-SL^iOeSl_______.
Korajžno dekle! — Pat Starling, plesalka v Holli-ivoodu, je tudi dobra v sedlu, kol vidimo. Naslov so ji dali "najlepše dekle na konju."
Roosevelt in Churchill imata važne razgovore o vojni in miru
Washington.—Javnost sicer ne ve, o Čem se raogovarjata prese dmk Roosevelt in premier Churchill, vendar je gotovo da | delata načrte in program za nadaljne korake Združenih narodov po zmagi v Afriki. Morda se posvetujeta, kje bosta zdaj udarila na osisče. Morda, delata načrte tudi gled«? akcije proti Japonski, ker z Churchillom je dospel v Washington tudi maršal VS/atfell, vrhovni poveljnik angleških čet v Indiji.
Gotovo pa bo glavno vpraša nje na tej konferenci odprtijž druge fronte v Evropi. Angle ški in ameriški a r m a d n i ir mornariški poveljniki se udeležujejo posvetovanj.
In ker je konec vojne vedno bližje, bodo razgovori gotove tudi o povojni Evropi. To se sodi iz tega, ker je dospel v Washington tudi predsednik Češke, dr. Edvard Beneš, ki bo razložil, tako se pričakuje, svoje načrte za povojno Evropo.
Kot sodijo časnikarji, bo dr. Beneš tudi razložil pri konferenci, kakšno pomoč bo dobila zavezniška armada v Evropi od strani narodov v okupiranih deželah. Dalje bo dr. Beneš pomagal privesti skupaj Rusijo in Poljsko.
S tem, da so dobili zavezniki v roke afriško obrežje, so osvobodili tudi Sredozemsko morje in si s tem skrajšali dobavno linijo do Rusije in Bližnjega vzhoda za 5,000 milj. Zato bo lahko- y;
če novih ton vojnih potrebščin iz Amerike in Anglije.
Vse to bo dalo mnogo tvarine za nadaljne načrte.
Kot se naznanja, bo imel premier Churchill jutri popoldne ob treh govor po radiju.
V splošnem, mislijo novinarji, bo-imela konferenca v Wash-ingtonu dva glavna cilja 1) napraviti načrt za splošen napad na Japonsko in 2) izpopolniti že napravljen načrt za invazijo Evrope.
-o-
Nov grob
Včeraj zjutraj je umrla na svojem domu Frances Centrik, rojena Juratovac, stara 58 let. Stanovala je na 1083 E. 177. St. Doma je bila iz Novega se-la na Hrvaškem, 'odkoder je prišla v Ameriko pred 37 leti. Tukaj zapušča soproga Johna, ki je doma od sv. Križa na Dolenjskem, sina Johna in brata Andreja. Bila je članica društva sv. Katarine, št. 29 ZSZ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob osmih iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. Družini naše sožalje.
Kupujte vojne bonde!
mlad slovenec graduiral Z odliko
Preteklo nedeljo je v John Carroll Univerzi graduiral z odliko Edward B. Kužnik, sin Mr. Antona in Alojzije Kužnik 986 E. 74th St. Mlad graduant je dobil diplomo Bachelor of Arts.
Rojen je bil v Forest City, Pa. 17. junija 1923. Ko je bil pet let star, je potoval s svojimi starši' v staro domovino. V zavodu Sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano je dovršil pet razredov gimnazije. Pokojni g. France Trdan je tbil njegov glavni učitelj skozi štiri leta. Dobro podlago glasbene umetnosti pa mu je idal g., prof. Matija Tome.
Vsa družina se je v oktobru 1939 vrnila v Ameriko. V septembra 1940 je m'ladi Edward začel ,pohajati na John Carroll
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^TVHbOo
IN LANGUAGE ONLY	A 1\ /IT? D li^ A \ T Lf fW /It?	M0RNINS
__________AMERICAN HOME____DAILYNE-^s™
■__CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, MAY 13,1943	LETO XLVI. — VOL. XLVL
h von Arnim v rokah zaveznikov!
Pa skupaj je padlo v roke zaveznikom 12 nemških ; generalov in do 150,000 vojakov. Na tisoče nem-j tt vojakov prihaja s polotoka Bon in se z dvi-^jenimi rokami izročajo zaveznikom.
nemški in italijanski vojni
ujetniki bodo delali na farmah v ameriki
K Gi	-
lj,,eti' stan zaveznikov v Afriki, 12. maja.—Nemški general Arnim, vrhovni poveljnik osiških armad v Tuniziji, Id s Padel v roke Angležem. Tako je bilo danes uradno Pdev"10- ^ Tuniziji je ponehal ves odpor osišča, razen ne-Pžjjj et miU ozemlja pod polotokom Bon, kjer Nemci še niso litj .0r°žja. Tudi njih vdaja je samo vprašanje nekaj ur. I ^ pritiska francoska armada od ene in osma angleška
armada od druge strani.
Reuterjeva agentura poroča, da je bil general von Arnim ujet danes popoldne na polotoku Bon potem, ko so zavezniki polotok obkolili in preprečili vsak beg po morju.
Nemški odpor na polotoku Bon je popolnoma zlomljen. Angleške oklepne čete so se zapodile v notranjost in zbirajo nemške vojake, ki se kaj radi vdajajo. Na deset tisočev se jih vda vsako uro. Nekateri Nemci so se sami naložili na svoje truke in se vozijo v taborišče zaveznikov, kjer se pohlevno izročajo. Danes je bila ena vrsta takih, ž nemškimi vojaki naloženih trukov, eno miljo dolga. Zaveznikom je padlo od 1. maja do danes že 150,000 nemških in italijanskih vojakov v roke.
Zavezniški bombniki so bili danes odpoklicani, ker nimajo v Tuniziji nobenih tarč več. Na polotoku Bon je zdaj zavezniško vojaštvo, zato bombniki ne smejo napadati več. Tako je zavezniška zračna sila dokončala svoje delo v Afriki. Začela je zdaj z vso vnemo napadati razne kraje po Siciliji.
Z otoka Malte, ki leži med Sicilijo in Tunizijo in ki je toliko trpel od sovražne zračne sile, pa se kljub temu vzdržal, se poroča, da so včerajšno noč zvonili vsi zvonovi po tamkajšnjih cerkvah vsled radosti nad zmago zaveznikov v Afriki.
Kam bodo zdaj zavezniki s tolikim številom vojnih ujetnikov? Govori se, da jih bodo prepeljali v Zed. države in Kanado, kjer bodo delali na farmah. Glasom mednarodnih dogovorov je to dovoljeno, dokler vojni d jetniki ne delajo v industriji, ki izdeluje vojne potrebščine. Vsi vojni ujetniki v Angliji so zaposleni na kmetijah in za delo tudi plačani. -c»-
Pogreb Margaret Smith
V petek popoldne ob dveh bo pogreb pokojne Margaret Smith iz Svetkovega pogrebnega zavoda v Cleveland krema-torij.__
»j.
D Spadajo 12 ker jih je j^1« njihovi usodi
Bkla n^0n ~~ Dne 6. maja so l^iiJ56"11 zanesljiva poročila, Phf e sile (hrvaške SS-pltsfa^6ga marijonetne-r-'a> Ante Paveliča ni-■%> Ubraniti napadov bor-BL?°slovanov v bližini Pe-m,8evltla> ki leži 70 kilome-Rjty, ^°2apadno od Beogra-l^ti ^ m°ral Pavelič eva-Pn^ . krajev nemške na-fc(jh;,ln svoje lastne hrvaške ■Is ■
viri poročajo P-^^aKsko- časopisje na-l^aiv • a' ker Je iz teh kra-ra* ^rvate i" Nem-■te prepustil Madžare
B Ni'
R(la lvi Viri v Washingtonu P^.^e 4. maja poročala lzBeograda, da so po-fc|jj0lt-i aktivni tako v sta-Pv^ Srbiji, kakor tudi v ■^fo1*1 ®anatu> severno od m** Donavo in Savo. »(lVt trdi, da vodita pa-■^Vca vis°košolca ; v bližini Bi) ^ ^ km južno od Beo-vUpadli uradnike ma-Pisiij ^6dičeve vlade in celo Wa ^'Zrušiti železnico. Br-
P^'jev^'.(,a je bil ede'n od -
■kj .lakov v armado ■WU'in '1uliiu bo klicanih IvaJlda do 5,000 višješol-|Mf), ado. To so večinoma I^J^tari, ki bodo v juni-■te &li. Oni iz nabornih 1 do 25 bodo klicani I' d1? komisij od 26 do 51 jKiti Ju' To bo nekoliko m v! stveil0
oženi enih za
1 C*ado-
InJ'6 cene mesu
K* v ')ek ibodo istopile v ve-K\0i ^Velandu nove cene za ■So 2etino- jagnjetino in
■hvoj0 ^ke vrste meso bo C6no sicer bodo te
KH in V Vseh neodvisnih tr-6tlake v vseh verižnih
I ^AJA ŽGANJA JE ZDAJ USTAVLJENA!
|^vJ°Pol'dne ob štirih so KS^ 6 Prodajalne žganje E^KZaiprle vrata. Don Bk ie u?11 direktor, je izja-R^to r, zapreti proda-■j^a jj'. a bodo imele dovolj priPravijo zalogo za K' j^.6' s katerim bodo pri-Bl^Dm5' Prodaja1116 hodo do 1. junija. Kdor fc^Uj 1 kozarček žganja in H|V ).spl'avil kako stekleni-I 'mor|al iti v gostilno. er Pravi, da je bilo
zadnje dneve tako obleganje prodaj alen žganja, da je moral uka-zat ustaviti vsako nadaljno prodajo, drugače !bi morda žganja ne ostalo nič za one, ki ga bodo imeli pravico kupovati na knjige.
Knjige za rajcioniranje žganja bodo začeli dajati drug teden. Vsak bo moral iti ponjo v tisto prodajalno, kjer je napravil prošnjo. Vsalk bo moral pa pokazati pri tem svojo vojno knjigo št. 2.
