Vojna. CESARJEV MANIFEST. Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je najmilostiveje blagoizvolilo izdati sledeči Najvišji rokopis in manifest: Ljubii grof Stiirgkh! Naročam Vam, da obče razglasite priloženi manifest »Mojirn narodom«. N a Dunaju, 23. maja 1915. Sttirgkh s. r. Franc Jožef s. r. Mojimi narodom! Kralj italijanski Mi je napovedal vojno. Zvestobo je prelomila kraljevina italijanska svojima zaveznikoma, kakor zgodovina ne pozna enakega. Več nego trideset let je trajala zvezai, v kateri je mogla Italija množiti' svojo teritorialno posest in se razcvitati, kakor nikdar ni slutila, sedaj nas je Italija zapustila v uri nevarnosti in je z razvitimi zastavami prešla v tabor naših sovražnikov. Mi nismo ogrožali Italije, nismo kratili njenega ugleda, nismo se dotaknili njene časti in njenih interesov; vedno smo zvesto izpolnjevali Svoje zavezniške dolžnosti in smo ji nudili Svojo zaščito, ko je šla na bojišče. Storili smo še več: Ko je začela Ita^ lija s svojim pohlepnim očesom gledati čez naše meje, smo bili odločeni za velike in bridke žrtve, za žrtve, ki so posebno bolele Naše očetovsko srce, samo da ohranimO' zavezniško razmerje in mir. Toda pohlepnost Italije. ki je mislila, da je treba izkoristiti trenotek, se ni dala potolažiti. In takc se mora izpolniti usoda. Mogočnemu sovražniku na severu so se Moje armade zmagosla.vno upirale v desetmesečni gigantični borbi in v najzvestejšem sobojevništvu z vojskami Mo jega presvetlega zaveznika. Novi zavratni sovražnik na jugu jim ni nov nasprotnik. Veliki spomini na Novaro, Mortaro, Kustoco in Vis, ki so ponos Moje mladosti, in duh Radeckega, nadvojvode Albrehta in Tegetthoifa, ki še živi v Moji vojni moči na kopnem in na tnorju, so mi poroki za to, da bomo tudi proti jugu uspešno branili mejo monairhije. Pozdravljam Svoje v boju izkušene zmagonosne čete. Zaupam njim in njihovim voditeljem! Zaupam Svojim narodom, katerih brezprimerni požrtvovalnosti gre Moja najiskrenejša očetovskai zahvala. Vsemogočnega pa prosim, da blagoslovi Naše zastave in vzame Našo pravično stvar v svoje milostno varstvo. N a Dunaju, 23. maja 1915. Franc Jožef s. r. Stiirgkh s. r. * ZEML.JA. Kaj si storiJa, zemlja plodovita, da orjejo po tebi kremplji smrtis da bijejo po grudih konj kopita?... Olej valovito1 žitno polje in razbrstelo glej podolje! Kaj upi so zato, da so nam strtii? In z vrha v znožje slap zelen šumi: pojoče loze vzklik rodeče sile! V vrteh pomlad razgaljena stoji... Oči — da ne bi več lepote pile? Vse bilo je ... v spominu le živi?... O, zemlja, ti ljubeča mati, ti ljubljena, nam darovana! Vsa sii kot ena sama rana, *¦ a blaga še v bolesti si! Ko je trpinu pot končana, kje mu pokoja je iskatii? Objameš ga dobrotno ti! Iz tebe vate se nagiblje pot, le v tvoji temi ni prevar in zmot! Krvi semena padajo nate — s čim materinstvo tvoje oplode? Ko novi dan nad tabo se razmahne, iz tebe v nas življenje novo dahne; lepote slušajoč oblasti, v prenovljeni te zremo veličasti! Priklenjeni smo nate — tvoji, svoji — živeči in mrjoči>, uničujoči in ustvarjajoči — ljudje v nikdar dobojevanem boji! G. USODA UČITEL.IEV V