23. številka.
V Trstu, v soboto 19. marca 1892.
Tečaj
„E D I N O S T"
■ahaja dvakrat na teden. vaako sredo in loboto oh 1. ari popoludne.
„Edinost" stane:
t.a vse leto ffl. —; izven Avst. 9,— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; * , 2.25 , Posamične Številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tritn po * dot.,
T Gorici in v AJdovićlnl po « nov. Nt narečje brea priložena naročnin« m upravnlitvo aa ozira.
EDINOST
Oglasi in oznanila ne račune po 8 vra.ica v petitu ; ca natlcvt z debelimi črkami se plačuje proRtor. kolikor bi ga
obRoglo na vadnih vrstic. Poslana, javne sa hvale, osmrtnica itd. se račune po pogodbi.
Vgi dopisi se pošiljajo uredništvu Piazza Caaorma št. 2. Vsako pismo nora biti trankovatio ker nefran kovana ne ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inp«rnte prejema upravnlstvo P 1 a 7 y n Canerma št. 3 Odprte reklamaoije < o proRte poštnim.
vGlasilo slovenskega političnega družtva za -Primorsko.
t V .dlso.tj. mrir
Komu je veljala demonstracija?
Na višji ukaz pozvalo je tukajšnje na-meatništvo mestni magistrat tržaški, da tudi ta odpošlje svoje zastopnike k komisi-jonalnim obravnavanjem, kojim je namen, konstatovati potrebo slovenske osnovne Sole v mestu tržaškem, kakoršno želi veliko večje število starišev, nego zahteva zakon. Tržaški mestni svet bavil se je s to zadevo v svoji javni aeji dne 15. t. m. Vse je pričakovalo ob tej priliki viharnih pri-corov, srditih govorov in jezepolnih protestov proti nečuveni drsnosti barbarskih Slovencev, koji bi hoteli Be svojimi zahtevami onečeščati zlatnočisti italijanski značaj našega mesta. Toda kako smo se motili! V omenjeni seji nismo doživeli ni viharnih prizorov, niti smo čuli srditih govorov, niti šumnih protestov proti nečuveni drsnosti nas Slovencev, javljajoči se na najjaBneji način v tem — da živimo in da zahtevamo hrane, potrebne za vzdrževanje tega življenja. Da, to je silna drznost, ki se ne da primerno označiti, ako si tako, v kulturnem obziru nizko nizko doli stoječe pleme usoja dihati isti božji srak, kojega diše v vsej svoji superjornosti prosvitleni italijansko-radikalni element se svojimi vzvišenimi „idcjali* — idejah, ki sicer nekako nasprotujejo avstrijskemu kazenskemu zakonu, kar pa seveda čisto nič ne moti ljudi, navdahnjene starodavno „&vito colturo". Na vrabce ne kaže streljati s topovi in „veliki" možje nimajo navade izpodtikati se ob takih malenkostih. A naša gosp6da so sami „veliki možje."
Ker smo rekli, da ni bilo šumnih protestov proti pozivu namestništva v zadevi slovenske šole, utegne morda kdo misliti, da so bo Bpokorili gospoda na magistratu uvidevši potrebo slovenske osnovne šole hi uvidevši krivico, kojo so provzročali slovenskemu mestnemu življu s svojim strastnim nasprotovanjem. Poboljšali P O ne: mi, ki tu živimo, ki sledimo slednjemu
PODLISTEK. Z letovišča.
Novolica, spisal 81avoljub Dobrrtvoe.
(Dalje)
Kmalu potem sva se ločila.
Minilo je nekaj dni, da se nisva videla, ne sešla. Vijola ni iskala moje druščine, jaz ne njene. Slišal sem, da hodi večinoma sama, le tu in tam je videti z neko prijazno ji obiteljo.
Vijola je imela o človeški sreči povsem zdrave pojme. Le neuspeh prve ljubezni se nikakor ni dal spraviti v primeren sklad z drugimi razori. Njeno mehko srce se nikakor ni moglo udati še kakšni nadi o lastni bodočnosti. Samo sebe je zmatrala nekako pomožnim članom družbe človeške.
Nekega dne, ko Vijole ni bilo doma, pridrdra v vas gosposka kočija, kakoršnih je v tem času mnogo. Ustavi se pred znano gostilno „pri črnem orlu*. Iz kočije stopi lep, mlad mož — nihče drugi kot Srečko — in pomaga svoji ženi na tla. Videti je bila še bolj kot navadno bleda. Morala je biti bolna. Ker je bilo še pred poldnem, naroči Srečko kosilo, za-se vrček piva, soproga pa ni hotela ničesar.
koraku naše mestne gospode, ki smo jim že pretipali jetra in obisti, ki jim poznamo nrav notri do najskrivnejše gube njih vročega srca: mi vemo, da je neugasno njih nasprotstvv gledfe na napore slovenskega življa po narodni jednakopravnosti in da za nas Slovence, kadar koli bi hoteli trkati ob vrata našega mestnega zbora, veljajo besede : lasciate ogni speranza — in to do onih dob, dokler ne zasedejo kurulskih stolov v mestni palači drugi možje, drugačnega srca in mirnejše krvi.
Šumnih protestov sicer nismo čuli proti zahtevi Slovencev. A protestovali so gospdda vender-le: sicer mirno, a odločno, brezobzirno in — cinično do skrajnosti.
Vsprejeli so namreč — kakor smo že javili v poslednji številki — z vsemi proti glasovom okoliČanskih zastopnikov in j e d-nem glasu na desnici nastopni predlog šolskega odseka: „Ker obstoje v našib predmestjih slovenske šole, koje morejo brez vsake težave obiskovati otroci slovenske narodnosti, bivajoči v mestu, ali pravo za pravo na periferiji mesta, in se gotovo ne pokaže potreba osnove slovenske šole v mestnem obsežju, je šolski odsek tega menenja, da mestni svčtne odpošlje nobenega zastopnika k tem komisijonalnim obravnavanje m".
Gospdda zanikujejo torej dvojno: 1. potrebo slovenske Šole in 2. ekzistencijo Slovencev v mestu samem. Ako trde tako apodiktično, da se pri komisijonalnih obravnavanjih n e pokaže potreba slovenske šole v mestu,{čemu imajo torej, uprašamo, tolik strah pred obravnavanji, čemu se branijo odposlati svoje znstopnike ?! Vsaj jih čaka le sijajen triumf nad slovenskimi zahtevami, ako vedo za trdno, da se ne pokaže potreba slovenske šole!
O drugem delu zanikanja v omenjenem predlogu šolskega odseka, odnosno o trditvi, da Slovenci žive le ob periferiji mesta, niti ne govorimo na razsežno,
Jaz grem iskat "Vijolo.
Prav ustrašila se je, ko ji povem, da je ona tukaj. Jedino z namenom, da si olajša srčno bolest, preselila se je za nekaj časa v to prijazno slovensko vasioo. Sedaj je pa videti, kakor da jo usoda zopet proganja. Že zaceljene rane se zopet odpirajo, žalni spomini oživljajo — tuga, strast« jeza, obup in brezkrajna vznemirjenost pretresa ji dušo.
V srce Be mi je smilila nesrečna Vijola. Ustnici sta se ji lahno tresli, obledela je nenavadno in vsaka žilica je kazala živo vibracijo.
„Jutri pojdem strani!" reče odločno. „Sama svoje smrti ne morem gledati."