! BOJNAFRONTA
TUNIZIJA — Ves organiziran odpor osiških armad v Tuniziji je ponehal sinoči (v sredo) ob 8:15, poroča uradno glavni stan zaveznikov. SICILIJA—Zavezniški bombniki so spravili dobesedno s površja zemlje pristanišče Marsala na Siciliji, vse pristaniške naprave v Cataniji so pa zažgali. ANGLIJA—Ladje in bombniki, ki so varovali skupino ladij na potu čez Atlantik, so bili v osemdnevni bitki s 25 nemškimi podmornicami. Potopili so štiri do deset podmornic in konvoj srečno pripeljali čez morje. DAKAR — Francoska križarka je potopila neko nemško podmornico in ujela 90 nemških mornarjev. NIZOZEMSKA — Nizozemska! vlada v pregnanstvu je uka-j zala 400,000 bivšim vojakom, j naj se uprejo, ako jih bodo hoteli Nemci poslati v kon-finacijo. To je prvi tak ukaz odpora na predvečer invazije. PACIFIK—Mornarica poroča, da so podmornice potopile 10 japonskih ladij. RUiSIJA—Rusi so pričeli z ofenzivo med Harkovom in Rostovom. Ruski težki topo-v! zdaj podirajo zadnjo obrambno črto pri Novorossisku.
-o-
Beneš, predsednik Češke, je v Washingtonu Washington, 12. maja. — Uradnim potom je prišel v Zed. . države dr. Edvard Beneš, predsednik ičieho-Slovaške. Obiskal bo predsednika Roosevelta in se po-1 svetoval z državnim tajnikom Hjuillom. Raizgovori bodo tudi o povojnih načrtih. Beneša bodo počastili z državnim banketom v Beli hiši.
-i—o-
Italijanski kabinet pri posvetovanju
New York. — Radio je včeraj naznanjal, da je italijanski vladni kabinet <pri tajnem posvetovanju. Mussolini je sklical posvetovanje potem, ko se je prej posvetoval z nemškim feldmar-šalom Goeringom.
Hitler je premestil svoj glavni stan na zapad
Washington. — Glasom poročila nemškega radija je Hitler i zapustil rusko fronto in postavil svoj glavni stan nekje v zapadni Evropi. Hitler najbrže pričakuje, da bo tam nekje začetek invazije od strani Združenih narodov.
Vesela vest
Mr. in Mrs. Anthony Mervar iz 8601 Vineyard Ave. sta bila za Materni dan obdarjena s zalo hčerko, ki je tehtala ob rojstvu 8V^ funta. Mamica je iz Peter Bizjakove družine ter se se z detetom prav dobro počuti v sv. Ane bolnišnici. Čestitamo!
Druga obletnica
V	petek ob pol sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Margaret Yartz v spomin druge obletnice njene smrti.
30 dnevnica smrti
V	soboto ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije. Vnebovzete-maša za pokojnim Louis Stopar-jem v spomin 30 dnevnice njegove smrti.
Rusi dolže Nemce, da uporabljajo ruske delavce kot sužnje
London. — Ruski zunanji komisar Molotov je poslal na vlade Združenih narodov spomenico, v kateri dolži Nemčijo, da je odpeljala ruske državljane na prisilno delo v Nemčijo. Molotov svari, da oni, ki so za to odgovorni, se bodo morali zagovarjati po vojni."
Molotov je dalje obdolžil Fri-za Sauokla, nemškega komisarja za delovno silo, da je nekoč zahteval odpoislati v Nemčijo 400,-000 do 500,000 zdravih, močnih ruslkih deklet.
-o—-
že drugič so ob streho
'Tovarna American Steel & Wire Co. na 78. cesti in Burke Ave. je od 27. aprila že drugič izgubila streho. Takrat jo je odnesel tornado, včeraj popoldne jo je pa uničil požar.
Vrnitev iz bolnišnice
Mrs. Terezija Princ, 1017 E. 71. St. se je vrnila iz bolnišnice. Tem potom se želi najlepše zahvaliti za vse številne obiske, za poslane cvetlice, karte in darila.
Ameriško in češko poslaništvo sta ambasadi
Washington. — Ameriška in češka vlada sta povzdignili svoji poslaništvi na stopnjo ambasad. Bela hiša je že poslala v senat v potrdilo zahtevo, da se poviša poslanika Biddla pri češki vladi v ambasadorja.
—r-O-
Poroka slov. para
V soboto 15. maja se bosta poročila v cerkvi sv. Jeronima ob desetih dopoldne Miss Elizabeth Seliškar in Mr. Frank J. Kuhar. Nevesta je hčerka dr. in Mrs. James Seliškar iz 17820 Nottingham Rd. ter je učiteljica na Notre Dame kolegiju, ženin je pa sin Mrs. Mary Kuhar iz 942 Her-rick Rd., sin pokojnega Frank Kuharja, ki je svoje čase vodil gostilno na St. Clair Ave. in 38. cesta. Frank ima važno pozicijo kot posvetovalni inženir pri National Lead Co. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu !
Poceni modroci
Veliko vrednosti v modrocih dobite te dni pri firmi Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. Poslužite se ugodne prilike.
Naši
vojaki
Iz Severne Irske je prišla vest, da je bil korporal Herbert G. Gerchman ipovišan v narednika. Herbert služi pri marinih in je gin Mrs. Frances Gerchmam iz 19192 Abbey Ave. Naše čestitke!
n p® H®
Na 1. maja je dobil diplomo na Wpodbury kolegiju, Los Angeles, California, Pvt. Anthony J. Brodnik. Dovršil je z odliko ar-madno šolo ter postal diplomiran takozvani Ordnance Clerk. An-
thony je sin Mr. in Mrs. John Brodnik iz 6727 Edna Ave. čestitamo! Njegov naslov je: Pvt. A. J. Brodnik, 35011575 Hq. & Hq. Det. 198th Ord. Bn. APO 439, c/o Postmaster, Los Angeles, Cal.
m Pffl te
Na dopust je dospel korporal Milan Jakšič, ki služi pri vojaški policiji v Kentucky. Prijatelji ga lahko obiščejo pri njegovi sestri Jennie na 1045 E. 67. St.
univerzo. V John Carroll je bil zelo priljubljen kot dober učenec in nadarjen glasbenik. Svoj prosti čas zelo rad prispeva še za druge pomenljive namene. Vsako nedeljo igra na orgije v cerkvi sv. Vida. Koncerti Glasbene matice so velik užitek lepe spremljave klavirja, ki jo Edward vselej, tako vestno in spretno dovrši. Z lepim narečjem slovenske besede, ki jo slišimo na slovenskem radio programu, si je pridobil splošno pohvalo kot dober poročevalec.
častitamo Tvojemu vsestranskemu napredku in odlični gra-duaciji, Iki si jo tako hitro dovršil. Vso srečo Ti želimo tudi še vnaprej na odprti poti življenja!
; Berlinski radio trdi, da je
i flimmler na obisku pri Pavelič«
i
Washington — Berlinski radio , je javil dne 5. .maja, da je v to-• rek Prispel Heinrich Himmler, načelnik tajne nacistične politike, v Zagreb, prestolnico marijo-netne države Hrvaške, ter da ga je marijonetni vodja, Ante Pavelič,- takoj sprejel,
^ Ta vest je bila oddana na radiu tudi za notranjo nemško uporabo, toda komaj 19 minut pozneje je bila na radiu obdana prepoved nemškim urednikom, da jo publieirajo.
(Associated Press je izjavil, da vzrok za Himmlerjevo potovanje sicer ni bil naveden, toda opominjal je na to, da je bil Pavelič koncem aprila poklican v Hitlerjev glavni stan. Nemški radio je takrat izjavil, da je bil na razpravi "politični in vaja? ^HWtaW'').
To je že drugič v teku šestih mesecev, da je Himmler prišel v Jugoslavijo. V svojem komentarju o prvem potovanju pretekle jeseni, je švedski list Eskil-stuna Kuriren izjavil dne 24. marca pod naslovom "Mala vojna na Balkanu," da se Nemci zelo boje, da ne bi spomladi splošna ljudska vstaja v Jugoslaviji otežkočila obrambe jugovzhodne Evrope.
Da bi to grozečo nevarnost odvrnil, pravi list, se je Himmler osebno podal v Jugoslavijo, pozno na jesen, v cilju, da na lian mesta prouči situacijo. Na njegovo zahtevo so bile poslane tri nemške divizije s tremi pol-noštevilnimi brigadami tankov v Srbijo, kar je dejansko podvojilo nemške okupacijske sile. Himmler je tudi naročil Bolgarom, da «. močnimi četami prevzamejo zaščito vsega ozemlja, ki meji na one predele, ki so pod bolgarsko okupacijo.
Ako bi prišlo do zavezniške invazije Balkana, omenja članek, bo to brezdvoma znak za splošno revolto.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Ave.
J AMIS DEBEVEC. Editor HEnderson 0628
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
£a Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 2a Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, Četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: Onited States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.60 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months D. s. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by ma« $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for S month« Single copied 3c
Entered as second-class matter January 6th, U08. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
No. 113 Thur., May 13, 1943
Franco je slab diplomat
Španski general Franco je kar naenkrat preračunal, da je dospela vojna med zavezniki in trozveznim osiščem na mrtvo točko. To se pravi, da Franco misli in govori, da ne bo mogla nobena stran zmagati.
'Kar je pri tem najbolj čudnega je to, da govori Franco potem, ko so zavezniki nabili v Afriki cvet nemške vojske, najbolj utrjene 'in preizkušene nemške vojake, tisti slavni afriški kor, s katerim je mislil Hitler prodreti prav do Indije preko Sueza.
Človek ne more razumeti, kako more Franco trditi, da ne vidi zmage na nobeni strani, ko je do danes vendar spregledal že vsak, ki ima količkaj 'izkušnje v vojaških stvareh, da imajo zavezniki v tem času že dosti večjo in močnejšo zračno silo kot jo ima osišče. In ta zavezniška zračna sila sorazmerno raste in je osiška industrija ne more nikdar več dohiteti. To je vendar važen faktor na tehtnici, ako vemo, da bo to vojno odločevala zračna sila.
Čudno je to, da je general Franco preslišal besede, ki jih je izgovoril* predsednik Roosevelt v Casablanc.i, "brezpogojno vdajo osišča." Kako je mogel Franco te besede pre-slišati, ko je vendar Casablanca tako blizu Madrida?
Pa če je Franco te Rooseveltove besede morda le slišal, pa ne polaga nanje nobene važnosti, bo kmalu spoznal, kako zna biti naš predsednik in vrhovni poveljnik trmast in da besed ne meče okrog sebe samo radi lepšega.
No, da, saj razumemo generala Franca! Rad bi videl, da bi se vojna zdaj nehala, ko zavezniki še niso v Evropi in ko Španija še lahko igra vlogo takozvane nevtralnosti (na Hitlerjevi strani). Kadar bodo zavezniki načeli Evropo, bo moral tudi Franco povedati, po čem prodaja maslo in tega se pa strašno boji.
