, 'desni socijalistlčnl demokrati 4, levi socijslisti 31 in žldovsks zvezs 1. Skupno torej 26 parla-mentarnih frakcij. Dovolj značilno je že, da so židje dobili 5 poslancev, ki ps so razdeljeni ksr v 4 parlamentarne "skupi hA! kor najbolj skupščino. Krvavi retia» Caakeva. (an-kev je dal umerili evejega toat-nega brata! — Krvavemu Can-kovemu režimu na Bolgarskem se je začasno posrečilo s nej večjim tefrorjem In navalom ugonobiti zemljoradniško in komuni-sUČno stranko. Danes je jasno, da se mu je to v obilni meri tudi posračilo. V Bolgariji je po tej ugonobitvi preostala edina delav-sks stranka socialna demokraci- pissno Narodno SIsvwskt iiíídiw « zagovarja astronom Hcheiner/ in ki se zdi da je točnejša kakor Wolfovs, ne 30,000 let, »06,600 svetlobnih let je oddaljena An- dromedina meglica od nas t Ite- pojmljive številke, človeški m-zum je napram vam brez moči! A še ni dovolj 1 Poročilo, ki ga je pred kratkim objavila zveC-darna na Mount Wilsonu, postavlja oelo Schelnerj^ve neskeočhe številke v senco. Na obeervašerl-ju ns Mount Wilsonu so namreč dognali po metodi, ki baje dos* ja Sedaj je očitno, da je ost ¡danje v U>čnoeti daleko prekaša. Cankovega terorja naperjena tu- da je Andromede odfaUtnaod ml^U rr__i.ili m/*! i i. ,..iMr> Koln^sess nistema «a ms i« da js Glnaavi Hanev H. N. P. A. ia šHateljev -PreaveU". Varaias. akoU«a Hr*oakio«s. h. — PssosjSnjs ttsvik» OaUtfSU*v in Oiasil čbaov S. V. J. m jt dstakniki s«a nj* redns konvencij» ta rsssravljak f\ «jej vbsV po «voji rsasodassti Kak» si vie4 to, Sragtai sgpsl Is eeii kriikUta, ds ia® si dalsneU sa^ kruh >Utt*ui> Ruitin« |^sf> itd Do dan«» it nkem videl, ds bi ebs g. N. P. J. piaal dopii in vprsšsl, ko Uko je p« pravsnpvsv o«ulo vsakemv passaiesMerou delsgalu ed lista "aiast-am" plete. N*> Ve lersj »Wrim jss Kot •vobitdouiieein ¿lovek n» v»ruj«m v nikukv «povedi, verujem ps< ds m» dol lan ilsnMvu S. N. P. J. podsti pvs vo sNko, kskovšas je. Tadl aa aisrsm prtkrtvmi «assa ficka, da bi rekel, d» ssai sa Bsprsvil, v raaslsl M ga ps aa Torej naj bo |o poltena spovad Članov 8. N. P. J. Dne U. septembra sem ispuitil ne Holbin« Broufhton, Ps., ter s« podsl kot (Mogel dr. Zvesds it <>Z aa S redno konvenoijo. Pred odhodom ser si potisnil psi novih dvsjeeUkov $100. Pssil ssm na dsnsr, kolikor jc pač bilo mogoče, In Mm gs rsbll k tam, kje» ssm gs absolutno morsl Rljaaševal nisem, ker as pijeni od me rs, po obiskih tudi nisem kadil, k« ajdoh ni bilo «asa. resen «aa iwd«lj« ko smo s« odpoUsli a>d«l^r«ti k so- rl fsjmoštru 0#rn«tu v Sheboy. ne obisk. Dne M. septembra ob t. je koo-vaešnl predsednik br. Fvask gslts dal IjuČelTkonveneljs. Še tisti dan sms ss odpsljsli proti Chlcsgn In ob 7.41 is Chieaga proti Plttsburthu, Pa Dravi dsn ob deietib «jutrej smo prt-•peli v PltUburgh ns Union postaje. Uro posnojs s«m s« le nahajal v hra* SU svoji drušine v Hornlagu, Ps. Torej Ml ssm prsv v tisti hiši dn« 87. septembra s sto Is «noiaštiridoeetl' ml dalsr)! v «epu, kot sem j« »spustil da« M. U|MllMk Ps <#ojun. reiu« i*b w"dnT ko sam*Jih"aamadii $41 o j« sa 1» dni po $Z W in «n dan $2.78. To. mislim, bi bil lahko pri-Bpsrsl tudi tuksj. «• b( pri najbolj sagrUnenamu kontraklorju «rabne digsl is hI me