Tolažil sem jo kolikor je bilo mogoče. Človeku, ki ravna vse s premiselkom, je pač težko usiljevati svojo nazore. Tudi se mi je zdel njen položaj, njeno razmerje ž njim tako, da le z odsotnostjo izogne opasnim posledicam.
Ko sva prišla zvečer od navadnega izprehoda pred gostilno, poprosi me, da bi jo spremil tudi notri.
„Še jedenkrat ga moram videti, potem si izbrišem podobo njegovo na veke iz spomina," govorila je odločno, a glas se ji je tresel.
Sla sva skozi vežo mimo odprto sobe
ker ve vsakdo, ki je le en sam dan preživel v Trstu, da ta trditev je bosa. Nedavno temu je, ko smo naglašali neoporečno istino, da smo Slovenci prevažen činitelj v prometu mesta tržaškega, ker naši ljudje delujejo v vseh strokah javnega življenja: na uradniškem polju, kakor tudi v obrtni, trgovski in delavski stroki.] Ako trdimo, da živi našega življa v mestu samem do 30.000, izvestno nismo posegli previsoko; potem pa sodi razsodni svet, koliko veljave ima trditev italijansko gospode, da Slovenci žWe le ob periferiji mesta. —
Isto veljavo ima tudi trditev, da otroci mestnih starišev brez vsake težave lahko obiskujejo šole po okolici.
Ničevo to trditev ovrgli smo že stokrat in je to večno pehanje mestnih otrok v okoličanske šole naravnost neslano. V prvo so vse okoličanske šole — izvzemši rojanske — po jedno do dveh ur oddaljene od mesta in bi bilo uprav nečloveško zahtevati od meBtnih otrok, da bi dan za dnevom merili tako dolgo pot; in drugič so okoličanske šole prenapolnjene z lastnimi otroci. Ali čemu bi se razgrevali, ko vemo, da je gospddi vse to tako dobro znano, kakor nam ; ko vemo, da le iščejo vzrokov in izgovorov, da bi preprečili vresničenje najprisrčnejše želje tržaških Slovencev.
Gospdda računajo na to pozitivno, da brez njih sodelovanja ostanejo obravnavanja brezuspešna, ker imajo uprav oni vse potrebne podatke v rokah. Do nas je torej, da se vztrajnim in neutrudnim zah-tevanjem staremo trmoglavost nasprotne nam gospode in da paralizujemo njih fino zasnovane nakane. Vztrajnosti pa nam treba, kajti zelo mogoče je, da ne bi bilo všeč le gospodi v mestni hiši, ako se zavleče ta zadeva, ampak tudi drugim krogom, ki soglašajo z mestno gospddo, a ne smejo tega kar naravnost pokazati.
za goste. Pri mizi je sedel Srečko z gospo. Obrnjen je bil uprav nasproti vratom. Ko sva stopala mimo vhoda, ozrl se je v naju, in tudi Vijola ga je pogledala. Potem se je pa tesneje oprijela moje roke, pospešila korake, in kmalu sva bila v sosednji sobi, kjer jo je Čakala večerja. Tu naroči gostilničarju potrebno za odhod in pa tudi to, da ne sme nikomur povedati, da je tukaj.
Ko sva bila sama, začne Bkoro sočutno :
„O, kako je revna!"
—„Tudi on se je močno izpremenil" — pristavim jaz.
„Nikakor ne morem ostati tukaj. Nočem mu kaliti sreče." Tako je govorila; v glasu se je pa poznalo, da ji je za veliko izgubo. Nesrečna Vijola !
Solze so ji blestele v lepih očeh, ko sva se poslavljala.
„Na svidenje, na svidenje drugo leto, če ne bo njega," rekla je, ko sem žo odhajal. Drugo jutro je ni bilo več na skupnem izprehodu mej letoviščniki. Stožilo se mi je po nji.
Kakor druga leta tako smo tudi potom sproveli jesensko počitnice. Naši leto-viščniki so bili živahni kakor navadno, ženske včasih celo preveč glasne. Njih
To postopanje radikalne gospdde nas ni presenetilo nikakor ; slabi poznavalci razmer in ljudi bi bili, ako bi bili Česa druzega pričakovali. A tudi postopanje takozvanih „kons ervati v c e v"
—	ii po našem menenji ni mogoča hujča profanacija pojma „konservativec", nego je ta, ako si take vrste „politiki" nadev-Ijejo ta pridevek — nas ni presenetilo: ostali bo zvesti sami sebi ter pokazali so vnovič, da zaslužijo v polni meri naslov
„politisches G.......", s kakoršnim
jih je nedavno označil razumen slovcnfk mož. Glasovali so kot jeden mož — izv-vzemši barona A 1 b o r j a, kojemu vsa Čast 1
—	proti opravičeni zahtevi Slovencev in proti pravici, a vsaj toliko takta in pra-vicoljubja bi bili smeli po vsej pravici pričakovati od konservativne in zajedno tudi vladne stranke, da ne bi bila kar a limine odklonila nase zahtevo, ampak da bi jo bila dala vsaj preiskavati. S tem je pokazala vnovič, da stoji glede „prijaz-nosti" do naB Slovencev na isti višini, na kateri stoje italijanski radikalci. *
Hočete-li drastičnega dokaza o kakovosti teh „politikov"? Jeden naših oKoli-čanakih poslancev je izrekel v pogovoru z nekim „konservativcem" — pristnim tipom tržaških konservativcev —, vrši vsem se po glasovanju, svoje menenje, da treba smatrati vspeh glasovanja kot demonstracijo proti tržaški vladi.
„O ne" — posegel je „ konservativec* brž in odločno v besedo — „ne proti tržaški vladi, pač pa morda proti m i n i s t e r s t v u !"
Izrek ta zasluži, da ga pribijeno na javnem odru, ker je jako značilen. Sto in sto misli se nam pode po glavi ob tem izreku, & menda čitateljem našim tudi, ker so javna tajnost. Vse te misli pa prevladuje prepričanje, da se razmere v Trstu jako gnjile. Kako ne: vsaj imamo v Trstu vladno stranko, ki demo n s t r u j e p r o t i mi n isterstvu!!!
krik in vik — seveda mestni ljudje ne poznajo naših finih manir o spodobnosti — me je mnogokrat motil v mislih, mnogo-kedaj tudi v sanjah. Zanimali me pa niso; le jedini Srečko je bil po nekoliko moj objekt opazovanja. Ako hoče človek res kako stvar temeljito opazovati, mora jo objektivno. Tega pravila sem bo držal in redkeje zahajal mej tujce. Bajše sem jo opazoval od daleč.
Dani sva se s Srečkom o d prej poznala, vendar — ne vem ali sem mu bil jaz drugačen ali me ni hotel poznati — se nisva tu, kakor pravimo, „oficijelno" poznanila. On se ni približal meni, jaz ne njemu.
„To mi ni v žep, ne iz žepa", mislil sem si, kakor smo dandanes strašno navezani na „vile in grablje". — Opazoval sem včasih Srečkovo soprogo, ko je nj<mu ob roki sloneča tožila notranjo bul. On jo je tolažil s skoro vidnim strahom v bodočnost. Hrupnih zabav drugih tujcev so navadno nista udeleževala. Bolezen, neozdravljiva bolezen je mej dvema človekoma pravi Damoklejev meč, kateri drži nad glavama obema — mrzla, neizprosna »mrt. Trpita pa oba : bolnik ponaša voljno ali nevoljno svojo bolest in nestrpnost trpečega druga.