Se reče, Franco iima prav, ko pravi, da je vojna zdaj na mrtvi točki. Samo pozabil je pristaviti, da je mrtva točka na strani osišča. Zavezniki bodo šli naprej in se ne bodo ustavili prej, da bodo marširali v Berlin.
Ako je pa general Franco govoril po naročilu Hitlerja ali Mussolinija, naj jima pove, da so zavezniki že danes pripravljeni položiti orožje, toda pogoj za to je samo eden in ta nepreklicen — brezpogojna vdaja osišča! To je jasno pokazal amerižki general Bradley v Tuniziji, ko je poslal k njemu odposlanca nemški generalni major Krause, naj pove, pod kakšnimi pogoji bi se Nemci lahko vdali. General Bradley je rekel: "Zahtevam brezpogojno vdajo!" Nemci so te besede takoj razumeli, pa se tudi po njih ravnali.
Ampak Franco ni tako slab general, kot bi človek mislil na njegove besede, da "nobena stran ne more zmagati." Franco prav dobro ve, da bo osišče izgubilo to igro. Ako bi bil kaj takega rekel pred meseci' ali leti, ko so se Angleži in Nemci podili sem in tje po Afrilki, ko je enkrat bežal eden, drugič drugi, bi bil človek že lahko rekel, da je vojna na mrtvi točki in da nobena stran ne bo zmagala. Toda danes je pa druga pesem in zmaga zaveznikov je gotova stvar.
Združeni narodi bodo udarili v Evropo. Kje, vedo samo naši poveljniki. Gotovo pa je, da na enem samem kraju ne. Hitler se zdaj vrti kot pes na slami, ki ne ve, kako bi se vlegel, ker lahko pričakuje napada od severa, od zapada in od juga, če ne od vseh strani hkrati.
Zato je ta mirovna overtura generala Franca zelo sumljiva in močno diši po Berlinu in Rimu. Prav zdi se nam, da se bodo delali mirovni pogoji v Wilhelmstrasse v Berlinu. In tudi zdi se nam, da "firerja" ne bo zraven.
BESEDA IZ NARODA
Za rešitev zasužnjene Slovenije
Upamo, da bo to tudi upoštevano
Nedavno je'prinesel vpliven londonski list "The Evening Standard" dolg članek o odporu gerilcev v Jugoslaviji. List naglaša v svojem članku, id!a je najvažnejši rezultat te jugoslovanske revolucije razvoj upornosti !in ponosnega duha, ki je razvnel in navdal ž borbenostjo ter hrabrostjo one prve gerilce, ki so kmalu po zlomu začeli napadati nemške in italijanske posadke po deželi.
List pravi, da imajo jugoslovanski junaki pred očmi le en oilj in ta je: osvoboditi hočejo svoj narod in mu zagotoviti lepše življenje v bodočnosti!
To so zelo lepe besede in, upamo, tudi iskrene besede angleškega lista. Upamo, da bodo take in enake besede zvenele tudi po ušesih državnikov, ki bodo pri zeleni mizi delili plačilo in kazen po tej vojni.
Jugoslavija ne bo zahtevala nobenih nagrad za svoje junaške čine in za svoje strašno trpljenje, ki ga je morala in ki ga še prestaja. Kar bo ona zhtevaja bo samo svoje nazaj, samo to, kar je bilo njeno nad 1,400 let in k,ar ji je bilo tako po krivici vzeto. Njene zapadne in severne meje morajo biti tam, kjer se prične slovenska zemlja po zgodovinskih dokazih.
To naj prisodijo druženi narodi svoji zaveznici Jugoslaviji, ako ji hočejo dati življenje- Brez našega Primorja in naše Koroške ne more biti Jugoslavije. Ako atlantski čarter ni prazna fraza, potem bo Jugoslavija/d'obila, do česar je po vseh božjih in človeških postavah upravičena.
Chicago, 111. — S strašnim trpljenjem, kakršnega še ne pozna zgodovina slovenskega naroda v stari domovini, pred očmi in z globokim sočutjem v svojih srcih so se čikaški Slovenci organizirali v postojanko štev. 8 JPO-SS kmalu potem, ko so naše narodne organizacije po zlomu jugoslovanske vojske kot članice Jugoslovanskega pomožnega odbora pozvale vse slovenstvo v tej deželi, naj začne zbirati denarne prispevke med sabo pomandrani in zasužnjeni Sloveniji v gmotno pomoč.
Pred letom dni je ta čikaška postojanka slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora priredila na 18. cesti v Ameriški češki dvorani dobrodelni koncert, pri katerem so sodelovala vsa naša pevska društva in nekaj posameznih pevk in pevcev. Ta prireditev se je prav dobro obnesla v vsakem oziru in čez tisoč dolarjev čistega prebitka je prišlo iz nje pogaženi, a kljub temu še ne strti Sloveniji v pomoč.
Letos dne 30. maja popoldne bomo pa imeli v isti dvorani Jontezovo dramo "Vero v vstajenje" z namenom, da pomagamo Sloveniji in njenemu nesrečnemu ljudstvu v gmotnem in političnem oziru.
Ta dramatična igra v treh dejanjih nam bo v živih slikah pokazala vse tiste grozne in nepopisne muke, ki jih morajo sedaj Slovenci prenašati pod peto barbarske sodrge nadutih nacijev in požrešnih laških pa madžarskih fašistov. V njej bodo nastopile naše najboljše igralske moči v tej naselbini. Bajtarja Jakoba Kremenca bo igral Jos. Fajfar, ki je s svoji-m'i kup leti že marsikoga pripravil k smehu; njegova žena bo to pot sestra Helena Kušar; njuna hči bo Frances Gomilar; njenega fanta bo predstavljal Tomaž Cukale, ki misli letošnjo jesen podati svoj koncert v isti namen; vloga Toneta Mohorja je v rokah našega dobrega igralca in gostilničarja Johna Hujana; Petra Grbca bo igral Joe Oblak, ki je zelo delaven v našem gibanju; gesta-povski komisar bo Anton Kra-penc, ki je obenem tudi režiser te vprizoritve, a Jakob Mari-nich pa bo predstavljal vodjo nacijskih udarnih čet, med tem ko bosta vlogi kmetice in bera-čice v rokah Ane Zorko, oziroma Bary Žibertove. Vse te vloge so dobro porazdeljene in upati je, da bo vprizoritev te boleče drame prav imenitna.
Nad tisoč naših ljudi se je udeležilo naše lanske prireditve, a še veliko več jih pričakujemo letos dne 30. maja, ker vemo, da se naši Slovenci še vse bolje zavedajo svojih krvnih obveznosti do naroda, iz katerega izhaja vse ameriško slovenstvo.
Rojaki in rojakinje! Bratje in sestre! Bliža se čas, ko se zruši strašna vojna mašina nacijskih in fašističnih roparjev, kakršnih še ne pozna nobena zgodovina. Vsi bojni dogodki v zadnjih tednih nam napovedujejo to, da ni več kdo ve kako daleč čas, ko se razlekne vesela beseda MIR po vsem svetu in ko napoči svetla zora zlate svobode vsem zasužnjenim narodom in tako tudi slovenskemu ljudstvu, ki se ob groznih žrtvah z vsega občudovanja vrednim junaštvom upira in ustavlja svojim krutim zatiralcem.
Za tisti srečni trenutek pa moramo biti pripravljeni, da mu moremo priskočiti na pomoč, ki jo bo tako krvavo po-
trebovalo |v gospodarskem in političnem oziru.
Darujmo vsak po svojih najboljših močeh v oba ta namena, podpirajmo pomožno in politično gibanje, kupujmo vladne obveznice v tej deželi s trdno vero v svobodo rešene Slovenije! A dne 30. maja pa se udeležimo popoldne vprizoritve lepe in naravnost presunljive Jontezove drame v kar največjem številu ter pokažimo vsem drugim slovenskim naselbinam, da se tudi naša dodobra zaveda sivo jih moralnih dolžnosti, ki jih je nalagajo sedanji krvavi časi do nove in stare domovine!
Čisti dohodek bo šel naspol za gmotno, naspol pa za politično pomoč — pol za JPO-SS, pol pa za SANS. Za prireditveni odbor,
Zvonko A. Novak. -o-
Majska številka "Novega Sveta"
bo izšla prihodnji teden s sledečo vsebino:
"Bolezen — zdravilo" (uvodni članek). — "Pregled" (raznih političnih in drugih dogodkov). — L. Stanek: "Pomladna" (pesem). — "Materne solze" (članek). — Fr. Hoeller — S. P.: "Moja materi" (pesem). — "Pisma Napoleonove matere" (članek). — "Moderna ženska" (članek). — G. Pohl: "Na hribih" (črtica). — Milko: "Spomini" (pesem). — J. M. Trunk: "Tihe ure — kam naj denem?" (premišljevanje). — "Juri Godec" (življenjepis). — M. Samsa: "Luka in Turkinja" (črtica). — Matija Novak: "Napoleon" (/življenjepis raz-boritega Napoleona). — "O pomenu filma" (članek). — "Slovenski pij o'mr" (oplisovanje Slovencev v Kansas Cityu in raznih krajev po državi Kansas). — "Smrt je prijetna" (članek, — "Dom in zdravje" (nasveti za zdravje in gospodinjstvo). — "Za smeh in zabavo," — M. Seemann: "Dve kroni" (zanimiv roman).
"Novi Svet" izide okrog 15. dneva v mesecu vsaki mesec s zbrano in poučno vsebino. Je to edini te vrste družinski slovenski mesečnik v Ameriki. Prihodnji mesec bo vodil svoje čitatelje "Slovenski pijonir," ki opisuje slovenske naselbine, njih zgodovino, slovenske ljudi v njih po gorati državi Colorado. Naročite si mesečnik "Novi Svet" in potujte z njim po div-nem zapadu. Stane letno samo $2. Za Kanado in ostalo inozemstvo $3 letno. Naročnino sprejema Uprava "Novi Svet," 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois.
--o-
Ognjeni krst na bojni ladji
Napisal John Little
čeprav je neverjetno, pa je vendarle res, da je bilo prvo ladijsko sidro izdelano šele leta 578 po Kr.
Day after day important was production plants in occupied Europe are destroyed by explosionsj by fire. "Spontaneous combust tion," say the workers with theii) tongues in their cheeks. The Nazis! know better. They rave and shootj more hostages; send more prisoni ers to work camps. The destruc-
tion ruins even the people's chance to earn food from their military1, masters. They are faced with starvation—but the demolition con-tinues.