noben «las g. N. P. J, ne kritisiral, kot tudi ostal« d«l«g*t« da Siflo fajn dener nsrsdlH ns rs<>un ttbogea« llanstve. Kal ssm nouinsl js bih> na« vss "spsgaaao," vsak srlšlij, ki smo ss deli v ust«, tla, ksterih smo hodili, in «trop, kstari j« mosotno slsl aad nami 'dlani in brali asi« velike m«t«r« «. M. P: J., ao mislit«, da h to keks ¿asi sa vss, ka kritlatrate sadnjo 8, rodno konvonsijo in ni« d«lsgsta ia to «« xsredi tistih psr dolar^v, «» sms lik ipaH Čsst ssshišltl kot d«iea«ti Ca sU mislili sagnatl tak krik na ds-issaetje, sekaj s« nists laki llaai g 57 P J. udslašlU julijskih »«J. kj«r so s« volili d«l^rsti In bi vsako drii< Hvo ssblčslo svojemu dslagstu, naj irrc 600 in tudi do 1800 milj od svoj«. pdru|lva dala« tja v Wauksgaa aa redno konvencijo tn da n« sms biti kot vesel delfgst, umpsk naj Spila najbolj klaverno figuro, tako ds ns> mesto lapsga sprejeme v Ckicsgu is v Wsu|wesnu. III., bi nas člkaške ss-stre sli ps Wsuksgsn«sk« nsgnsls po stereiu obišaju s gallimi jajei. Potom hi aant »treInu splavdirak. kaj ne? teUl bi, 4s bi m tudi drugi da-l«ssti oglasili In povvdaU, koliko si« prilrarsli ss v bsnko s mssteiml plešami. Pridite aa dan. Nikar ee ne skrivejte materi sa klkio, ds bi mislili vsi tisti, ki toliko kritisirsjoi Glej jih, glej! Ksko molčijo, ko smo jim dsli pod s us fsjn popaprsn dopis Jal seSf larej sssluMI $41, pa s« ai »em vrUl veliko Um, kjer m jele bošjs kapljic» Veliko UV »em videl, In keUko Hm is šs oeU-lo, naj poročajo v Prosvott. Za glavne odbornik« pa rečem taka-1«; Imeli se pelovifes daavaire, pa fe so hoteli šlvetl livljejne človeka, »o ob saključku konvsnetje morsll krsojsvso denar dobili is Ckieags ali isposediU ss vošajo, tekaj ad garantiram, da si nikdo nI mogel «hraniti drugegs kot 0, če so MU prav samo M milj od doma. Preda» saklMfo, aa morem dn»-gsle, da lepo posdrsvim gs«S«š> Mmfctrs ČerneU v 8k«boygsae, ki sns uko lepo »kladat In tavljet. Veeu, gaapad to)mŠšr, lo take nepraj Ta js lepa ss vss las vaša brsUe eaa* kigs kalibra, do bole sapadaU ia le obupno napadali I. N P. J. si bol« sasmtill nebesa to na tem avst. !a v r jem i te ml, Csk #tovsk ges bar gersk v netees. bo amsa. U lajn jih daj» IV. 1807 t sea GLAVNI gTANi 1087-88 80. LAWNDALE AVL, CHICAGO bvrševakai odbor: unuvni ooauà: rt nadaredsedaUi Sadsaw V. Turki Ulalk utvduik sUatla ILLINOIS * aAM» vsrtaik. POBOTNI ODSEK: m Taashar, SSX7 g. Rldgewsr Ava« ClUstga» la.» Ma aUglea Av%, Waat Park. OkU, Marv Udeelch. 88811 saga, QU leu Tsrčell, Bo» U. Strsbaaa, Pa. BOUnftKI ODgRKt OgRSDNl« OKROtJBi Blas Na ISBLm&E^ g. Bldgswar jga. Chi- 888748 B. UvafOs Ave, VZHODNO OCROftJBi Jaeob Ambrollč. Bss IŠ8. Moon Baa. Pa. - - AMUèmcha, BVD. 8* Baa $8g« Wssl Mawtsa» Pa« 8APADNO OSBOftJBi Kraak ähia. Bsa ¿°4 hi h l Bsa 88S« 11>hhtlm. Mlaa.. sa S«v. ss ItLi Kraak Zafe H88 W. 88lk Št, Cbl- Združitveni odbor : i Prask Alsš» 8UM Ba. Crawfard Ava. CkUage, ULi W. 8Mb BU Chisago, IlLj Jeks Oils. 8488 8e. dtftaa Park TN I BDBATNIKt pr. f. I. Kara. 8888 Bt Cfe!» Ate« MMMl -- KmijiešisM s slsvabal sAemlkL U érfaie v la* ss vnl Ii Ava« ▼IA B« fie Fl jas M9f4t ®§a DOLN1ŠKB V8B ZADKVK ee psdetl» ■Lsvašsle AfSw PODPOHB SK NASLOVBI b. í ¿ys B?U5Ä lev 888748 