Sedaj vemo, komu je veljala demonstracija, sedaj vidimo .... ne ne, završimo hitro, ker bi se utegnili razvneti.
Interpelacija
posl. Volariča in tovarišev do visoke vlade, predložena v seji deželnega zbora v Poreču dno 12. marca 1892.
(Dalje.)
Že leta 1252. obrnili so se Benediktinci sv. Nikolaja v Omišlju do Inocenca IV., proglašenega „diko kanonistov in očetom prava", da so oni ne morejo učiti latinskega pisma, da so Slovenci in da imajo svoje slovensko pismo, proseči ga, da jim dovoli službo božjo vršiti slovenskim jezikom a rimskim obredom, kakor so poprej delali oni in njihovi očetje; in papež jim je to dozvolil, kar je leta 1248 dozvolil tudi škofu senjakemu in pozneje škofu krškemu, ko je tudi ta vsled doš-nega vznemirjenja prosil dovoljenja. (Tbei-ner Mon. SI. merid. pag. 79.)
V	obče sta se slovenski cerkveni jezik in glagolsko bogoslužje od 12. do 16. veka razširila povsod mej Hrvati zapadne cerkve in sta cvela po vsej denašnji Istri, kakor nas uče zgodovinski podatki. Poleg glagolita Clozianus iz početka XI. stoletja imamo mej starimi rokopisnimi misali in brevijarji one v Vrbniku iz XIV. in XV. stoletja; misal kneza Novaka iz leta 1368., pribavljen v letu 1405. za cerkev sv. Helene in sv. Petra v Nugli. Saltir Petra Frasida iz Lindara iz leta 1463; zgodovina so spominja Evangelistarja gla-golskega, na kojega so prisezali frankovski kralji v Rimau, prvega v Benetkah leta 1483 tisknnega misala glagolske cerkve Ric-manjske, a iz poznejših časov imamo jih tiskanih večje število, da ne govorimo o Škofiji krški, kjer se glagola še danes, v Krkavcib, v Toru (Torre) itd. Vide : „Die ostereichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild — Kiistenland und Dalmatien str. 234."
V	tej dobi bila je tudi glagolica jedino sredstvo pismenega občevanja in jedina oblika književnega življenja, ter se je pisalo glagolskim pismom in v živečem hrvatskem jeziku tudi vse ono, kar ni sodilo za crkveno porabo: poleg krstov, porok in pogrebov tudi zaklade, ustanove, pogodbe in oporoke. Najbolji dokaz temu je „Razvod istarski" iz leta 1257, ohranjen v prepisu iz leta 1546, o delenju nekaterih občin grofa pazinskega, patrijarha oglejskega in beneške republike, koji „Razvod" se sklicuje na 12 sličnih dokumentov, kojih
Približala se je doba, ko odlete prve lastovke iz naših krajev. Tožno se zbirajo tropoma na vaškem zvoniku, obletavajo ga še v slovo in slednjič odlete na topli jug. Z njimi se začnejo izgubljati i tujci. Tedaj je odšel Srečko s soprogo. Ni mi znano, ali mu je kdo kaj povedal o meni, ali sem se mu zdel naposled vender le znan. Zadnji večer pred odhodom stopi k meni, pove, kdo je in me prav uljudno upraša, če vem, kje je zdaj Vijola.
Rezek odgovor mi je bil že na jeziku, vender se premislim in odvrnem, da pač vem, a kaj hoče nesrečni deklici, ko ji ni več pomoći. Tajno bolest je sicer mogoče prikrivati, toda kakor znotraj propadajoče hiše tudi zunaj ni lahko rešiti propada, tako tudi ni mogoče vedno tajiti znakov notranje tuge.
Rekel mi je, da jo je prvi večer o svojem prihodu videl z menoj, a potem ne več. Kam je zginila P
Z različnimi mislimi in različnimi občutki sva se ločila.
Drugo jesen je srpanova soparica zopet spravila k nam mnogo tujcev. Notranjski zrak mnogim ugaja, in hlad poletnih večerov je zares vabljiv. — Gledali smo, da li so tujci taki in tisti kot druga leta. Jaz sem iskal mej njimi Vijole. Ni je bilo.
(Dalje prih.)
prvi poseza v leto 1027; drugi razvod iz 1. 1395 določuje meje mej Moščenicami in Kazljaki ; statut otoka Krka iz leta 1388, boljunska kronika iz dobe 1451. do 1622. V Rakiju se nahaja glagolskimi slovi pisana oporoka tamošnjega duhovna iz leta 1551, a občina barbanska ima dve oporoki duhovna Jurija Bediniča iz XVI. stoletja in v inventarju one cerkve omenjene so štiri ilirske knjige, pisane na pargamenu. Sličnih listin in oporok imamo v Lovranu, v Dolini, v Kraju, Moščenicah itd. (Ost. Ung. Monarchie I. c. str. 241. in 242.) in po otocih bile so vse stare listine in oporoke v izvirniku pisane glagolskimi slovi in povsodi naletimo na javne beležnike, ki so rabili izključljivo glagalico.
Omenimo naj le, da obstoji „Libro I. testamenti e scritture di Don Nicolo e Don Zvane KarBtinič primi paroehiani e primi nodari illirici di Lossingrande degli anni 1520", pa „Libro II. testamenti e scritture di Don Zvane Božičevič parro-chiano ultiino di Lossingrande fu illirico nodare 3. principiato 1' anno 1605". Ivan Božičevič je bil v Velikem Lošinju zadnji notar, ki je pisal glagolski, kajti Čitamo, da je blagopokojni Serenissime creski in lošinjski knez Jeronim Zano dne 1. decembra zabranil upravitelju bratovščin, osobito v Velikom i Malem Lošinju, uknji-ževati račune glegolski, pod globo od 100 lir. Cerkvenih matic, pisanih glagolskimi slovi, imamo skoro po vseh duhovnijah škofije krške, a bilo jih je tudi po ostali Istri, in še danes nahajajo se po nekod odlomki takih matic, kakor n. pr. u Taru, pred pragom mesta poreškega; glagolskih urbarjev imamo v sv. Antonu iz leta 1548, v sv. Roku iz leta 1603, v Boljunu 1576, 1604 itd. A glagolskih spomenikov imamo poleg najstarejega v opatski cerkvi sv. Lucije v Baški, postavljenega početkom XII. stoletja v spomin darovnice Zvonimira, kralja hrvatskega, povsod po Istri, v območju mesta tržaškega in po Goriškem.
Naši stari glagolaši po Istri niso niti poznali latinice, ter so pisali in uradovali izključljivo v hrvatskem jeziku,pisanem glagolskimi slovi.
Tako nahajamo v spisih kanonifikega pregledovanja Valerii de Ponte »visitatoriB apostolici" iz leta 1647 po Čresu in Lošinju podpise duhovnikov selskih duhovnij v glagolici in vidimo, da se jim ukazuje izrečno, da si priuče latinska slova. Tako so je podpisal glagolski župnik veliko-lo-šinjski : „Ja Don Matiji Božičevič poterdil kako zgora", in župnik malološinjski: ,Ja Don Matiji Blagaja potvarjujem kako zgora", pa tudi izključljivo vsi njihovi kapelani in ostali mestni duhovni. V proglasu kanoniškega pregledovanja od 25. janu-varja 1647 zaukazuje mej drugim isti „Vi-Bitator", da se naroči vsem duhovnikom, da prineso v Čres odnosno v Osor „il messale illirico reformato, il breviario, il rituale romano illirico, ladottrinachristiana," pa na pr. se opaža za župnika veliko lošinjskoga, da je donesel knjige rojenih, poročenih in umrlih, ter „constitutiones syndales in illiricum versas et quaedam decreta localis visitationis 1624"; a inventar lošinjskih, kakor Jtudi ostalih cerkvi, priklopljen glagoskimi slovi, pisan v Br-seču, Moščenicah, Lovranu, Kastvu, Ve-princu in po otocih bili so ladanjski ka-pitelji, koji so izključljivo rabili glagolico pri bogoslužju; a Josip PaBtrič, škof splet-ski, naštel je se v 18. stoletju v poreški škofiji 19 izključljivo glagolskih duhovnij.