Be thankful you may work peace* fully at your task and put youi< earnings into United States War Bonds and Stamps. WSS 7410	V, S. Tretuury Dust.
Washington, maja (ONA)— Povedal vam bom zgodbo ladje, ki je v Pacifiku prvič stopila v akcijo. To je zgodba Toma Page-a, Berne Wenke-a, Yeo-mana Cheek-a in drugih, ki so prejeli svoj ognjeni krst na krovu bojne ladje. To je tudi zgodba o krstu te ladje, ki je dobila najbolj zvočno in najbolj laskavo ime kar jih pozna ameriška govorica.
Njena naloga je bila, da ščiti ameriške nosilce letal, a izvršila jo je tako dobro, da je admiral, poveljnik nosilcev letal, preko radia sporočil svojem letalom:
"Ogibajte se te roparice (big bastard). Ko bo pokončala vsa japonska letala, bo začela meriti na vas." To ime je obveljalo in moštvo ne bi tega priimka zamenjalo niti za častno citacijo.
(Akcija—katere del je zdaj zabeležen v zapiskih mornarice kot peta bitka v Solomonih — se je začela z mrakom na dan 14. novembra 1942. Brodo-vje, sestavljeno iz "The Big Bastard" in nekaterih drugih vojnih ladij in rušilcev, je naletelo na gnezdo japonskih ladij, ki so se skrivale pri otoku Savo, neposredno na severu od Guadalcanala.
Ko je ob 9:30 zazvonil splošni alarm, nikdo na brodu ni vedel, koliko je sovražnih ladij in kako močne so. Ravno o polnoči je poveljnik zagledal v ožini pred seboj tri soVražne ladje in naznanil formacijo admiralovi ladji, ki je bila v bližini. Komaj 15 minut pozneje je izstrelila admiralova ladja salvo iz devetih topov, ki je povzročila požar na vodilni japonski vojni ladji.
"The Big Bastard" je usmerila svoje daljnomere na ogenj na sovražni, ladji, zagrmela iz svojih najtežjih topov in potopila ladjo, ki je bila njen prvi cilj, naslednjo pa pognala v zrak. Japonski topovi so med tem pognali v zrak tri rušilce Zedinjenih držav. Tretji cilj je bila vojna ladja reda "Congo,"' ki je zavozila mimo "Big B"-a; salva iz tretjega stolpa od zadaj jo je kar na dvoje prerezala. Njene druge manjše baterije pa so nadaljevale svoj ogenj proti osmorici japonskih rušilcev, ki se je skrivala v nekem zalivu.
Robert L. SchvV&rz, Yoeman drugega reda in mornariški poročevalec lista Yank, armadne-ga tednika, je iz pripovedovanja posadke sestavil zgodbo o moštvu, ki je služilo pri teh topovih in o tem, kaj so doživeli.
Tom Page, mornar prvega reda iz Greensburgh-a, Pa., se je spominjal, da je bila noč silno lepa. Mesec je bil ogromen in duh gardinij je prihajal močan iz otoka Florida. Povezanost duhtenja gardinij z bitko, ki je sledila, je za vedno uduši-la hrepenenje Pagea za dišečimi gardinijami.
Page je sledel na sodčku v kotu pomožne krmarske sobe; imel je v srcu dober občutek, ker so grmeli veliki topovi.
Naenkrat pa ga je granata vrgla z njegovega sodčka in raztopljena kovina granate se je začela kakor lava počasi plaziti po tleh. Para, ki je uhajala iz počenih cevi, je bila skoraj neznosna.
Robinson, quartermaster tretjega reda, je prišel iz hodnika in dejal: "Izgubil sem svoj čevelj, pomagajte mi, da ga najdem." Vsi so mu pomagali, med njimi celo dva častnika. Toda čevlja nikdo ni našel pred jutrom — bil je na hodniku, pod truplom mrtvega mornarja.
Bernarda Wenke-a, pomorščaka prvega razreda in pomožnega krmarja, je vrglo od krmila in ga potisnilo v kot med adjin nos in krov. Obležal je tam in z eno roko držal krmilo
ter se ni ganil več, dokler ni požar od spodaj tako močno razbelil krova, da so mu začele hlače goreti.
Eden od stražarjev je neprestano ponavljal s tihim glasom: "Bože moj, kako me je strah. Nikdo si ne more misliti, kako zelo me je strah. Kako je le mogoče, da je človeka tako strah." Venomer je ponavljal to, vedno iznova. Nikdo ni bil presenečen — zdelo se je povsem naravno.
Nato je nastal kratek oddih. Ladje je vozila osamljena v krogu gorečih brodov. Admiralova ladja je bila izginila v temi. V najožji del preliva so nato zavozile štiri nadaljne sovražne ladje. Druga v vrsti je z žarki svojih projektorjev našla "Big B," ki je takoj odprl ogenj nanjo. Od zadaj so začele grmeti prijateljske salve, dokaz, da se je nahajala admiralova ladja še v boju. •
Ta pomoč je bila "Big B"-u zelo dobrodošla, ker je bil naperjen vanjo ogenj kar iz treh, trdo in dobro streljajočih japonskih vojnih ladij. Šest in osem inčev debele granate so raztrgale gornji del njene su-perstrukture in potem poškodovale tudi manjše baterije. Njen krov je bil ves preluknjan od šrapnelov. Požar je izbruhnil v razbitem gornjem delu. Odtrgani kosi opreme so ležali vse naokoli.
John Hagenbuch je delal pri brizgalnici ognjegascev. Usmeril je curek vode v žarišče požara v senci stolpiča št. 3, ko je vodja stolpa, 'Capt. Bowman, poslal povelje skupini ognjegascev, naj se umaknejo. Bil je na tem, da ustreli salvo in je vedel, da bo odboj strahovito močan. Vsi so se oddaljili raz-ven Hagenbucha. ^Pozabili so sporočiti mu povelje.
Hagenbucha je vrglo ob krov s tako silo, da je odskočil kakor žoga.; Počasi in opotekaje si je pomagal na noge, začasno slep in gluh od eksplozije. Tako strašen je bil odboj, da je dvojica letal odletela iz katapultov ven v morje. Ko je Hagenbuch z rokami iskal opore in se opotekal, so topovi znova mogočno zagrmeli in zopet ga je vrglo ob krov. Eden izmed mož Hagenbuchove skupine je planil ven, ga dvignil na noge in ga odvlekel proč od stolpiča, ko je že zagrmela tretja salva. Komaj pol ure pozneje pa je bil že zopet na nogah in se je prostovoljno javil, da spleza na vrh enega dimnikov in tam pogasi požar.
"The Big Bastard" se je hrabro držala in s svojimi glavnimi topovi streljala na sovražne ladje. Tudi njeni manjši topovi so neprestano ropotali in kmalu so na vseh sovražnih ladjah začeli lizati krov ognjeni jezički in se stezati proti nebu. Takrat šele je posadka vedela, da je zmagala.
V teku te noči, je brodovje Zedinjenih držav popolnoma obkrožilo otok in potopilo vse sovražne ladje v teku komaj 50 minut. Večina moštva pa je pozneje dejala, da so bili vsi prepričani, da je vožnja skozi preliv trajala najmanj polovico noči.
Pod krovom v kontrolni sobi za stroje je sedel chief Yeoman Cheek in čital staro številko Reader's Djigesta. Ogromna kontrolna plošča pred njim je funkcionirala brezhibno. Stroj je bil pognan v največjo brzino, kotli so čudovito držali prayi pritisk pare, a ventilacija je vzdrževala v sobi primeren in prijeten hlad. Kadarkoli je prišlo novo povelje, je Cheek ukrenil vse potrebno in se nato vrnil k svojemu čitanju.
Grmenje bitke je prihajalo tja le pritajeno, oddaleč. Moštvo okoli njega se je mirno razgovarjalo ali pa gledalo in opazovalo merila. V podzavesti je skrbelo vsakega izmed njih, ker je 600 funtov pare dr-
velo skozi vse cevi okoli Inženirji so vedno v skr i radi pare. Sem in tja Jj- ^ kakšno poročilo o toda mnogo niso zvede'!'^B ti vo doli v strojnem odde,^ niti moglo razločevati ^ rjanjem sovražnih grmenjem lastnih top0V, i;
Ko je napočilo Jut^ Cheek odšel na krov, ter« J dal opustošenje. Takra videl, kakšno ogromno J granat je zadelo nje2°v0. J
Jn tri dni in tri nod gel spati.
Godba na pihala in^j
Godbi na pihala se J svete samo odrasli, z« ^A d je z dobrimi pUUČ1' ..^Jl mladih letih, dokler P^ niso dovolj razvita, iS ^m bento, flavto, okarino i jj podobna pihala, se 1 ^jjii veliki nevarnosti ne°Zti 0n« ji pljučne bolezni. Zlas hala, ki zahtevajo so za mlade ljudi ne vplivajo škodljiv0 ^ M pljuča, ampak tudl.iv0, 'J Sploh je priPoroCoVl gredo godci, ki igraJ frM la, večkrat k zdravm pregleda pljuča in sr "Jk
I
dk
5eni 'il'
Povedal sem, Ka o0\#i
no dokazal, da za V ,J» • a tein J Jk nisem rojen m s p enrc
vojska najbrže iz£u ge^
najboljših generalov. ^jj
saj bi se bil morda V tfm stesal, če bi mi b^f frflk ka. Za zgled lO^jM ruskega maršala 1 j-je-^f*
bi ne bil nikdar to, K
ne bil prej, ko je , M enkrat pošteno Vre^e\fW poročnika. S tem ^»ilio da je rojen za > ^iP I Meni je še danes ' vil ^ kaj podobnega J^JJ J vzroka sem imel tjstf' že pa ne. To je Pa ~ \u
■se- „ M *
Pa da ne bo kdo " ice J samo meni vile ^ jj*' \ bile deti v zibko ti_s , ali talent, ali kar J ^d! jgj^ pravimo komanda-^. sPr visoko cenjeni ženS-ep^
v tem racioniranJe'
mo tale dogodek. ^
V Hollywoodu » ^
praviti sliko, v ka1 ral veliko vlogo f.kfr'AS ni armadni kor ^ g set stastih deklet J ,|i formi, najlepši vrt*/ S kinje, ali kar bi |jti % sijih more človek | . \ Fotografski	A ,
pripravljeni in na je i ^ A j za prav narednike. J, \ f glasom zavpila ' H'j % ni j a se je premog X ski aparati so	j 3 i
slike.	. v»fj V
Istočasno se Je K d^j J od nasprotne str3	c
delek naših hra^rf « ki je poveljeval ^' K je uvidela, da ^t^ \ mandirati, da 'ne	J ^
Tekla je ob ^fcj^ kalapo svoji ' ^o' ■ A no besedo, ki bo ^ n^Vti' la, ali vsaj obn^ pj® nobena pametna J .Al misel. Šele v-^V JU ku, ko sta bHi fugi se no druga pri dl 2» ; j,M na neko povelje „! § i^ vse grlo: ^ Dobro trenil' )
je v trenutku ">fv e Jii>c 50 se je zapod*10 st» % stotnijo. Nal^^ot stala v hipu Pra\ je v; ca in precej ^ ^ ^ j so se dekleta °be" čile. Ce je
vavih nosov m v toi'h ;;'p 'D lo ne pove. . roča, da so m^	hS
manjem zopet
?!