Bs. Uyašsk Ave, QhUsge, III Jsžesii, asi ss seftUs sa bmšsvi "IHifllà1, F" — js proda-o deUgs- pa ai di proti socialni ' demokraciji, kljub temu. da io ji njeni sovrstniki očitali zveze s Cankovom. Iz Sofije je prišlo pričetkom mes* U. ae je rea, glib U aoelJellaL. «rdeč-kari ardsdl bojo revaali B. N. P. {. Ig atSU prt kart to lam na Lewadals Vbiu, gsspad bon* Ulé člaaaei B. N. P. J. sU p«¿vedeli, ds ims Zsvertnlk lep ia drag avto, In kar prss je lu Is napi-ima evle Pordavsgs at t avto «lis „ nlvVmbr* rxmXllo. d. i* ^¡m^kl n.Jo. ki d«p.v.jo odo govora. SUdllo J« n«kaj vprsšanj. Oovor-nlk j« pojasnil. Hhod j« bil v l«p«m rodu sakljušau. Nekdo $o j« isjsvil, ds msllnsrljs j« v škodo delavcu. Jss ps t«gs n« verujem, k«r Imam skušnj«, d« maši-rfertjs pomsgs delsti dalavcu. HO let j« misel«, ko »m« d«lal v tovsrnl ns (3or«sjsksm, v največji tovarni na Kranjikmn, 2«l«»o j« vrslo v vsUklh petah noč In dan. Veliki vsljsrji ao š«Uso vlekli n« dolgo In «iroko. dan In noš. To »o bili veliki atrojl, ki i* vso to mbč gonili. Oonllaa sile Je bila raka Bsvs. D«iall smo po 18 ur na noč. Zaslutili smo nokai« vendar ns toliko, kellkor je aUlo trnljenjo dels, Rasni delavci »o dalall pri odšel-klb, kjer ai bUo msšine, vse na reka. Dalall sa p« 14 do 18 ur na daa, kar nI bilo msš|as, ds bi pomagsls p rej Is-goto vili d«io. Plač« j« bil« alabe. Ako js dalavec pritoftll, ae mu odg^ro-rili, naj dsia čas Asa. Tsko ao dslali. Otroci nise posnall očeU. Ko je prišel posno s več« r od d«l«, j« otrok ssšsl jokati: Mama, mami, črni ma« j« i>rl šol v hišo. Tako se.ja delalo, kp ni bUo malin«, Delali ao Um ŠUjsral, Ko-rolel, Čehi. Vil U so bili večinoma so-delni demokratJa. Imeli ao svoj klub. N «stopila js leto 1800. ko am« se ss-šeli pomlksti v »bljabljeao dešel«. A-marlko. Vsako lato j« sapuetllo nekaj C lavo« v tovarno. Šli smo ss boljšim aom-kruha MallnerIJ« Je pomsgs-W deUvoem delsti. Ko bo pflfils ma šlns do viška rasvojs, bomo delali Š«sl ur na dsn, Uat ur a« bomo valili s švtomobllom, kar bomo imsli VSSk svojega gtoaimo na »a j v Kunčič«vo dvorano. Ts j« polna rssrsdno »avodnih šalsvs«^ Govornik j« prttol da ss-ključka, da gremo na poUUčiv* polj« nalaga dslavakega boje v Imenu Jugoslovansko aoclsllatlčn« »vss«. Tsko «em rssumel govorijo, ds j« boj šiv-1 jen Ja In d« j« livljenjs hoji Gotovo Isuaaf Petaajat Ut aem eUl v vrstoh rsa-rednege boja, tudi daims še gledsm od do loti t pridem tudi v dotlko, kadar trebe. I smo rdečo »aaUvo, koraka. U orno 1. maja v sredino meeU Glava-lenda Uta 1880 emo Isto storili. Našo naa polieajl na koagh. kar bIH ml prvi« ao alastttt lakaj aa | saaUve Zbili as sam »sslavs s droga s dolgimi količki i Udi'»« glavah to letalo, ga»kropili »mo ss na vie strani. Zstobel sem ae v bbšaji ds bi nslel papir U as rti sa* ki j» letela aa eMrt . Bar js del vasi I» a« mi je sdele, da j« krvava. V salonu je Mlo natlačeno ljudi, baie-«Hi a ceete, seUa nisem mogel nsjti papirja. Ps Udi ns eeeto nisem me. Waahlngton. — KY. p.) - po-gsl stopiti, ker HmMI Uenil goM- roč|ftg, hI jih ja prejel trgovski «sj PoKesJ me Js vaeene aegreMl to dspaTtmant, prl|Kivmlujaja o na IgbSiiuMl ii £ n« Danakam, Norveškem In uikaj dršavljan, ama «i sambi gaj aem