(Dalje prih.)
je predlagal namreč, da se imenovanemu društvu tudi za leto 1892 dovoli subvencija 2000 gld. iz nižjeavstrijskega deželnega zaklada. Temu predlogu so se odločno uprli poslanci S c h n e i d e r, dr. S c h e i-c h e r in dr. L u e g e r. Prvi je rekel, da nemški narod potrebuje v prvi vrsti obrambe proti — židovstvu. Ker pa ima to društvo ravno nasprotne namene, odklanja govornik subvencijo. Zanimivo za nas je govoril dr. Scheicher naglašajoč, da se to društvo vedno izogiblje uprašanju, katere narodnosti so otroci, obisk ujočo njega šole. Dr. Lueger pa je rekel, da je liberalna stranka to društvo pretvarila vpolitiško društvo. Prišlo je tako daleč, de kdor pripada nemškemu Schulvereinu mora biti pristaš ži-dovsko-liberalne stranke. Govornik je proti subvenciji zato, ker je nemški Schulverein eminentno politiško društvo, ker se porablja njega organizacija za namene liberalne stranke in ker ni dovoljeno, da se javna sredstva porabljajo za strankarske koristi. Društvu je tudi namen olehčati breme bogatim fabrikantom. Nemški Schulverein je židovsko društvo, ne pa obramba nemškemu narodu. Večina je seveda dovolila subvencijo vzlic tem britkim resnicam. VeBeli nas pa vender-Ie, da se včasih najdejo ljudje, ki govore resnico.
V	Zagrebu so se pričele dne 16. t. m. občinske dopolnilne volitve. Tega dne je volil III. razred I. okraja. Agitacija je bila silna, ker sta si stali nasproti opo-zicijonalni stranki. Zmagali so „Obzoraši".
Vnanje države.
V	italijanski zbornici se vrši proračunska debata. V seji dne 17. t. m. upirala sta se ministerski predsednik Rudini in vojni minister proti temu, da bi se hotelo štediti pri proračunu za vojno. Rudini je rekel, da vnanja politika je sicer mirna, a bodočnost se ne d4 niti za jedno samo leto naprej označiti. Zbornica je potem VBprejela dnevni red, izrekajoč zaupanje vladi. — Istega dne je predložil Rudini postavni načrt o izvrševanji klavzule o vinskih carinah v trgovinski pogodbi z Avstro-ogersko
Srbska skupština vsprejela je deklaracijo Milanovo po 5 [urni debati. Kako sodi javno menenje o Milanu, priča uam nastopna „objava", kojo je bilo čitati po vogalih mesta beligrajskega : Danes se prične v poslopji skupštine pod vodstvom skupščinega eksekutorja Božiča javna dražba široke vesti, nekdaj spoštovanega imena, čuta do časti, očetovskih pravic, patrijotizma in spomina na „gloire" slavne dinastije ter na preteklost posebnega za-pravljivca. Vse skupaj se bode ponujalo za dva milijona ! Narod! Ti moč Obreno-vičev, ti poplačaš vse to !
Znano je, da dunajski listi dolže vedno le Rusijo, ako se doli v Bolgariji kaj neprijetnega prigodi. Na vsem je kriva Rusija. Na tako obrekovanja odgovarja „Novoje Vremja", da ako bi hotela Ru-sija ostaviti politiko nevtikanja ter se posluževati sredstev, kakoršne jej vedno podtikajo Stambulav in dunajski listi, bi se bile stvari v Sofiji že davno drugače zasukale. Stambulov in družba naj makari počijo od jeze ter naj sipljejo tisoče in tisoče tacih obrekovanj, v Rusiji izvestno ne napravijo nikacega utiša.
Politični pregled.
Notranje deželo.
V deželnem zboru nižje-avstrijskem vršila se je dne 16. t. m. jako zanimiva debata, koja nam je pokazala, kako sodijo celo pametni Nemci o nemškem Schulvereinu. Šolski odsek
DOPISI.
V Gorici, dne 16. maroija. [Izv. dop.] Cenjenim čitateljem „Edinosti" je znano, kako so rogovilili ločniski Furlani pri otvoritvi slov. šole v Ločniku.
Skušali so zvijačo in grožnjami premotiti in prestrašiti slovenske stariše, da ne bi pošiljali svojih otrok v t,lov. šolo. Ko jim jo to izpodletelo, spravili so se na otroke, ter jih zaničevali in na poti v šolo ustavljali, da so morali večkrat po ovinkih priti v šolo ali pa še celo se vrniti domov.
Marsikaj so morali ubogi otroci prestati od surovih furlanskih pobalinov ! Drznost in zvijačnost furlanska šla je še dalje, da bi dosegla kak uspeh.
Pritožili so se nekateri voditelji furlanske stranke v Ločniku naravnost na ministerstvo, češ, da ao v slovenski šoli furlanski otroci, katere se je proti volji starišev upisalo ▼ to šolo. Preiskava jo pak pokazala, da je baš nasprotno resnično, da je namreč v laš\i šoli Še mnogo slovenskih otrok, katere bo premotili furlanski rogovileži deloma z zvijačo, deloma z grožnjami, češ, da jim odpovedo stanovanja, da bodo morali slovensko šolo Slovenci vzdrževati itd.
No, vse to jim ni nič pomagalo. Tudi surovo, ostudno zmerjanje in zabavljanje po cestah in javnih krajih proti Slovencem jim ne prinese druzega, kot diplomo skrajne surovosti in neotesanosti.
V zadnjem Času pa so še posebno jasno pokazali svojo „avito kolturo*, „omiko* in „prijaznost" do slovenske šole s tem, da so namazali po noči že dvakrat šolska vrata s človeškim blatom.
S tem so pač res venčali svoja dela in dejanja. Zares ponosni smete biti Furlani v Ločniku na Bvoja dela ; jasno in očitno ete pokazali, za kaj ste dobri: za mazanje i malanje z lastnim blatom. Pfuj, „sangue blu" italijanska! In potem hočete še nam ponujati svojo umn/sno omiko!
Slovenci! tu imate vzgled, kako vas ljubijo Lahi, in vendar koliko jih je še med našimi ljudmi, ki v svojej pohlepnosti in ponižnosti molče k vsemu izzivanju in zmerjanju laških surovežev ; koliko jih je, ki se celo poslužujejo laškega jezika v zasebnem življenji in vse to iz zgolj po* nižnosti ! Naj bi se vam že enkrat odprle oči, predragi rojaki, da bi prav spoznali pravo in krivo, da bi v resnici začeli ljubiti svoj mili slovenski jezik in svoj narod. Dan na dan vidimo in slišimo samo na-silstva in surovosti od naših nasprotnikov, ki bi nas radi kar čez noč ugonobili in vendar se mi se družimo ž njimi! S takimi pokvarjenimi suroveži ne imejmo ni-kake zveze, do njih nikakih obzirov. „Z volkovi jo treba tuliti" in „klin 8 klinom", — to naj nam bode geslo.