HO OTHER MATTRESS IS LIKE IT
! NO OTHER MATTRESS: gfe CAN BE ;
ilsL LIKE IT!'
! k five foot bait of selected virgin cotton
) COMPRESSED INTO A "GIANT PILLOW FOR YOOR BODY" > Sealv Holds the Magic of Transformation
) from a giant five foot batt of live, pure staple cotton into a buoyant Sealv "Air-Woven" Tuftless mattress. All the fleecy resilience of virgin cotton is retained in the Sealy Tuftless-making it luxuriously soft to v conform to the body, yet firm enough to give proper support. "Air-) Woven" comfort filling is found only in the Sealy Tuftless-which , I others have tried to imitate without success—for Sealy alone has per-1 ) fected through more than 60 years of experience the way to make ( "The Giant Pillow for Your Body".
(	Sleeping on a Sealy is like
sleeping on a cloud ^
ft	MADE BY THE MAKERS Of SEALYREST
r)	Poleg gornjega modroca vam nudimo sedaj še veliko
i\	posebnost in sicer vam nudimo sedaj
(	MODROC....................24.75
r/	Box spring...................29.50
[(	54.25
vse to skupaj sedaj za samo
Imamo druge modroce od	naPrej
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Avenue
JOHN SUSNIK
AqCTOKY i BUY
m united «1, 'states
f-WAR
4i/bonds
) AND
s »stamps
ameriška domovina, may 13, 1943
ivljenje ob stari Ljubljanici
0»" I	_
, [a5|JlSo imeli svojo zadru-r0, Jl i;0110 Zadružno skrinjo in iN' ||jj klavni namen zadružni; jJ^Vsem skrbeti za to, ^bolj slovesno pokopa-Jeclane, dajali brati za-jii* ; zadušnice ter podpisi ^ čolnarje. Imeli so , L.dst' da so napravili o Telesu iz svojih la-1,1(0f* g0v most čez Ljubi ja-gflltf i, L*** procesija čez Ujlojet0 prav na onem uč^ij1,stoji danes šentja-Mestni magistrat „ A|a leske- ki so jih pokla-os^tjj ]e> te*" skrbel za pre-Vj2alad'lePa so dobiva-gozdov, ki so rast-. / jjj J1 Ljubljanice, čol-rnf-'1	tukaj zasajali bu-
iim0 ' inepe. zato so tudi oni
,0 s^ !i.} pravico sekati les. 1 »i ^ iftipu
/o, «1)1 e "amen, zavaro-1 vihanaložene ladje dal1® \ ljem in močnim ve-
®o prevažali po Poleg trgovskega lHu mn°eo lesa, tako jtW'^0 kakor tudi lesa » ? tesarje. Les so m^rn predniki veči-K8kih in vrhniških hri-l:,j dovažali deloma v fji d81Jer ta les le kmečki
A -ma pa splavili po
jf jt d 1 ano. že v 16. stoli1 <L a' napraviti mestni ^ eflfl !t, .na Bregu čez reko gefji kolov sestavljeno ziiej{ Cler se je les ustav-^f "i delal škode ljub->e! 1i;l)fni0stovoma, čevljar-'M j 'ančiškanskemu. Le-* cesar Ferdinand I. Ptivi)Se .dinarske pravi-■ptl glJ'e ter Jih prodal magistratu z la-j[»j' '.»o / ^Valvasorjevi doji*1 W Je Prešle zopet v vit.'! <ič0, Stter so postali 1 jub-i * i W Ponovno nekak-
i; ^služabniki.
' Lii.vTi- aSa med Zalo
j*
Razkladanje je bilo končano do štirih popoldne ,nato pa so se vedno žejni čolnarji spet zatekali nazaj v "Zlato ladjo." (Iv. Vrhovnik.) Z njihovo veljavo in dobrim zaslužkom je rastla tudi njihova bahavost. Tudi ponoči so se razlikovali od ostalih ljubljanskih prebivalcev in meščanov. S šentpeterčani in Poljanci, ki so se pečali le s kmetijstvom, so si bili v stalnem prepiru in pretepu. Tr-novčani so jih izzivali:
"Kmet kosit—mi pa pit, kmet orat—mi pa spat,!" Slovesnosti in zabave na Barju
Ljubljanica pa ni bila le pomembna prometna in vozna cesta, temveč je pomenila Ljubljančanom eno izmed najbolj prijetnih zabavišč, že od nekdaj so se vozili radi po Ljubljanici na izlete. Take vožnje so jim bile v največje veselje. Na vodi so prirejali velike veselice z godbo in plesom. Vozili so se v manjših ladjah, na katerih je bilo prostora za do 24 ljudi. Plesali so na kakem travniku ali pa kar na čolnih. V ta namen so zbili po tri ali štiri ladje skupaj, napravili čez nje ograjen pod, in plesišče je bilo gotovo.
Pogosto so delali izlete do Lipe v Podpeč do Novakove hiše, ki pa se je začela pozneje pogrezati in je nato brez sledu izginila v močvirnati zemlji. Tam so bile zabave, petje in igre, zvečer pa je bila umetna razsvetljava. Posebno veselo je bilo na Anino pri cerkvi sv. Ane nad Podpečjo. Izletniki so se posebno veselili povratka ob lepem razgledu na mesto in Grad. Pa tudi preprosti ljudje so se ob nedeljah in praznikih radi vozili na Barje, posedli tamkaj na kakem travniku, tam so plesali in se veselili, po-užili s seboj prineseno južino ter se zvečer zadovoljni vračali v mesto. Zelo radi so se vozili
^ V'Jano so oskrbovali ice Pj Šelu in Vodmatu, arjali na Svoje veli-ifttf WSode hrvatskega žita 'yjfr' V egu so blago razkol Ja Pošiljali po ladjah p/ asProtno so' priha-j \ ,la čez Vrhniko bale ,tt'!i. ;\n s°di neprečiščene-n«j Vi %daa/.torej blago, ki se i^' ?Cai'Je Časa prevažati.
■ Vi1708 s« se čolnarji jI o	in velike čolnarje,
i v Vican°vili lastni zadru-, ty v barija Terezija je
^ Nh 1m 18- junija
4 ^ d J6 nied obema za->'!?očila njihove dol-, /f X t pl°h vse čolnarstvo j, j \ &a Pravni temelj. Na iH'j Vodnih vratih so uradniki, poz-j M	pristojbine od
/'i Vranici prihajajo-^H ^ pwul80 se tukaj ustav-S .Pali. Tukaj je ^Ostanišče in skladi-Je in lesotržce. :	starih ljubljanskih
iLi'.'j Kž;tbila velika in nji"
V ad vse dober. Ko
>"• Jčij^redišče trgovskega Kt	• Prometa po
f / \ l 36 stala blizu da-i $ X ,^'akobskega mo-J j aij ^Um goldenen i 'i%ul staroljubljansko v'PlJ i,	v enonadstropni
■	l\i Ljubljanice, da $ 4 tn la Krakovčanom
fj L se 6sto- Slika "Zlate aja v Ijubljan-
V K"6181 muzeju. V tej
■	i J?ob 1Čakovali trnovski
W iQ«edeljkih, sredah At jpJuvtraj ladje. Njihov
PJ >il tako d0ber' da'
^ ^S in ocvrte pi-i^11« so rekli "leteči et' ie, 0so jih zalivali z 1 j' sedmo in pol os-j, prispele ladje, različnim blagom.
tudi v Podpeč h krčmarju Mar-gi in ostajali tam po ves dan. Nekateri pa, ki niso utegnili poprej, so se vozili na Barje popoldne kako uro daleč, pristali kjer koli, se zabavali in gostili ter se vračali zvečer v večjih skupinah domov. Ob slovesnih vožnjah, odličnim osebnostim na čast, je bilo toliko čolnov na Ljubljanici, da na dolgih progah ni bilo videti vodne gladine. Dobrodošel je bil vsak, na katerokoli ladjo je stopil. In če je kdo štrbunknil v vodo, se mu ni bilo treba bati, da bi utonil, zakaj sto rok se je iztegnilo za njim. (Ilyrisches Blatt, 1. 1825.) Leta 1799 je bila velika zabavna vožnja po Ljubljanici novoizvoljenemu ljubljanskemu županu Kokalju na čast. In "Laibacher Zeitung, 1802" poroča, da je ljubljansko Fil-harmonično društvo sklenilo prirediti vsako leto zabavno vožnjo po Ljubljanici z veselico.
Naš domači zgodovinar Iv. Vrhovec nam poroča o slavnostni vožnji po Ljubljanici na Barje, ki je presegla vse prejšnje take slavnosti in prireditve. Bilo je to 11. julija 1814, ko je zatonila Napoleonova sreča in so morali Francozi zapustiti kranjsko deželo. Ta dan ob desetih dopoldne je odrinilo po Ljubljanici proti Vrhniki nad 200 ladij in čolnov, s cvetjem, zelenjem in trakovi okrašenih. Dalje prihodnjič
Govor dr. DijeJukica
Dne 25. marca je g. dr. Uija Jukič preko londonskega radia naslovil Jugoslovanom v domovini naslednji govor:
Po polomu Francije je Hitler o priliki nekega uradnega sprejema s svojo nebrzdano oholostjo priznal spričo večih inostranskih poslanikov, da je vso svojo zunanjo politiko vodil na temelju prevare:
"Moja največja prevara v življenju — je dejal Hitler — pa je bila, da sem preslepil nekatere zapadnjaške kroge, češ da velja moje oboroževanje le Sovjetski Uniji, dočim sem se v resnici v prvi vrsti oboroževal proti njim. Ako se ne bi bil poslužil teh laži, bi mi zapad-. njaške sile ne bi bile nikdar dovolile tako obsežnega oboroževanja."