ftvedekem. Tovarne zapirajo vra-aa čpsbkamr«, pa aem rajši ečeL Na- U, mesde padajo In ŠUvilo brer > šs a^Uva je dileiale na bojnem (MJM#l0ih rsste. Vlade SS hgvijo ^ z direktno pomotno akcij«. " vrete re«redne ss- __mg nags večera bi Ml «d strahu kmalu is hlač akečIL H časom asm m ps privadil in potem je še tabo prišlo, da aem od veeeljs jokal, ko sem m spomnil aa Uk spomin Lspa hvala vstm ss krasao darilo, v spominu do »idnjega diha, Isps vsm hvsla ss vf-aelo čssUtko "Surpraja, aurprsJiP k deaetletnici »sk'»nsk«gs stanu. Kličem vami štvaMt iivijo Msarpraj*!" Vsi. ki sU sa udalašill, no «smeri» U, ko sU dobili vss v slabs» rada, po domače, vss rasmeUno tako, da sto Imeli valiko d«ls in truds, ds sU n«. ksj v rad pesUrtll. Vseeno upa«, ds alite s Um ašaljsni, ksr sla hoteli Uko imeti In smo ss vssall ssbavall do beiegs dno. Torej ns svldsnjs kje drugje, kj«r na« aa prlšahUllšt. Ve-aels dručba aa počivs In IjuM vesolj«« K prijateljskim posdrsvom vss«.— Jeks U Jeaaie Korea. NOV HIX)VKNflKI TSDNIK V MII.WÀUKKEJV. Iz Mllwaukeeja, Wis., smo prejsli nsznsnllo, da bo tam pričel Izhajati nov slovenski tad-nlk s Imenom "VestBÜT. V o-giešenju za list pišejo, df bo ^Veetnik" sa kmbraaho in jpouk. Ujsravnlk novega lIsU je Frank "Delavska Biovanija" se pa istodobno preseli is Mllwaukeeja v Chisago. Pojdimo sesaj v S« délavas» v vrelo ns Us. bi Spi Abe M VSi ti et#ptll opoderdm »odredm» poln eejeU. pridelovsg bi va Korsekef, «dan izmed ljubim- ■ie kruha, kmapirM !" SP cav ruska earica* lUUriiu II , ¡sirrjri w^mTg^sstk ** lux***»* Dobili Ol ee« ideja ae pravilne Hotel aem sekal Te M bil asW lega krttisireUi rejsš m* J« p. ae ns gueporfafebem vu, Usti, ki js videl Baal je od|eoija. ♦ at«v»l, "Nabavit* mi knJJŠoJeat rtli bi asé« peUelbe »e »UbU #«ee. aà* "Pokorno Itum is vršil Vaša po sam pobija toča Skupni damerai pr* valje. Toda kakšne kajlg« naj Vam nabavim ^ "Kaj ss to pravi, bedak! Ne-tančno lake, kakor e*-mriel : w raj majhne, spodaj velike r M vlačili v tvesno » tegsjso kl U Ula UM nas *.lri,>o-va Ji'-Illisi' mi^-^^-^dSu .«¿i. . . Ixvtf MPtltfi (Poglavje iz knjige 'The Pope« and theír Church".) ÑZk UM^freaA. (Dalje.) Nihče ne taji, da kri»tjan«ka cerkev nima gotovega števila mučeni kov iz onih dni, ko je rea b41a preganjana, ampak devet denetin lepih poveeti, ki ao tako popularne v katoliških knjigah kot poveeti o sv. Neži, sv. Ceciliji, sv. Lueiji, sv. Katarini, sv. Lovrencu, sv. Juriju, sv. Boštjanu itd. — so pobožne pripovedke, na katerih ni ene trohe resnice. Celo*, življenjepisi in eksekucije pravih mučenikov so v mnogih slučajih pretirane. Največjo burjo med modernimi učeniki glede mučenikov je povzročil dr. Albert Ebrhard, katoliški profesor na dunajski u-niverzl (Die sltchristliche Literatur, 1900). Katoličanu bo vroče, ako prečiU njegovo delo. Dr. Khrhard omenja francosko delo 1 štirih persekueij (i let); imeU Ja mnoge ki so živeli strogo po veri, še jih je pa imela, Id aa Jani le po imenu. Prvih trideset papežev ni prineelo cerkvi nobene slave. Bili so moftje brez pa-sebnegs znanja, Id so držali skupaj 20,000 vernikov, dokler niso prišli Konštantinovi zlati časi. Ko Je pa cerkev začela rasti in bila bogatiti, so Izginjali gar