Različne vesti.
Imenovanja. Namestnik tržaški kot predsednik deželnega finančnega ravnateljstva je imenoval finančnega koncipista Josipa T o m a ž i č a finančnim komisarjem, konoeptne praktikante: Josipa Laha, Artura Covacicha in Jakoba Peder-z o 11 i j a finančnimi koncipisti.
Iz deželnega zbora isterskega. IV.
seja dne 15. marca 1892. Po pročitanju zapisnika pokara predsednik one poslance manjine, koji so v poslednji soji razžalil1 njega in zbor. Potem je interpeloval dr. Laginja, kar smo že javili v poslednjem listu, deželni odbor in vlado o uprašanju podeljevanja štipendijev. V ime deželnega odbora odgovoril je odbornik Cleva, da na interpelacijo ni možno odgovoriti, ker je sestavljena v neslužbenom jeziku. Ista usoda je zadela interpelacijo poslanca Fle-gota, tičoča se imenovanja občinskega zdravnika v Buzetu. Predsednik je potem priobčil razne došle uloge. Potem so prešli na dnevni red. Pri točki: Utok nekaterih obČinarjev iz Vrsara in Fontane proti odloki deželnega odbora, s katero se dozvo-ljuje posojilo občini Vrsar za gradnjo šole, je govoril dr. Laginja. Pri jedni točki prišel je do besede tudi posl. Volarič ter je zaključil svoj govor z izjavo, da ostaja pri tem, kar je zadnjič govoril, vzlic ukoru predsednika. Po dovršenem dnevnem redu je naznanil predsednik, da dan in dnevni red prihodnje seje naznani poslancem pismenim potem.
„Na mesecu". Na kakšnem „niveau" časnikarske dostojnosti stoji večina tržaških
t
italijanskih listov, je znano že v obče. V tem časopisji ne najdete ni iskrice pravi-coljublja, kakor tudi srama ne. Pojma o dostojnosti nimajo v svojem slovarji. Plazijo se ti ob tleh, ker se v svoji nebrzdani strasti, sodeč o svojem bližnjem, nikakor ne morejo popeti na količkaj vzvišenejše etično stališče. Pokoreči se svojim divjim instinktom, so toli zaslepljeni, da niti ne slutijo, kako ostudno je njihovo postopanje vsakemu poštenemu in nezdivjanemu človeku. Se svojo brutalnostjo ponašajo se še Bkoro neverojetnim cinizmom, češ: glejte nas, kaki kaveljni smo! Žal, da je tržaško čitajoče občinstvo samo že toli pokvarjeno, da mu izredno prijajo taki izbruhi, žal, da se je oprijela ta popačenost tudi jednega dela slovenskega občinstva, 6nega dela namreč, ki meni, da ne bi mogel živeti, ako no bi dan za dnevom polagal avoj dar na žrtvenik časnikarske demi-monde s tem, da kupuje, čita in podpira take baže liste. Zavedne naše rojake nižjega stanu prosimo, da porabijo veB svoj vpliv tam, kjer je mogoče preprečiti ku-ženje našega ljuatva potem časnikarstva. — Podlosti svoje niso mogli potajati tržaški italijanski listi tudi ob priliki, ko je prišla zadeva slovenske osnovue šole pred mestni svet.
Kakor za Btavo bruhali so svoj strupeni srd na nas Slovence dolžeč nas aro-gance, predrznosti in Bog ve kacih pregreh. Da znano poluuradno strašilo ni zaostajalo ni za las za drugimi srditeži, razume se ob sebi.
Neki list se je celo popel do goro-staBnega izreka, da naj si Slovenoi snujemo šole „na mesecu", ako jih hočemo imeti. Ne z razlogi, ne z dokazi pobijajo naše zahteve, ampak z neslanimi šalami bi hoteli spraviti raz dnevni red toli važno upra-šanje. S takimi podlostmi se mi nikakor ne;damo ugnati v kozji rog i uverjeni naj bodo, da ne hodemo mirovali, dokler ne dobimo svoje šole ne „na mesecu", ampak v mestu tržaškem.
Številke, kl imponujejo. V „Slov. Narodu" čitamo preveselo vest., da bode družba sv Mohorja za leto 1893 brojila okolu 60.000 članov. Ako računamo število Slovoncov na 1 >/> milijona, pride torej na 25 S I o v e n o e v jeden ud, ali na 100 Slovencev 24 knjig. Po vsej pravici vsklika gori omenjeni list: „Kje je narod na vesoljnem svetu, ki se more primerjati nam ubogim Slovencem ? Nemci pa vele, da smo „inferiore Race". — Številke govore" I Mi pa pristavljamo, da ne le Nemci, ampak tudi Italijani nas smatrajo za podrejeno pleme ter man hote kratiti na podlagi te lažnjive trditve pot do nadaljne izobrazbe. Glej zadevo slovenske šole, o kateri govorimo na uvodnem mestu! No, številke te govore, da smo Slovenci ukaželjen, za vse lepo in blago dovzeten ndrod — vreden vsakako boljše bodočnosti, nego bi nam je hoteli prisoditi neprijatelji naši.
Obsojeni italijanski izgrednik!. Dne
16. t. m. vršila se je pred okrajnim sodiščem v Kopru kazenska obravnava proti onim junakom, ki so dne 27. oktobra 1891. „bombardirali" skoro cole štiri ure stanovanje duhovnika Antona L e g o v i c a. Tu je vredno omeniti, da je to stanovanje komaj 20—25 metrov oddaljeno od glavne straže v Kopru. Obsojena sta bila samo dva na dva, odnosno na tri dni zapora, dasi jih je „bombadiralo" najmanje 50. »Naša Sloga" čudi se po vsej pravici, kako da sta od tolikih „kanonirjev" došla le dva pravici v roke.
Pred okrožnim sodiščem v Kopru se je vršila dne 11. t. m. kazenska razprava proti znanemu dru. Piu Gambiniju radi razžaljenja časti. Tožil ga je duhoven L e g o v i ć. Gambini je bil obsojen na 15 gld. globe in v stroške obravnave.
Dramatiški odsek „Trž. Sokola". Dne 15. t. m. zbralo se je v dvorani „Tržaškega Sokola" lepo število gospio i gospodov, kateri hočejo požrtvovalno delovati pri „Dramatiškem odseku".
Ako kdo izmed mladih gospic in go-1 spodov želi pristopiti temu odseku, blagovoli naj priti v ponedeljek ob 8. uri r.večer v društveno dvorano „Via Caserma".
Iz Braniče se nam piše : Ne vem se spomniti, da bi bilo kedaj čitati kaj iz osamljene naše vasice; uprav to mi daje pogum, da nas, Vi gospod urednik, ne bo-dete prezrli, marveč da bodete resnične opazke poslušali ter jih ponatisniti blagovolili v conjenem listu „Edinosti" !
Da pa ni bilo do sedaj nikakoršnih novic iz naše borne vasice, vzrok bil je ta, da smo bogatina pustili v bogatstvu njegovem ter tolažili, podpirali reveža v siromaštvu njegovem. Storili nismo nikomur nič žalega, jednako smo želeli tudi mi od druzih.
Kar bo pa sedaj dogaja v vasici naši, ne smemo, ne moremo zamolčati. Svet sodi sam !