Zdaj, ko je Hitlerju samemu že jasno, da Nemčija z orožjem nikakor ne more več izvojeva-ti zmage, pa skuša rešiti vsaj. temelje svojega nečloveškega režima — in to zopet s podobnimi prevarami. Toda tudi na tem potu ne bo našel svoje re-čitve, niti zase, niti za svoj nacistični red in tudi ne za svoje satelite in agente. Naši veliki zaveznki potrpežljivo in metodično odstranjujejo zapreke na svojem potu in tesno sodelujejo, danes v vojni, jutri v miru. Nacisti besne in si izmišljujejo vsak dan novih in še večjih laži, v svojem praznem upanju, da bodo z njimi nemara zanesli med nas zmešnjave in napravili špranje v trdnih ddovih zaveznikov.
Videti je, da so nemški generali prepričali Hitlerja, da se bo mogla Nemčija le tedaj še nekako rešiti, ako bo uspela povzročiti spore v zavezniških vrstah, kakor je to napravil Friedrich Veliki za časa 7-letne j vojne. Tako torej slone današnji nemški načrti za rešitev Nemčije na ideji obrambe na bojnih poljih, in naj živahnejše ofenzive v področju politike.
Ta načrt bodo seveda opustili ,ako bi Hitler sklenil kaznovati edino v Evropi še preostalo nevtralno državo, katere obnašanje je pred par dnevi označil kot "predrzno."
Drugače pa je zdaj napočil pravi čas za Goebbelsa in njegov ogromni propagandni aparat, kajti edino le od njega pričakujejo nemški generali rešitev Nemčije. , Zato vidim!o Goebbelsa kako se obrača na vse strani z novimi lažmi. V zadnji številki "Rajha" poživlja anglo-saksonsko javno mišljenje, naj razume, da vodi Nemčija vojno proti komunistični nevarnosti, preteči tako Evropi, kakor vsemu svetu. Obenem pa piše njegov stock-holmski časopis "Dagsposten," da velja še za letos pričakovati kompromisnega miru med Nemčijo in Sovjetsko Unijo, ker se bosta oba nasprotnika prepričala, da jima je nemo goče drug drugega premagati, ker prvi prodira poleti, a drugi pozimi, tako da bo najbolje iskati in najti kompromis. ^ Goebbels sporoča Veliki Britaniji, da hočeta Rusija in . Amerika uničiti britansko cesarstvo, Rusiji pa, da kujeta
vore o ljutih prepirih v svojem lastnem taboru, toda mi, tu, dobro vemo, da se Ribbentrop, Mussolini in Bastianini niso mogli zediniti v nobenem onih
vprašanj, ki so jih prerešetava-li nedavno v Rimu. Mussolini bi rad prepričal svoje val pete, da se mu bo posrečilo napraviti nekakšen nov "Muenchen." Zmotil se bo ravno tako kakor se je zmotil leta 1940, ko je na tajni seji fašističnega sveta izjavil, da bo Velika Britanija kapitulirala še istega leta v teku par mesecev.
Fašiste bo zadela zaslužena kazen za vse njihove zločine, kakor n. pr. one, proti katerim sta pred kratkim hrabro dvignila svoj glas nadškof Stepinac in škof v Miletu. Tudi drugi veliki cerkveni dostojanstveniki so, ravno tako javno in neustrašeno,> protestirali proti ustaškim zločinom izvršenim proti bratom Srbom, proti Hrvatom in proti Židom.
VVVVvtVVTVVVV
K0MP0STELA
Spisal Jož. Lavtižar.
tod, ker Špancem zaradi oddaljenosti ni znan napredek osta-1 le Evrope. Zato mislijo, da sto-Ije na najvišjem vrhuncu omi-!ke.
V Komjposteli se dobi bolj skromno ljudstvo. Menda zato, ker prebiva v obližju morskega predgorja Cabo de Fini-sterre, v takozvanem koncu sveta. Tudi radovednosti ni take, kakršna se dobi po drugih španskih mestih. Hodil sem po ulicah, pa nihče se ni zgledoval za menoj. Na vprašanja se mi je odgovarjalo ne le prijazno, temveč z neko dobrovoljnostjo. Neki gospod mi je pravil, kako rodovitni kraji so tod okoli. Ljudje imajo mnogo živine in pridelajo dosti vina. Snega ne pade nič, dežja pa je obilno. Omejenec, ki mi je to pripovedoval, izpraševal me je o marsičem, toda, ker so bili moji odgovori, le kratki, mislil je, da sem morebiti nekoliko gluh. Začel je glasneje govoriti, a jaz sem dosledno varčeval z besedami, da se ni preveč kazalo moje "temeljito" znanje španskega jezika.
(Dalje prihodnjič)
Pi'i vsaki stopinji zadeneš ha kako znamenitost, kajti nad mestom plava senca velike preteklosti. Španci imenujejo Kompostelo glede umetnosti in zgodovinskih spominkov zapa-dne Atene, pravijo jej veličastno versko mesto, mesto viteške poezije itd. (Ciudad del arte y Je las tradiciones historicas las Atenas de Occidente, ciudad majestuosa y eminentemente religiosa, ciudad' della poesia cabelleresca.)
Že v devetem stoletju je obdal škof Teodomir grobišče sv. Jakoba s cerkvijo. Razdejali so jo Mavri, a na njenih razvalinah je vzrastla v enajstem in dvanajstem veku sedanja častitljiva katedrala.' Da bi romarji varno potovali, združilo se je leta 1170. več vitezov, ki 40 ustanovili viteški red z imenom "Orden militar de San Ja-go." Redovnih udov dolžnost je oila, da so na raznih krajih Jakobove ceste ter na obeh straneh Pirenej gradili gostišča in bolnišnice. Tu so dobivali romarji postrežbo in prenočišče. V red je pristo^ovalo vedno več pogumnih mož, ki niso skrbeli le za varnost božjepotnikov, temveč so bili španskim kraljem tudi izdatna pomoč v boju zoper Mavre.
V Komposteli se je ohranila do današnjega dne velika bolnišnica, ki sta jo sezidala tako zvana katoliška kralja Ferdinand in Izabela leta 1489. Poslopje se imenuje "Hospital real" ter stoji poleg stolnice Njegov potratno okrašeni portal in notranja, s kamenitiim stebrov jem podprta dvorišča kažejo, da se za to posebno zgradbo niso štele majhne svo te. Mesto ima tudi vseučilišče, ustanovljeno po nadškofu Fon-seca v 16. stoletju. Vanj pohaja nekaj stotin dijakov, ki dajejo mestu toliko bolj živahno lice.
Znano je, da-so Španci jako ponosen narod. Zavedajo se slavnih pradelov ter svojih pi-
DELO DOBIJO
FITTERS
izkušeni na
STRUCTURAL
plača od ure
WELLM AN ENGINEERING
7000 Central
ŽENSKE
za čiščenje in ribanje uradov Začno ob 9:30 zvečer Plača od ure Ako ste zdaj zaposlene v vojni industriji, se ne priglasite. Zglasite se v
FISHER BODY
PLANT NO 1 CLEVELAND DIVISION GENERAL MOTORS
Coit Rd. in E. 140. St.
(113)
MALI OGLASI
Farma naprodaj
Proda se farma 24 akrov, hiša 7 sob v jako dobrem stanju, z vsemi gospodarskimi poslopji, elektrika, sadno drevje, trta, 38 milj iz Clevelanda. Lastnik prodaja sam. Za podrobnosti pokličite KEnmore 3942.	(113)
Stanovanje išče
Snažen mlad slovenski par išče 4 čedne sobe s kopalnico. Oba delata. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN-1246,'ali pa med 6 in 7 HE-1478. (115)
Velikega Britanija in Ame- sateljev in umetnikov. Seveda rika nekakšno kapitalistično ] je velik razloček med preteklo-zaroto proti njej; Ameriki še-jstjo in sedanjostjo. Španija je peče, da uvaja'Velika Britani-1 bila nekdaj mogočna država, ki j a komunizem v Evropo in Ve-! je posedovala bogate naselbine
liki Britaniji, da namerava Amerika le zasesti njene kolonije in dominione. Rusom govori, da jim hoče Amerika preko Alaske in Aleutov odvzeti Sibirijo, a Ameriki in Angliji poročajo njegovi agenti, da je Nemčija njihova edina zaščita proti Sovjetski Uniji in Japonski.
Nacizem se bo najbrže zmešal in izgubil v divjem vrtincu svojih spletk, laži in prevar.
Isto velja seveda za fašizem in njegove plačane prijatelje. Nacisti in fašisti nikdar ne go-
onstran morja. Pogumni bro dar j i so odkrivali vedno nove pokrajine in se bogatili z ondi najdenimi zakladi. Toda z blagostanjem se je družila tudi velika potrata. In kakšna je Španija dandanes? Zanemar-
Pogrešan pes
V torek zjutraj se je nekam zatekel pes, svetlo-rujave in bele barve, pasme Collie. Kdor ve zanj, naj pokliče ENdicott 6657. Dobil bo dobro nagrado. (115)
Dve sobi v najem
Odda se 2 opremljeni sobi ženskim ali moškim. Vprašajte na 1265 E. 59. St.	(114)
jena republika, ki se nima ponašati skoro z drugim, kakor z izgubljenimi deželami in z dolgovi. Vkljub temu je ohranilo prebivalstvo neko visokost, ki jo tujec kmalu opazi. Vsaki Španec, Čeprav nizkega stanu, smatra samega sebe za kavali-j rja. Ta domišljavost izvira od-J
Družinska hiša
Lepa družinska hiša se proda hitreAiu kupcu pod ceno. Ima 6 sob, garažo za 2 avta, velik sadni vrt, lot 100x100, poleg glavne ceste z javno transportacijo in v bližini šole ter trgovin na 185. cesti. Lastnik jo prodaja sam in provizijo spravi kupec. Oglasite se na 18618 Kewanee Ave. (115)
Hiša naprodaj
Na 910 E. 75. St. za 1 družino, 4 spalnice. Nobenega popravila ni treba. Znotraj je hiša v prvovrstnem stanju. Ima furnez, pravkar inštaliran; škriljeva streha, garaža za 2 avta. Cena $5,800. Lastnik razkaže hišo podnevi ali zvečer. Lahko se takoj vselite. M & S Liebenthal 919 National City Bldg. MA 0336.	(113)
Plačamo v gotovini!