avtor je H. Delehaye, in ga imenuje "važen prispevek h kritiki rimskih dejanj mučenikov, ki z enim mahom pomete med pravljice vse lepe slike mučenikov v rimskem Kolízeju", Pro- £ r* ' postavile heretično, šp sv. Jei množili grešniki. Je bU izgnan, ker aft hotel podpisati heretične formule. Ke Ja pa čul, da so njegove "ovčke" ta vile protipapala» Je "objel perverznost" (tako pi-|/eronim) in eyoje polne lonce U rijem in protipapsftem Feliksom je nato zavladala ljuta borba. Med kristjani Je tekla kri in mnogo Je bilo ubitjh — najlepša plkantnost rimske cerkve pa Je, da Je mnogo teh revešev, ki so padli pod roko svetfft verskih bratov, pozneje uvrstila med mučen ike in svetnike! V imeniku mučenih in svetih papežev je tu-' I,'Amphithéâtre Flavien", či- di ime protipapeža Feliksa, ki je um prista- sv. J oranima jI Je zastonj podcenjevati te dogodke in Jih omenjati la "osamljene spopade med nižjimi sloji" kakor delajo katoliški zgodovinarji. Cela kristjanaka občina Je Vaem katoli- w^Mm dobro znana. 8aj citirajo Iz njih svetle slike Febiole, Pavle in drugih takratnih kriet-jsnk — nočejo pa povedati, da Ja Jeronim opisal malo skupino svojih učencev in učenk kot maj-boj za hno oazo čistosti v veliki pušča-Med Li- vi *l«ha. Duhovne in laftke, moške in ženske opisuje kot ogabne, požrešne, nečiste to naravnost ¿aganske ljudi. Svojim u-čenkam je Jeronim naravnost prepovedal biti eno minuto na a kristjanakim duhovnikom. la ko so biU rimski cesarji njen pred nekakimi umrli Jakec bil dolgoletni član predsedništva. In poleg tega Je zalivala grobove! Kadar je Žalah odbila tretja ura popoldne, Je vzela v roke svojo ze-lenobojno škropilnico ter se napotila po strmi poti na pokopališče. Tu Je imela v oskrbi skoraj 15 rodbinakih grobov, čijih zalivanje je vršila v abonmaju. In iz njenih pegavih rok je v vročih dnevih Čez klinčnike in roževce lil krotek dežek. Število Izpraznjenih škropilnic je odgovarjalo vsoti določenega honorarja. Preko groba Hutaževega brejčeta je izlivala pravcata povoden j, kot bi si hotela pripraviti nožno kope) H. 'dočim pa po- printorani razveljavit! zapuščine, feg ležeči pismonoša ni baš trpel umrl naravne smrti v postelji! "Sveti" Feliks Je — kakor "mu-čenik" in "svetnik" Kalist — eden biserov v kroni zgodnje rimske cerkve. Ko je papež Liberij umrl, se fusor Khrhard dalje citira neki je krvavi boj nadaljeval. Iz vol j e- drugi vir In pravi, da vsa sku pina teh mučenikov spada med paganske bajke, katere so rimski pisci potvorlli za mučenlke "za sveto vero*'. Vsi viri, kate-» re našteva ta katoliški profesor, so ei) *am mogočni masaker armade mučenikov in svetnikov, s •katerimi je cerkev varala neštete milijone ljudi 1400 let in vara milijone Ae danes. Zgocjnja rimska cerkev je bi Ia mala, revna sekta in nič dru na sta bila dVa papežu, Demas in Ursicin, in nepobHni sodobni viri nam pripovedujejo, da so pristaši Damaaa ("evetega' Da-masa seveda, dočim ao ga njegovi kristjanski nasprotniki 1-/nenovsli "ščegetaka ženskih u-ftes"!) padli z meči in sekirami po pristaših papeža Ursicina. V eni cerkvi, katero so vzeli po obleganju, so poklali teo svojih krlstjansklh bratov. V enem samem mesecu (oktober, 366) je ki so bile namenjene