Dne 7. t. m. šli smo iz cerkve, in kaj vidimo, kaj slišimo ? Iz cerkve gredć zapazimo znanega rogovileža, držećega v rokah list ter oklicujočega: „Kar je zunanjih ljudi, ne smojo priti k službi božji pod njihov zvon!"
Čudno a vendar istinito! Da pa se p. t. gg. čitatelji prepričajo, kam je to merilo, povedati moramo, da to ni zadevalo ptujcev iz druzih vasi, kajti ti ne hodijo k nam k službi božjej, marveč vse to bilo je napeto proti nam Trbiža-n o m, ki smo, dasi tudi BraniČarji, podredjem pa Štjaškemu vikarijatu.
Do sedaj ni prišlo nikomur na misel, če tudi hodimo že 18 let v Branico k službi božji, da bi se nam oklioem prepovedalo pohajanje v hišo božjo; sedaj pa naenkrat ta prepoved I
Dovoljujemo si toraj uprašati vse one, ki so to zmešali: Je li kje kaka točka v državnem ali deželnem zakoniku, ali pa kak ukaz občinskega reda, ki bi dovolili takov preklic? Povejte nam! Ako nam to storite, prepričani smete biti, da Vas hočemo slušati! Ker pa tega do sedaj nismo čitali nikjer, čudno se nam zdi, kako se je prizadejanim kaj takega ukresalo v njihove glave, da kar na svojo pest kaj tacega prekliČejo! Človeku moremo vse prepovedati, le cerkve ne !
Oglejmo si kako nedeljo cerkev starega sv. Antona v Trstu, tu kar mrgoli ptujoev, ki obiskujejo božji hram, in vendar ne pride nikomur na misel, da bi jim hojo v oerkev zabranjeval. Zapomnite si to! čudno je tudi to, da se je uprav ta rogovilež širil pred cerkvijo ter te podlosti naznanjal, ko vendar vsi vemo, da ni noben občinski sluga! Bog vć, kako mastno plačilo je dobil za-to P Zmodriti bi ga vendar moral že znani „koš," s katerim je imel toliko posla. 6—10 oseb zahaja iz vasi Trbižani v Branioo k službi božji; radi tako pičlega števila, menda vendar ni take gnječe, kakor jo ti opisujejo.
Ker smo pa tako daleč prišli, da se Trbižanom uhod v cerkev zabranjuje, po-prašamo jih se to in sicer mimo gredć : „Se-li niso Trbižani z darom odzvali, ko se je nabiralo za sv. Katarine podobo, za sveče pri duplirjib, za smodnik, za oltar, za cerkveni tlak itd. P To vse naj se pomisli, in ne bode bo nas v oerkvi več suvalo!
Toliko za sedaj, pripravljeni pa smo še marsikaj navesti; za danes Vam le rečemo: „V naglici storjeno, gotovo ska-ženo" ! —
Za družbo sv. Cirila In Metoda nabrala neka družba v gostilni „Alla Vittoria" 70 kr.
Sadjarski zadrugi na Slapu je podelilo ministerstvo za poljedelstvo 500 goldinarjev podpore.
Iz Št. Vida pri Vipavi izginel je neki strojar po domače „Ajdovec". Pogrešajo ga že 20 dni.
„Učiteljskega Tovariša" Mev. 6. prinaša sledečo vsebino: J. Ravnikar — Litija : Jan Amos Komeneki. — I. K. —
Trb.: Na katerih berilih II. in III. čitanke bi se dalo iz zdravjeslovja (higijene) poučevati in v kterem obsegu ? — Peticija odbora deželne učiteljske konferencije za zboljšanje učiteljskih plač. — Iz deželnega zbora. Jožef Korošec: Laž. vzrok slabe vzgoje in kako ji odpomoči. — Frančišek Gross — Suhorje : Naša učiteljska društva. — J. Mam: Knjiga slovenska. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Listek, — Društveni vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva.
„Levstikovi zbrani spisi* izidejo v petih zvezkih. Prva dva zvezka sta že izšla in obsezata „Poezije." Ostali trije zvezki izidejo v kratkih presledkih. Izdaja „Levstikovih zbranih spisov" je gotovo prevažen in vesel dogodek v našem slovstvenem življenju in prav radi se pridružujemo sodbi „Ljublj. Zvona", „da Levstiku pesniku gre prav tako častno mesto kakor Levstiku kritiku in jezikoslovcu". Istotako se pridružujemo želji istega lista, da bi občinstvo slovensko dejanski priznalo trud izdajateljev in požrtvovalnost založnikovo. Založnika sta Ig. pl. Klein-m a y r & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Omenjamo še, da sta priredila založnika za vse spise štiri izdaje in sicer stane broširana izdaja: gld. 10*50, v platno elegantno vezana gld. 13'50, v pol francoskem usnji gld. 14-50 in slednjič v prekrasni fini vezbi gld. 15'50.
Mlekarstvo. Vsak gospodar ee je Že uveril, da so po zimi vsled krmljenja krav v hlevu zmanjša dobrota mleka kakor tudi da molža ni tako izdatna. Ne moremo si kaj, da ne bi gospodarje opozorili, na Kwizde Korneuburžki prašek za rejo živine Frana Iv. Kwizde, c. in k. avstr. in kralj, rumunsk. založnika za veterinerne aparate v Korneuburgu pri Dunaju, koji prašek je že v rabi nad 40 let z najboljšim vspehom ; ta dodatek k krmi zboljša, ako se dosledno poklada živini, dobroto mleka ter dela molžo izdatnejšo.
Domači oglasi.
Poziv.
V	nedeljo ob 5. uri popoludne je v prostorih „Del. podp. društva* posveto-vavje radi volitve novega odbora pri prihodnjem občnem zboru tega društva.
V	Trstu 14. marca 1892.
Ivan Hvastja
načelnik nadzornikov.
Tržno poročilo.
Ceno ne razum o, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denarji.
C«na od for, do for.
Kava Mocca.......100 K.	128.—	]80.—
Itio biser jako fina .	„	—.—	—
Java „ „ n *	»	—.-
SantoH tina..........„	92.—	94.—
„ srednja ...	„	85.—	87.-
Ouatemala..........„	118.—	114,—
Portoricco..........„	182,—	184.-
8an Jago do (Juba .	„	—.—	— ,—
Ceylon plant. tina . .	„	132,—	184.—
Java Malang. zelena .	„	113.—	114.—
Campinas..........„	——
Itio oprana ....	„	112— 116.—
» »ina............n	90.—	91.-
„ srednja ....	„	88.-	86.—
Oaisla llgne* v zabojih . .	„	26.-	— .—
Maclsov ovet............„	380.-	390.—
Inger Bengal............„	——
Papar Singapore..........„	40.-	41 —
Penang............„	33,—	84,—
Batavia............„	87.—	38.-
Plmont Jamaika .....	„	H4.—	— .—
Petrolej ruBki v sodih . .	100 K.	5.25 —.—
„ v zabojih .	„	7.— —.—
Ulje bomažrio umori k. . .	„	30.—	32.—
Lecce jedilno j. f. gar. .	„	41.—	42. —
dalraat. s certifikat. .	„	41,—	42.—
namizno M. S.A.j.f. gar, „	50.—	52,—
Aix Vierge ....	w	66,—	57.—
n fi»o..........n	52*—	54.—
Limoni Mesina.....zaboj	3.—	4.—
Pomeranče Puljeske ...	„	350	4.—
Kandljl Bari l.a.....100 K.	70.-	72.-
dalm. I.a. h oert.	„	74 —	70.—
Plffnolll..................„	_._
Rit italij. najUneji ...	„	22. _	—
„ srednji ...	»	21,—	— .—
Rangoon oxtral ...	„	16.—	—
„ I.aJ carinom „	14.—	14.25
II.aj ...	„	12.-	12.50
&0Ž1Ć1 puljoškl ..........„	10.—	— .—
dalmat. h oert. . .	„	—, —	— ,—
Smokve pulješke v sodih .	„	—.—	-.—
n v vencih .	„	14. -	14 &0
Sultanlne dobre vrsti . .	„	32.—	34.—
Snho grozdje (opaia) ...	„	15.—	— .—
Olbete..................„	20.-	21.—
Slanlkl Tarmouth ....	sod	—.—	—
Polenovko srodne velikosti	100 K.	39.—	—. -
velike..........„	39.—	—.—
Sladkor centrifug, v vrečah	„
certifisk............35,—	34.50
Društvena krčma
RojanskfgA posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča so najtopleje slavnemu općinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanska vina.	Cl.