Želimo kupiti hiše, za eno ali dve družini; ali farme. Plačamo v gotovini. Pokličite KE 4963 ali se zglasite, ali pišite na Andrew Ruzick 6704 St. Clair Ave. Cleveland, O. (113)
Kupim avto
Kupec sem za 1940 ali 1941' avto. Plačam v gotovini. Pokličite HE-3576.	(113)
Hiša v Euclidu
Naprodaj je hiša 10 sob, za 2 družini, kopalnica s prano kopel j o, obita s ploščami, fire place, china cabinets, Venetian zastori, dvojna tla. Moderna v vseh ozirih. Nahaja se na 841 E. 237. St., blizu šol v slovenski naselbini. Kogar zanima, naj pokliče KEnmore 4426.
(May 11, 13, 14)
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA DOBREGA OČETA
Lawrence Leskovec
ki je za vedno zatisnil svoje dobre oži 13. maja, 1942.
Ljubi soprog ln oče. Že eno leto žalosti je v naših srcih, toda ostaneš nepozabljen za vedno. Mi bomo za Te molili in prosili Boga.
V	spominu nam ostaneš za vedno.
V	duhu med nami še vedno živiš, v grobu hladnem sladko spiš. Žalujoči ostali:
FRANCES, soproga. PVT. LARRY, RICHARD, RONAID,
sinovi; PRANCES, hči. Cleveland. O., 13. maja, 1943.
RE NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body ln fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenvllle 3830.
FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicott 9359
6% pivo, vino, žganje to dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Kupujmo obrambne obveznice in znamke!
East 61st St. Garage
PRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila ln barvanje vafiega avtomobila. Delo toCno in dobro. _____
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-MICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
0Rt FOR YOUR CAR FOR YOUR COUNTRY
Grof Betlen da je že dvakrat poslal vprašat, je-li še ne bo gospoda stotnika. On, grof, in princezinja nestrpno pričakujeta njega , in njegovih strelcev. Naj $e nikar ne mudi, temveč naj pride, kakor hitro je mogoče.
Sodnik je rekel Henriku: "Pazi se, za teboj gredo!" Prišlo mu je nekaj na misel, kar ga je zelo razveselilo. Gotovo bode Henrik v oči lepo prince-zinjo, ki bo enkrat še sedmogra-ška kraljica. Ha, taka nevesta bi mi bila všeč.
"To mi hodi ravno narobe," je nekoliko nejevoljno rekel Henrik. "Hotel sem v cesarsko orožarno, da si ogledam cesarske puške. Toda, če so že dvakrat poslali pome, moram iti." Še sanja se mu ne, da je bil princezinji všeč. In tudi, če bi bilo to res, kaj mu je na tem?
Jasno in modro je bilo maj-nikovo nebo, ko je Henrik ob Donavi jezdil iz Nusdorfa proti vasici ob vznožju Golovca.
Krasno je dirjal rdeči satan, ki ga je bodel v nozdrvi vonj cvetoče vinske trte. Henrik se je oziral po Donavi, misli pa so mu uhajale vedno dalje in dalje proti domu, k Aniži, ki je mnogo lepša kakor modra Donava. Tam stoji bišica pod orehom, hišica pa je lepša kakor cesarski grad. Tam sedi in veze Štefana, in Štefana je desetkrat, stotisočkrat lepša kakor je princezinja Druzijana.
Čutil je, kako mu v majni-kovem solncu in pomladni krasoti valuje po žilah sveža, mlada kri, kako kipi v njem mlada moč in čudovito hrepenenje po ljubljeni deklici; ah, če bi sedaj sedela poleg njega na ko-
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PREVEL DR. JOS. JERŠE
oče in mati. . . . Ako umrje stric Betlen Gabor brez otrok, bo takointako Druzijana sed-mograška kraljica.
"Kako krasno vojaštvo ima Vaš sin," je rekel grof Betlen, potem ko sta se s hčerko veselo pogledala. "Kako izborno orožje imajo ti strelci! Kako rad bi govoril s stotnikom o bojni opravi, zelo hvaležen bi bil, če bi gospod Hendel poslal sina k meni ,da bi se ž njim pogovoril o vojaških zadevah. Stanujem ob Donavi, med vinogradi, toda tam se imenujem grof Sereni, da ne vzbujam preveč pozornosti."
Hendel je rekel: "Poslal bom svojega sina h gospodu grofu, še danes, ker jutri mora pred cesarja.
Mala Druzijana se je smejala, med škrlatastimi ustnami so seji bliskali zobje liki slono-va kost. O kako je vesela! Dolgočasni oče je vendarle dober. Res, povabil ga je. O veselje! O veselje! Pride! Ha, da bi se poročila z Redejem — z opico? S Karolijem, ki ima nos postrani? Nikdar ne! ---
"No, kako je bilo?" je po končani procesiji pred velikanskimi vrati cerkve sv. Štefana cesar Matija tiho vprašal škofa Klezelna, ko je sedel v svoj zlati voz.
"Je-li na minoritskem trgu kdo motil mir?"
"Ne," je počasi odvrnil Kle-zel, pa bi bil rajši rekel da. "Zdi se,, da je mladi! Hendel dobro držal red . . . Toda kal-vinska pridiga je bila, ki jo je provzročil neki kalvinski gospod — ki«—" cesar Matija se ob strani nadvojvode Maksimilijana že naslanja na blazino in v bolečini tišči skupaj ustne, ker do ga močno napadle pro-tinske bolečine, in Klezel govori skozi okno kočije, "— ki je baje Betlenov brat. To ni bilo prav, ker je samo luteranom bila cerkev na razpolago. Toda če hudiču, to se pravi Hen-delnu, pomoliš mali prst —"
"Krivoverstvo je krivover-stvo," je mirno odvrnil cesar. "Med luterani in kalvinci je le mala razlika. Res je, cerkev sem dal na razpolago samo luteranom, toda kalvincev nisem izključil. Da ni bilo nereda, me veseli, to je glavna stvar. — Škof, danes ste Sit nomen Domini benedictum tako lepo zapeli kakor še nikoli. Kakšen glas imate! Jaz pa sem vedno hripav kakor star petelin."
Pridigar je govoril o čisti veri, o lepoti božjih otrok. Henriku je kipelo srce; bilo mu je, kakor bi prihajali iz daljave sladki, jokajoči se pozdravi matere, čije vero je sedaj Fir do Pal oznanjeval na Dunaju. S početka je mož govoril čisto dostojno. Toda žal! Kmalu je tudi on začel psovati katoličane; peneč se od jeze in žolča jih je obdolževal, češ, da so popačili iii oskrunili podobo Jezusa Krista; da njih Krist ni več božji Sin, ampak sin Marijin. V svoji napačni cerkvi se ka-tolčani zde, da so polni Jezusa, pa so brez njega. — Luteran-skega stotnika pred cerkvenimi vrati je minila pobožnost. Ne, to ni pozdrav njegove matere iz dežele blaženosti, tako ni nikoli govorila. In ako bi bili vsi katoličani taki, kakor je rekel ta mož, pa vendar ena ni taka. Ena, sladka mala svetnica iz Štajerdorfa . .. Ravno nasprotje je od tega, kar je ta-le rekel: Odkritosrčna, nedolžna, kakor sveža lilija, brez vsake zvijače in hinavščine.
Pridigar v cerkvi je končal in v temnih, valovih je valovalo ljudstvo iz cerkve. Spredaj stopa kraljevsko dostojanstveno sodnik Hendel, na njegovi desni koraka grof Štefan Betlen, na levi pa lepa Betlenova hčerka Druzijana. Kakor dva kralja, ki sta polna skrbj za blagor svojega ljudstva, živahno govorita med seboj grof Betlen in sodnik Hendel; Druzijana pa ima že zopet svoje poševne, žametastočrne bleščeče se oči na mladem stotniku. Nas li vidi? Oh, sedaj pozdravlja . . . kako je krasen!
"Vaš sin jaha izborno in okusno," je rekel grof Betlen. "Je-li že zaročen s kako imenitno deklico?"
Hendel je smehljaje se odgovoril :
"Saj ima komaj šele enoin-dvajset let." Grof je odgovoril, da je bil on sam tudi že z eno-indvajsetim letom oče.
Njegova lepa hčerka ljubko stopa proti kočiji ter zopet in zopet obrne glavo proti Henriku. Ah, kako nepopisno lepe oči ima ta stotnik.
Grof Karoly je škilast.
Ona bo vzela, kogar bo sama hotela, in ne, kogar bi hotela
NAZNANILO IN ZAHVALA I
Z žalostnim in globoko potrtim srcem naZ" premo vsem sorodnikom, prijateljem in znane jju^* bridko vest, da je nemila smrt odvzela življenJ ljenega in nikdar pozabljenega soproga in °ce
ANTON SMOLE,
gve11
ki je po šest mesečni bolezni in spreviden * ^ $$ zakramenti izdihnil svojo blago dušo in	^ft
zaspal v St. Vincent Charity bolnišnici dne
l943-	. po spfe#
Doma je bil iz Šmarja pri Ljubljani. r
stvu iz Frank Zakrajsek pogrebne kapele m °. ^yeij
ni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo ga
P01021^
nem počitku dne 3. aprila, 1943 na Calvary
lišče.	'	• "no
V dolžnost si štejemo, da se prav Prisrc" 0 svft> limo Rev. Max Sodji za opravljeno pog^eD' mašo in cerkvene pogrebne obrede.	go?"'
Prisrčno se želimo zahvaliti Mrs. Ačf11^ in hčeri Mary Kastelo, ki so nam bile v PrV j ^ in tolažbo v teh najbolj težkih urah, kakor drugim, ki so nam na en način ali drugi W )>' storili'v teh najbolj žalostnih dnevih, ena Vropj krena hvala vsem, ki so ^prišli pokojnega P,^/ vsem, ki so čuli z nami in molili ob krsti ter so se udeležili svete m/iše in pogreba.	^ s<>.
INajprisrčneje se želimo zahvaliti vse"1j,rasflij11 blag spomin pokojnemu okrasili krsto s venci kakor tudi vsem, ki so darovali za sve^ ^ s ki se bodo brale za dušo pokojnega ter vS 'pfi f dali svoje avtomobile brezplačno na razpok
grebu.	dru o-
Prav iskreno se zahvaljujemo članom p Cleveland, št. 126 SNPJ za udeležbo pri ^ sebna lepa hvala pa nosilcem krste, ki so do groba in položili k večnemu počitku. .