duhovnom, Je Jeronim žalostno priznal, da je pravična kazen za njihovo, po- ŽPAŠfMMt /.i cbiiud«, -— : . Taka je slika pravega rimskega sveta iz omenjene dobe. Papež Demas je bolj kot kater! drugi zahteval podrejenost vseh se dotaknili le roba temne zgodovine papeštva. (Dalje.) J. Huehy: ' P '- ■ sra 1 • '1 ' S gá* Klobasa ia Ijabazaa gega. Imela je nekaj plemenito- bilo v Rimu več krlstjansklh mu- (Delje.) \ Veliki voz je zapeljal čez vabočeni klanec in baš je obrnil navzdol, da iznova premeri svo* jo večno pot, ko je stopal oblečeni mož previdno po temnih tovarniških dvoranah in sejal iz n* vidnega sita rdeče, žareče proso. Kamorkoli ao semena, nikjer niso našla zemlje in trepetala so na trdih tleh. 'Nočni sejalec je posojal, zaklenil poslopje In odšfl.— Brajda pa je sedel pri oknu, sklenivšl, da počaka Jutranje napovedi. Zaspati ni mogel, ker je gorel od razburjenja in pričakovanja. V tilniku In sencih so brnele strune razbolelih živcev, skozi okna je uhajal trepetajoči pogled. Toda niti sence pokoja nI bilo k njemu v vas, sredi tihe sobe so glasno vrele njegove misli: "Prihajati vidim SkrlnJarja in morda še koga za njim. Beseda pa je izprožena. Tovarna je naša last. Nočem jim biti le za jeroba, popeljem jih do zmage, do poslednje ure.'1 Dirjajoče misli, črni vrsnei Iz bajk, so prevozile že milje v bodočnost, da so pešale njegove telesne sile pred daljavami, v katerih je zrl duh prosto ljudstvo in sebe na čelu. Nad razvalinami prevzema tovarno In vroče pesti podpisujejo pismo. "Ce nam ne zapišejo v dediščino ti zlobni «tarči vsega svojega bremena in prekletstva, tedaj se izpolnijo besede Janezove." In izprašvala se je tenka vest: "Brajda, stopi ic sebe in preglej se od nog do glave, če si ti tisti mož, s črnimi mačehami v očeh. razpaljenih od večne ljubezni? Boš odrešil duše osa t a in plevcln njih dediščine?" t Po temni sobi.je meril neizprosna pota. "Naj se zgodi! Ko se zapro bukve mrtvih. »>ork> živi brali ir. bukev razodetja; same od* sdss se jim popišejo. Ne bof se. Rptjda, v udarcih kaljena |«*st ne pozna laži, ki ,je Ie lzrodek udobne«« naslanjač«. Gospodarji sveta, ki produ late duše te v msternem telesu, aa tej semlji ne nnjdete |*okojh! Ni se Ae ohladila in v varnih gnezdih vre lava tMoveških duš. ds brizgne nekoč i*xl nebo in jih kamena, kdor je kriv!" "Kdo ve, koliko skritih laži še ni izrekel fcskljev jezik. Prav je bi*!" j« pomislil zr kratek hip, ptflvajoe v «vojih vrtoglavih vrtincih. Oglasilo se je sredi tišine, kakor bi pozvanjalo k jutranjiri. Ze «o s« vtbočile prsi, da se nasrkajo ro«e A zvon je zategoval žalostno in trdo, kakor bi «e no drznil nasmejati, ampak geM pesem globoko v bakrenem loncu. 'To nI |>esem Jutra!" Stopil je korak nazaj in miril prekipevajoče srce. Zvon prosi, zamolklo grmi. pred seboj gleda strahove. *rne in strašne prikazni. Za boga! Pa vendar ni . . .H Zvon trepeta. Roječe utriplje, pojema mu •wda in potapljajo* «e * razburkanem breznu tuši, ne turni poslednja prošnja: "Moli, moli!" Tisti hip je prekipela krvava tekočina ža-re*e lave Is svojega kotla in ae prelita čeg nebo in semljo. 