B. Modic in Grebene, 'sn&a
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčinnrje in S. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončonc^a in železnega blaga, podob in kipov v okraSenje grobnih spomenikov. Cl.
Antnn Pnrltai na "s1" ulico <;h',ta
nillUlI rUbKrtJ, in Cecllia,toči izvrstno domaće žganje; v tabukarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske postne tiskanice.	Cl
Hne+iltlO ^tnhi" staroznana pod ime-UUollllld „OMJKlI , nom „Belladonna", poleg kavarno „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna.	Cl.
luon Prolnn priporoča svoji trgovin IVall n Ciuy v Via del Bosco it. 2 (uhod na trgu staro mitnico, Pinzzu Barriera veccliia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razno vrste domačo in vnanje pridelku. C.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Musoheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnico Rosada) toči izvrstna vina in prirojuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Josip Kocjančič,
Via Barriera vec-ehia it 19,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
AnHrei Ifalan *ov|jwr v u,lci .Caserma,
nilUl GJ ivaiall, priporoča so najtopleje slovenskemu občinstvu. Najelegantncjše ter solidno dolo in točna postrežba.	Ct.
Kavarni ,Commercio' in Je-
(Ia^PII' v	a B 0 r m rUi glavni shaja-
UCOuU lišgi tržaških Slovencev vseli stanov. N.i razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen oblnk so priporoča Anton Sorli, kavarnar.	Cl.
Martin Krže,
Piazza S. Giovanni, št. 1. trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletonino itd. itd.	Čl.
Tiskarna „Dolenc"
del I a Caserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah.	Cl.
AnffiM I o m na naslednik Jakob Hoče-nillUlI LdlliptJ, varja, Via Bar i iera v e o c h i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vsoli vrst, moko, riž, sočivjo, fino moravško maslo itd.	Cl.
Ivan llmolf čevljarski mojster, Via Ro-tVall UIIIGIV, mag,,,, fit. 6. priporoča so slavnomu občinstvu v vsu v njega stroko spadajoča dela. — Solidno delo, - hitra postrožba — nizko cone.	(10--19
Afitnn X/t*ohDO trgovina z steklovino nillUlI Vlauob, lončonino in lesenino itd. v ulici Via Cnnalo (prva prodajalnica polog „Ponte roBSo") so priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem.	Cl.
Gostilna „Alla Croce di Malta"
Via Valdirivo št. 19 (polog Piazza dolla Zonta) priporoča so najtopleje tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Ivan Š i r o a.	Cl.
U. Mrev^a,
Priporoča slav. občinstvu moko, otrobov, turšice, ovsa kruha po najnižjih cenah.
Via Helvodere št v. 19. vsake vrsto
raznega Cl.
Ivan Ifannhnl n«Protl V0like
IVall IVallUUUl, nloe, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od & kil. naprej po najnižji ceni.
Vekoslav Moder,
mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinntvu. — Prodaja vseh vrHt kruha, slaščic, čokolado, vseh vrst moke itd. po najnižjih cenah.	Cl.
iz Št. Petra
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Briiimeria At. 5 (Piazza Ponterosao). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frisnu) smotana. Na zalitevanje posneto mleko po 4 kr. 1 i t o r, toda le v množini najmanje 25 litrov. Isti jo odprl tudi podružnico v ulici S. Sebaetiano blizo solnega trga.	Cl.
Franjo Delak
Piazzetta Cordarioli it. 3 blizo novoga trga, prodaju izvrstne jentvine : kavo, sladkor, ril, olje, čokolado, kakao — po najnižjih cenah.
Ifornl Pnlia žgnnjarija in tobakarnn v rvdiui UUlJđ, ulici Via Arcata. nasproti hiše Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropinjsko žganje po 1 gld, 10 kr. liter.	Čl.
Anton Krajcer,
Piazza Bariera vec-9 chia, pekarija in trgovina 7. različnimi jestvinami: moko, rižom, oljem, kavo itd. Priporoča &e najudanoje slavnemu občinstvu.	Cl.
Anton Ščuka
Via Barriera vecchia št. 19 III. naiUtrupje, izdeluje možke obleke po najnovejšem kroji. V njega de-lalnici vsprejemajo se ludi naročila na raznovrstno možko in žensko perilo, koji so izdeluje j lično in po najugodnejših crnah.	Cl.
Josip Urbančič,
Franoesoo priporoča vseh vrst žganja na drobno ! in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meso, kranjske klobase, sir, i slaščice itd.	10—48 j
Gostilna „Al fiallo (Toro" Gvhega
toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vino na zunaj in Hicer loko j Stacijon Trst po 23 gld. hektoliter ; ne da bi 1 imel naročevalec kake druge stroške, Vnanjim gostilničarjem ee priporoča za naročila Oovacich. 5h— 10
lugn \#alon£i£ Via nu«va št. 39, pro-IV <111 TdlCllUlb, daja vsake vrste manufakturnoga blaga. Bla^o se dobiva iz prvih avstrijbkih tovarn. Cene nizke.	49—9
Nič več kašlja!
llalznniNkI petoralnki pral«.
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg
k-katlja velja 30 novč.	19—100
r:
.1
l
Tinktura za želodec,
katero prireja G. PICCOLI, lekar „pri angelju" y I^jn bljani, Dunajska cesta
je mehko uplirno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno od-pretje. — Razpošilja jo izdelovntelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gl. 136, z 55 stekl., 5 kg. težo, velja gl. 5'26. Poštnino plača naročnik. Po lo kr. stekleničica ruzprodajajo ee v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 7-25
Na obroke
po eden in dva goldinarja na mesec prodaja podpisani postavno dovoljene loterijske srečke; žrebanje 3 do 6lirat na leto, dobitki od 10 do 150 tisoč gld. ; po pla-čanju prvega obroka vsakdo je lastnik srečke. Podpisani prevzame tudi verifikacijo vsakovrstnih starih i novih loterijskih srečk in papirjev proti jako nizki proviziji.
Karol Hrovatin
2-3	Caffk Commercio.
5 do 10 gold.
gotovega zaslužka na dan hiez kapitala in rizika ponuja neka banka vsakateremu po vseh in tudi najmanjših krajih po razprodaji postavno dovoljenih sreček pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Punudbe se pošiljajo z naslovom: „Lose", I. D an-n e b o r g, Wien, Stadt, Kumpfgasse 7. 10—10
Gostilna Piano
v Ki •ižii pri Trstu priporoča se si. občinstvu zagotovlj ajoč dobro postrežbo z izvrstnimi vini in okusno kuhinjo.