Obenem tudi iskrena hvala vsem, ki so 1 žalje s pismi ali sožalnimi kartami.	v
Našo prisrčno zahvalo naj sprejme P0 P vod Zakrajsek Funeral Home za vso PriJ prjpOr strežbo in za lepo urejen pogreb in ga top 0 ^ čamo v takih slučajih.	ju 0 j.
Preljubljeni in nikdar pozabljeni sop1^,^ težko nam je pri srcu, ker Te je že Bog ^ sebi in moral si se ločiti za vedno od svoj* .^i Ohranili Te bomo vedno v sladkem spomj" ^ boki žalosti nad Tvojo veliko izgubo P°§ilJ*gllJ^e nje k Bogu, da naj Ti podeli večni mir z počtiku in večna luč naj Ti sveti.
Žalujoči ostali:
ANNA SMOLE, soproga. sjno*1' PVT. ANTHONY, STANLEY in JOS&f^e. ANNA, poročena Jereb, in SOPHIE. ^ gjj® Zapušča tukaj tudi žalujočega brata FržtteViin° in sestre Rose, Frances in Josephine ter s rodnikov tukaj in v stari domovini.
Cleveland, O., 13. maja, 1943.	^
v transmisiji in differential ter PREMEMBO OLJA V MOTORJU (5 kvortpv famoznega SOHIO motornega olja). Vse to za samo $3.69! Dajte vašemu avtu novo vojno pomoč z SOHIO's "ALL-OUT" special . . . danes. To je. kar potrebujejo SOHIO racionirani avti, da bodo boljše tekli in dlje trajali.
10 VELIKIH IZBOLJŠAV
za samo $3.69
LA SALLE THEATRE
E. 185th St. & Kildeer
KAŽE V
sredo in četrtek, 12. in 13. maja
"ČETNIKE"
RIDE WITH THEM... RAID WITH THEM I
^Itttffe-	Guarrilla
6.	VELVI IN RINKI SPROŠČENI IN OČIŠČENI! Ne da
bi odstranili pokrov motorja, "ALL-OUT" izboljša delovanje rinkov in pomaga sprostiti velve, ki se prijemljejo.
7.	OLJE OSTANE ČISTEJŠE!
Po tem čudovitem čiščenju bo ostalo olje čisto . . . dlje časa dobite 5 kvortov famoznega SOHIO MOTOR OLJA vključno s to ceno.
8.	DALJŠE ŽIVLJENJE KOLESJA! Kolesje je oproščeno škodljivega blata ... in doda se sveže, novo SOHIO poletno olje za sire. Kompletna prememba "AL-OUT" specialno ceno.
olja za gire, kar potrebujete s to
». DALJŠE ŽIVLJENJE AVTA! Ko se vrne zdravje vašemu dragocenemu motorju, transmisiji in premiku. SOHIO's "ALL-OUT" special faktično podaljša življenje vašemu avtu.
10. VARSTVO ZA VROČE VREME! S svežim, lepo poje-čim motorjem in z varstvom proti vsem nevarnim točkam, boste lahko začeli voziti v poletnih mesecih z dobrim varstvom.
mmm—am—mm only m—m
VI.
Tisto popoldne je sodnik Hendel hodil s svojim sinom po cestah mesta Dunaja ter si je ogledoval razne stavbe, vodnjake, cestni tlak in druge napra-!ve, da bi vedel, če bi se dalo še i kaj napraviti v mestu Štajer. Toda skoraj ničesar ni našel, kar bi že ne bilo boljše napravljeno v Štajru.
Oba tujca sta obračala nase radovednost Dunajčanov: sodnik Hendel s svojo orjaško postavo, mladi Henrik pa s svojo sijajno bojno opravo.
Prišla sta do Koroških vrat, kjer je sodnik Hendel opazil v izložbenem oknu biserne in ko-raldaste verižice in razne druga nakitne predmete. Spomnil se je, da je svoji ženi obljubil, da jej prinese nakita z Dunaja. Enako je mislil Henrik: Moja ljuba Štefana, morebiti se najde tu notri tudi zate kakšen nakit. Ne da bi vedel eden za misli drugega, sta oba stopila v trgovino, kjer je zlatar kljub nedelji — bil je lqteran — de-
i Joa Zele io
rOGIIBNl ZAVOD ^tf^jfi
Avtomobili in bolniški von redno in ob tmB "J*	?
Ml smo vedno pripravljeni s najboljšo P* f„iice
; IMS 81. CLAIR A VENCI	TeJ" ^ rJ
COLLINWOODSKI U»A»- ff^*,/ Ut E. 1KD STREET	T<J „|||ll"
iiuiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"11111"
■KJfl^^^	COMKITf
mSay ^	mai
JJSjflVHh^	N.w SOMIOTONi hMlm.nl
Ow Oil chanfl. («11 you nMd) ^	9 Qvarl* SOHIO Mol« Oil
THE STANDARD OIL COMPANY (OHIO)
PHILIP DORN ANNA STEN
lal zapestnico.
Ko je zagledal ponosna gospoda, je kakor blisk švignil pokonci, da je prevrnil svoj sto-lec, ter je na njuno željo znesel iz raznih skrinj in predalov mnogovrstnega ženskega naki-tja.
iSodnik Hendel si je izbral dva demantna uhana, niz velikih orientalskih biserov in prsni okrasek: za Helenini ušesci, njen vrat in prsi, Henrik pa je kupil za svojo mačeho benečan-sko ogledalce. Sedaj je motril razne okraske ter je iskal nekaj za Štefano. Opazil je med drugim rož/ii venec in Marijino podobo z raznimi izreki. Marija bi jo gotovo razveselila, je pomislil, pa nočem. Nočem se hliniti, kakor da verujem vse to zato, ker njo ljubim. Toda glej, poleg Marije je ležal križec z demanti in s Kristom iz slonove kosti, krasno laško delo. Res, ta križec ji bo položil v naročje na dan, ko bo poprosil za njeno roko.
Visoko ceno, ki jo je zlatar zahteval, je vrgel v zlatih cekinih na mizo; medtem pa je oče stopil zadej, pazno je opazoval križec ter je rekel:
"Čemu ti bo to? Saj mi pro-testantje ne potrebujemo takih stvari. Si-li hočeš napraviti umetninsko zbirko?"
"Saj tudi mi častimo Krista," je rekel Henrik. "Sicer pa tega križca nisem kupil zase, marveč za mojo izvoljenko,'ki naj jo krasi na dan poroke."
"Tako, tako, na poroko misliš, no kaj takega pa rad slišim," je rekel stari Hendel, ko sta s sinom zapustila trgovino. "Veseli me, da bo naš rod kmalu pognal nove mladike; pri-1
znavam, da je že dolgo moja želja, videti te na mehkem in varnem pri ljubki, vredni družici in dvigniti na svoje koleno vnuka, tvojega prvega sina. Pri petdesetih letih se mož že ozh'a po onih, ki naj pridejo za njim."
Kaj všeč so bile Henriku te očetove besede, saj je iz njih zvenela stara očetova dobrot-ljivost kakor iz zvona zveni zlato in srebro. O to bo še žarelo solnce t<? dobrotljivosti ter bo raztopilo v očetovem srcu vsako mržnjo zoper Štefano.
Ko so Henriku vstajale v prsih sladke nade, ga je oče od strani prežeče in temno opazoval. Zakaj je kupil križ za svojo prihodnjo nevesto, zakaj ne kake Venere ali Amorja? . . . Fant, brzdaj svoje srce! — Okoli cesarice je vse polno deklet, in lepe so, zelo lepe, toda vse so papeške. Fant, napravi si ograjo okoli srch, pa to je še vse premalo . . .
Tedaj pa jima je v hitri ježi pri jahal nasproti Naj maj er.
Varčujte naprej
... za davke
... za vojne bonde
.. za potrebe
puffing*
eutiic sou ah
Novi agent za čiščenje motorja SOHIOTONB—razvit od SOHIO. napravlja to čudovito Ponudbo mogoče SOHIOTONE "čisti vaš motor nevarnih smeti hitro, varno, vestno —zopet da moč po-Konu v motorje. Dodatno vključuje •'ALL-OUT" special KOMPLETNO PREMEMBO OLJA ZA -KOLESJE
\ Get Sohio's
\ 'AU-OVT* SPEC/AL
ZA PROTEKCIJO - MILJAŽO - MOč
1.	PRIHRANI GAZOLIN! Ta
"ALL-OUT" način izboljša mi-Ijažo. V mnogih avtih že sam prihranek na gazolin plača za čičenje.
2.	VRNE SILO! SOHIOS
"ALL-OUT" Special da večjo silo in novo življenje onemoglim motorjem.
3.	MOTOR DOBI NOTRANJO
"KOPEL." Radi novih izboljSav je vaš motor očiščen znotraj, da Ije teče prosto v prihodnjih poletnih mesecih.
4.	CARBON VZET VEN! Ta
"ALL-OUT načini o d 1 u š č mnogo carbona in se odtoči ven z oljem, medtem ko čakate.
t 5. ODPRAVI BLATO! Ta
X "ALL-OUT" način pomaga J odstraniti iz motorja vse 3 Škodljivo blato, ki se je nail bralo v motorju tekom tega H zimskega ■ gazolinskega racio-il, nironja.
nju, kako bi jej ovil roko okoli lepega telesa in bi ji pokazal slavni Dunaj, ki je tam zadaj ležal v zlatem solnčnem pajčo-lanu. Po imenu bi ji naštel in pokazal vse zelene gore in hribe naokoli in bi, ž njo poslušal ptiča, ki je tam v vrtu čarobno pel zaljubljeno pesem.
Za njim so veselo in razposajeno topotali njegovi strelci in so teptali cvetice in trave.
Prišli so do selskega dvorca, ki ga je okoli in okoli obdajal divje zaraščen vrt. Tu notri začasno stanuje grof Betlen.
Počasi in elegantno jaha Henrik skozi vrtna vrata tja do hiše, ki je bila stara in razpadla. Na levi je bila trata, na kateri sta se pasla dva smolnato-črna bivola. Pred hišo sta pa stala čudna konja, ki sta bila
danes zjutraj v p reže n^ či voz princezinje V a dva tatarska dečka st ^ vih dobrorejenih tele^riea modro in srebrn°bar j,
1 Ko je stotnik to videli ^
v glasen smeh.	^jj
Tatarska dečka st ^ njim spustila na t«1 ^ čelom dotaknila tal je konja, zgoraj Pa ^ nu razmaknil zast°r zala se je mala roP; , ri so se bliščali počasi zopet skrila. f Henrik je ra«P ^ strelce, da bodo P0^ pred grofom orožne.