8 ml i sobe «e je Rrajda z dvignjenimi rokami zgrudil na tla. RI«do obličje je v V patriarhaličnem mestecu blizu stolne Ljubljane je živela Zmičkova Gabrijelca, ki je ličila povsem balončku, ki ga čas noč v gorki sobi privežeš ob stol ter se zjutraj ne more povzpetl mmammmmmmmmmtssamsmmmssammm mrtvaškem strahu strmelo v prihajajoči ogenj. V potnih kapljicah, lijočih mu čez obraz, je lesketala zbesnela plamenica in šepeta je je vil ro-ke k hebu: "Kriv, kriv." Pred hišo stopivši, jo je zagledal. Ogenj je bruhal iz vseh oken* valeč težke oblake'dima proti nebu, da se je vse bolj zastrupljaloosrač-Je, v katerem je živina boječe tulila. Poslopje je Ječalo, obupno so prasketala stekla, ser topjla In V brezmejni muki so mu kapele velike (solze po začrnalem zidov ju. Dreveea ao vija -ovoje veje, da se izrujejo iz zemlje smrti. V raeevet-IJenem zvoniku je ura odvijala poslednje minute in trdovratno, uporno, da je bobnela semlja pod njo, je pričela tovarna poginjatL Njene krvave oči so prosile pod hrib na pomagaj ; možje, žene in otroci so vreH is razsvetljenih hišic. . m Zvon je ugasnil in sikajoči plamen je razsvetljeval travnik, steze in pota. Mrtvaške tiče so se dvignile iz zatišij in plule nad tovarno In zgrinjajočo se množico, ki Jo je obhajala groza, ko jih je gledala v jatah padati In izginjati v plamenih. Rušeča se streha je potresala pod nogami se zibajočo zemljo. Pršeli so tisoči.švigajočih isker, da jih oko ni razločilo od zvezd. 1: ¿t.' Prekrižale so se. ženske in zaječale. Možje so odstopili, obupno zrli v plamene, omamljeni od neizprosnega pogina. Glas božjaatnika sa Je začul. V kolobarjih se je opotekal proti ognju in kričal: "Jezus, Satana« Je prišel na zemljo, udaril s svojim repom po nas in nas poberačil." Spačene ustnice so krčevito sikale pene in omahnil je v ogenj. Besede njegove pa so se v nemi grozi obešale od ust na usta: "Satanas je udaril s svojim repom!" Poslednji ostanki strehe so sdrčali v naročje zemlje, vzbesnelo je v kotlu in pohlepni Jeziki so lizal! začrnele zidove. Božjast je zvila množico v črne kolobarje in rjuli so temni valovi, preklinjale stisnjene |h»sti. "Ppvej, Zakelj, kdo jo zažgair Od vseh plati ao ga stisnili, prešali v svojih krogih, da je hreščalo, kakor bi se vedno iznova odpirali grobovi in šklepetale vroče kosti. "Govori, kdo je zažgal naš kryh, našo iast, kdo je popalil naše žulje?—V tem ognju, ti prekleti. gori naša zemlja—Kdo se še usmUi,berače v?—Ta ogenj je poeuftil mleko doječih mater!" Tiati hip se je pojavil Brajda, zamazan, počrnel, razmršen, krvavordeč v avitu plamenov is tovarne, kjer Je poizkušal rešiti poslednje. Goreče zvezde ao mu deževale na glavo. Zakelj je vztrepetal pred pekočimi pogledi. katere je ozrl nad «boj. Pokazala je njegova roka: "Ta Je zažgal!" In še enkrat je ponovil z iztegnjenim prstom: "Zažgal. ker mu nisem plačal nj««ovih strojev. Prekleti!" Delavci so odstopili za korak, v poslednjih vrstah med starci je za vreščalo: "tbijte ga. Morje zažgal!