VOJNI. Ljudskošolskih učiteljev iz Bosne in Hercegovine je v vojni 82. — Učiteljev trgovskih in srednjih šol iz Bosne in Hercegovine je pod orožjem 26. — Izza^ zadnjega izkaza je padlo čeških učiteljev 178, ranjenih pa je 556. — Nemških učiteljev s Češke je padlo 160, ranjenih je 382. — Ogrskih učiteljev je v vojni 5000. Od teh jih je padlo 41, ranjenih je 206. Sedaj je ogrski naučni minister izdal naredbo, da so učitelji v starosti od 38. do 42. leta oproščeni. — Francoska vlada je svoje učitelje poslala na njihova službena mesta, da v svojih šolskih občinah zapišejo vse, kar se je tamkaj dogodilo, odkar je izbruhnila vojna. Vsi ti zapiski bodo px> zneje natisnjeni v posebni knjigi. PREDČASNA OPROSTITEV VAJENCEV. Dne 20. maja se je razglasila cesarska odredba z dne 17. majnika 1915, ki določa, da se učna doba tistih vajencev, ki so povodom sedanjega vojnega stanja kot črnovojniki pritegnjeni črni vojski, smatra za končano, če so se učili vsaj dve leti, preden so odrinili v vojaško službo. SLUŠATELJI PRAVA, ki naj bi kmalu napravili državne izkušnje in ki čakajo na poziv v črno vojsko, smejo napraviti izkušnje izjemoma neposredno prej, ko morajo pod orožje, in sicer izjemoma še prej, preden se konča semester. Podrobnosti se zvedo pri dekanatih pravnih fakultet. MEDNARODNA »RDEČA ZVEZDA«. Švicarska društva za varstvo živali nameravajo ustanoviti takozvano mednarodno »Rdečo zvezdo«, ki bo imela isto nalogo za v vojni ranjene in obolele živali, kakor »Rdeči križ« za vojake. Na mednarodni konferenci, ki se sestane dne 24. julija v Ženevi, bo predlagano, da naj se zaprosi švicarski zvezni svet, da naj prevzame in prične akcijo za ustanovitev te institucije po mednarodnih pog 'anjih. * IZVEN ITALIJE BIVAJOČI ITALIJANI. Oraška »Tagespost« posnema po listu »Nowa Reforma« statistiko izven Italije bivajočih Italijanov. Po zadnjem ljudskem štetju je v Avstriji 768.000 Italijanov, od teh na Tirolskem 368.000 (na 561.000 pripadnikov drugih narodnosti), na Tržaškem 119.000 (na 111.000 drugih), na Goriškem 90.000 (na 117.000 drugih), v Istri 147.000 (na .256.000 drugih). V zadnfih treh deželah so Slovenci v premoči, in sicer jih je na Goriškem 155.000, v Trstu 57.000, v Istri 223.000. Na Francoskem živi 1,100.000 Italijanov, od teh na Savojskem nad 500.000, na Korziki 300.000, v Tunisu 125.000 (proti 35.000 Francozov). V Švici je nad 300.000 Italijanov, od teh samo v kantonu Tešin 156.000. POSLANEC DOBERNIG O NOVI UREDBI V AVSTRIJI. Koroški poslanec Dobernig je bil te dni na letnem zborovanju solnograške nemško - svobodomiselne narodne zveze in je podal programatično izjavo.zai novo uredbo Avstrije. Misliti je na novo dogradnjo Avstrije. Z delora za reforme bo- dočnosti je treba začeti takoj. Nepremično podlago mora tvoriti tesna zveza med ljudstvom, državo in dinastijo, ki predstavljajo nerazdružljivo celoto. Na taki podlagi moremo zgraditi pomlajeno Avstrijo, v kateri se dragocene rnoei, ki so šele v času vojne prišle do veljave v vsej veličini, morejo smotreno porabiti in se ne smejo več razcepljati, kakor so se poprej. Ne glede na druge temeljite obnovitve bo nujno potrebna