Crno vino po 36 kr. liter. Belo „ „ 32 ..
99 3-12
Brnsko mlekarstvo
v Brnu.
Dober, zdrel sir-opečnjak (Ziegelkase) komad 20 kr.	4-10
Dober, zdrel švicarski sir, kilo 40 kr.
Sir za desert, kilo 1 gld. Razpošilja se po deželi točno in po postnem povzetji. — Prekupci dobe rabat.
Tabilo
k rednej glavnej skupščini .posojilnico in hranilnice v Kopru", koja se bode obdržala v Kopru dno 3. aprila t. 1. ob 10. uri pred poldne se sledečim dnevnim redom :
1.	Sporočilo tajnika o delovanju zadruge v letu 1891.
2.	Sporočilo nadzorstva o računih zadruge I. 1891.
3.	Volitev odbora.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slobodni predlogi.
Odbor „Posojilnice in hranilnice"
V Kopru 16. marča 1892.
Kar se dobiva
strojev
za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohištvo In za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke
Zivic in družb, v Trstu
—ti ulica Zonta 5
vse garantirano in ceneje.
Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naroebe.
500 goldinarjev
dobi vsak bolnik na pljufah, koji nebi našel gotove pomoči v porabi maltoznega izdelka.
Kašelj, hripavost, naduha, katar na pljucah in v sapniku, izmečki itd. prenehajo že v malo dneh ; na stotine je rabilo že ta izdelek z vspe-hom. Maltoza ni tajno sredstvo, ampak prireja ho po vplivanju slada na turSico. Na ogled so spričevala najviSjih avtoritet. Cena: H steklenice z zabojm gold. 3, 6 steklenic gold. 5, 12 steklenic gold. 9.
2-6 - Albert Zenkner 5-6
iznajditelj maltoznih preparatov. Berlin (26).
Vinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skušano speoijaliteto.
Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov ; vina) 5 gld. 5U kr. Recept priloži se gratis, i Jamčim najbolji vBpeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za oja-ievanje žganih pijač ; ta esenca podeli pijaČem prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni.
Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 ' litrov) vStevii pouk o uporabljanju.
Račun teh specijalitet ponujam vsakovrstne esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likfrov itd najbolje in nenadkriljivo kakovosti. Recept prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
EssenzenSpecialitatenFabrik
20--yo	In PRAG. 30-50 i
Iščejo se Solidni zastopniki.
Tvari za odjela.
Peruvien i dosking za visoko svečenstvo; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, sokolaše, livrA; sukno za biljard i igračje stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koje se
pere, plaiđ za putnike od 4—14 itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ih posvud nudjaju, te jedva podnose krojačke troškove, neka se obrati na
Iv. Stikarofskj-a u Brnu.
Veliko skladište sukna na kontinentu.
U mojem stalnom skladištu u vriednosti od '/, milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici jest pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleči čovjek mora sam uviditi, da se od tako malenih osta-naka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu naručaba nzorkah u kratko ništa preostalo, te je ono usljed toga prava slieparija, kad tvrdke sa suknom objelodanjuju uzorke odrezaka i ostanaka, te su u takovih slučajovih odrezei uzoraka od zastarenih težko prodajuuih se komada, koji nisu vriedni nit trećinu navadne kupovne ciene.
0 d r c z c i, koji at; uedopmlaju, zamjenjuju so il se povrati novac. Kod uaručbe treba navesti boju, duljinu i r.iouu.
Pošiljke jedino uz poštarsko ponzetje, 24-2 preko 10 for. franko. 5-24
Dopisuje u njemačkom, madjarskom, češkom, poljskom, talijanskom i fraiicezkom jeziku.
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarničar
PREND1NI v Trstu
Telefon št. 334. 24-52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdt'lk« prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedškega izvrstue sladčioe podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kdtra-nova voda in glavice (Kapsulo), lažja so, proživujo in prebavijo ter se prodajajo po prav nizkoj ceni. Da so ogno ponarejanju na onej plati vdobljeno ime izdolovatelja Preudinija in na drugej besedo Cfttrame. V T r s t u se prodajajo v lekurnici Prendini T škutljicah po 40 kr., prodajojo so tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v
New Jork <& Philadelfijo
koncesijonovana črta, od c. ... avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zaatop 50—10
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergas8e 17 .	ali pri
Josip-u Strasser-u
Spoditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck.
Domače sredstvo^ olajšujoče bolečine, ki je izkušeno
že mnogo let.
III
Kwizde
fluid proti protinu.
Ceno steklenice 1 gld. a. v.
Pravo se dobiva v vseli lekarnah.
FRAN IV. K WIZ D A
ces. kr. avstr. in kralj, rumenski dvorni založnik. Okrožni lekar, Kornenbnrg pri Dnnajn.
Zagrebška jubilejna razstava, gorička jubilejna razstava prvo in najvišje odlikovanje.
OOOO komadov ▼ prometu. Najbolji uspeh jam-£.\J\J\J čijo PH. MAYFARTH 6 Comp.
ROBKALNICA ZA KORUZO
na lesenem stojalu in na roko. Mlatilnice na roko, vlačilo ali par. Mlini za čiščenje žita. Stroji za rezanje repe, mlini za razkosovanje in tlačenje. — POSEBNI MLINI za prirejanje drobno razkrojene koruze, moke proste, za krmljenje konj. Stroji za mečkanjo krompirja, stroji za rezanje krme. Slamoreznice na roko, vlačilo in par. — Stroj za prirejenje odpadkov pri izdelovanju olja v krmo 10—7	in za parjenje krme itd.
Ph Mau-Pop+ti A Po Maschinen- WIEN, 2/1,1 W Katalogi gratis in franko, lil. ITIajlarlll taL ull. fabriken Taborstrass	Solidni zastopniki se vsprejmejo.
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
V TRSTU — via Molin piccolo št. 1,1, nad. — V TRSTU
„Tržaška posojilnica in hranilca" sprejema ude, daje posojila In obrestuje hranilne vloge.
Vsak ud (zadružnik) mora plačati en gold. ustopnine in vsaj 1 zadružni delež za 10 gold., ali če hoče imeti polno volilno pravico, vsaj 3 zadružne deleže po 10 gold.
Posojila se dajejo udom na osobni kredit proti poroštvu ali na zastave (intabulaoije, vrednostne listine, dragocene Btvari)
Hranilne vloge se obrestujejo po 4% (viSje kakor pri druzih zavodih v Trstu).
URADNE URE SO :	20
ob nedeljah od io-lft dop. in ob sredah od 3-popol.
Natančneje poizvedbe vsak dan od »—* popoludne.
Korneuburški prašek za rejo živine
za konje, rogato žival in ovce.
Porablja so že skoro 40 let z najboljSim vspehom v veČini hlevov, ko živina rada ne jo. pri lilubi prebavi, v zboljšanje in pomnoževanje mleka pri kravah; pospefiuje vztrajnost živali proti
kužnim vplivom.
II	flflf Cena cele škatljice 70 kr., '/, čkatlje 35 kr.
Paziti je nu zgornjo varstveno marko in naj so zahteva izrecno
Kwizde korneuburški prašek za rejo živine.
Pravo so dobiva po lekarnah in drogerijah.

GLAVNA ZALOGA
FRAN IV. H: W I Z D A
c. in k. avstr. in kr. rum. dvorni založnik, okrožni lekar, Korneuburg pri Dunaju.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenr
stil.