*1 Sfrčalo Je. kar so imeli pri rokah. Kri Je kapela v curkih po čelu padajočega Brajde. "Jezus, ubili ao ga! Pobljte še naa?" Is okna Zakljeve hiše je obupen vrisk atia- nll v temo. * vendar ijebdli pašav nad Jo tudi lilijam na poUn, ki ne sejejo in ne žanjejo, ki jih vendar rodi nebeški oče. Za-ij živela Je od vdovine, Id Jo je prejemala it blagajne društva omiaionarjev" r. *. z o.f Mihec Je ravno premišljal, da u trgom oblaka . . . Sicer je njena naklonjenost bila vzvi-nad rojstvom staležem in morarjem. kt je po zadnjem jaju govorila skoži rože, ivo in zemljo z mrtvecem v »u na način, kakor bi, reei- oatalih škofov. Ampak do tu smo govorila skozi pritlično ok >% hišno oskrbnico. Tako neti, kot bi skozi kuhinjsko ste-klicala avojo goetačinjo na vo .... ali pa da je žigalo že žadoeti vroče . . . ! "Kaj ti, Klicabirt, kdo bi si islil, da bo tvoja Marička pre-> noči postala branjevka • . . j som bila pri nJej na štan-pa misliš, da mi je plačala? pol leta mi dolguje za zaliva-tvojega groba! Toda vsak te-dve židani flor nogavici «tr-i, to zna.: in na tvojem grobi lahko rastle gobce, to bi bilo vseeno ... tej cafuti! prihodnjič vzamem škro-nico ter ž njo tako dolgo bi-em v njeno halogaato bubi-fri žuro, da me bo živ dan pomnila!" Mrtveci za njo niao bili mrtvi. Oni so bili njeni odjemalci in stari poznanci, in Gabrijelce bi ne zadela kap, čim bi mrtvec iz-nenada splezal na svoj nagrobnik ter jo opozoril: "Malo več vodke bi mojim nageljčkom pač ne škodovidb, Gabrijelca!'' Sicer je živela v nevzvalova-nem duševnem miru tja v en dan. Sedaj je sleherni večer Čt-tala roman: "In ljubezen tiči na vsakem pdtu ...!" Gabrijelca ni poznala odvečne ljubezni, čeprav Je imela še uric kot cvetoče češpljevo drevo, polno cvetja in Jesenskih obljub. Včasih je pri pitanju romana povsem meha ro pogledala skozi okno, ka-bi stikoma s tem morala mimo priti ljubezen. Toda v 'Saj spohu", ki je tekel tik ulice, so plavale le prazne steklenice, medicinske flašice in vtopljene ke. In od nekdanjih medenih inov tudi nI imela prida u-ov. Ce je rajnki njen Jakec v noč primahal domov, je že vnaprej zadišalo po kih duhovih, kakor če bi vinom preobložen voz zašel iganjarao . . . Jakcu, ki je bil vajen prenoea klavirjev, se je v takih urah ves svet dozdeval lahek kot perje ... In kmalu so letali petrolejka, valjar in krožniki po tleh. Sicer je bU pa sila dober človek. Posebno po procesiji na tfcfovo, ko je smel držati za drog "neba" ter ja do večera dišal po lqzdilu ... V njegovi zadnji uri mu je Gabrijelca še enkrat napolnila kozarcek ter mu obljubila, da se bo vseh zakonskih iz-kušnjav vzdrževala, če bi ž nJim šlo proti koncu. Na kar je nastal okrog Jakca mrak, v katerem Je zgornji konec svojega podzglav-nika zamenjal z vrčem, potiaka-joč ga v usta — ter je tako vpla-val... Svesta st obljube, je Gabrijel, ca odsihdob Uvela brezženja — do dane«, ko je solnce gorko kot raaatajen umetni med hitelo preko streh In ulic. Zrak Je vibri-ral vročine, kakor bi se na vsakem koncu Ha ražnjik pekli voli In klobaae. - In Gabrijelca je s svojo škropilnico hitela.od. groba do groba. Koncem pohoda je prišla zopet do groba svojega Jakca. Sedla Je aa granitni kamen. Izvlekla iz pompadurke klobaso ter počela .Tedaj pa je šel mimo grobar Mihec. Pred seboj je na paličino konico nabadal papirna odmetke ter Jih metal preko žalujk čea aft-f informacijah na: FRANK OGLAR, «4SI 8ea«ff«er A Nore prave Victor bofične gramofonske ploi M i« r i. km ». * b» >' r i iTrL^m» — pm* ** ^ IVAN PAJKt Urar In Victor