reforma uprave in parlamenta. Pri poslednji pa treba ohraniti načelo splošne volilne pravice. Med najvažneje naloge prihodnje Avstrije sodi skrb za izpopolnitev vojske in za ojačenje gospodarske samooskrbe, kakor delo za stabiliziranje razmerja do Ogrske, in slednjič: čim tesneja gospodarskai zveza med monarhijo in nemško državo. ZA STIKE MED OGRSKIMI IN AVSTRIJSKIMI PARLAMENTARCI. Madjarski list »Az Est« priobčuje razgovor svojega poročevalca s predsednikom avstrijske poslanske zbornice Sylvestrom, ki je rekel: Za vse slučaje bi bilo koristno in smotreno, ako bi ogrski in avstrijski parlamentarci prihajali na neobvezne sestanke v, svrho izmenjavanja idej. Odkrito priznavav da je pripravljen poprijeti tozadevno iniciativo, posebno še, ako bi vedel za gotovo, da se ta ideja ugodno sprejme v ogrskem politiškem svetu. Dr. Sylvester je zlasti gospodarska vprašanja oznaeil kot taka, da bi mogla biti predmetom takih razgovorov. Uravnava gospodarskega razmerja med Avstrijo in Ogrsko bi se mogla vršiti ob veliko ugodnejih predpogojih, nego kdaj poprej. Posebno v vprašanjih bodoče trgovinske politike glede balkanskih držav bi bila taka izmenjava jako primerna. »nemško-češki odbor« na Dunaju je izdal nastopni proglas: Someščani! Bolj nego kdaj je pridobila na pomenu beseda Palackega, da bi morali Avstrijo ustvariti, ako bi je ne bilo. Veliki čini naše vojske zbujajo tudi v omahujoeih in neodločnih zopet vero, da spoznavajo, da le svobodno združenje germanstva in slovanstva more nuditi vsej kulturni skupnosti osvoboditev od strahu za obstanek temne reakcije in sovraštvai med ljudmi. Prišel je čas, ko morata oba naroda, podobno razdvojenima bratoma, začeti, da ne bosta videla drug na drugem, kar je slabega, marveč, kar je dobrega ter da bosta dajala človeški slogi prednost pred čuvstvom neprijaznosti. Ko jih je pozval cesar, so stali vsi narodii Avstrije za njim, sedaj pa je prišel dan, ko naj tudi doma stoje drug drugemu ob strani. Zmirite se! Sledite zastavi kulturnega človeštva! Potrebujete skupne državne zveze, in skupnost potrebuje Vašega sodelovanja. Slovanska duša — osvesti se! V veden znak za to pozivlja proglas na podpisovanje vojnega posojilai in je za nemško-češki odbor podpisan dr. Henrik Herbatschek, odvetnik na Dunaju. NAŠA UPRAVA NA RUSKEM POLJSKEM. Iz glavnega poročevalskega stana poročajo: Najvišje armadno povelje je izdalo dnevno povelje, ki se bavi z ustanovitvijo vojaških gouvernementov v zasedenih pokrajinah Ruske Poljske. Po tem povelju se bo iz sedanjega upravnega okoliša enega armadnega etapnega poveljstva z okraji Dombrova, Oklusz, Miechov, Wloszczova, Pinczow, Stopica in Kielce ustanovil c. in kr. vojaški gouvernement Kielce, iz sedanjega upra-vnega ¦okoliša armadnega etapnega poveljstva Noworadomsk, Petrikov, Opocno in Konskie c. in kr. vojaški guvernement Petrikov. Sedež vseh uradov bo v vojaškem gouvernementu Kielce začasno Miechov, pozneje Kielce, v vojaškem gouvernementu Petrikov pa glav. mesto tega gouvernementa. Oba vojaška gouvernementa sta direktno podrejena najvišjemu armadnemu poveljstvu, oziroma najvišjemu etapnemu poveljstvu. RESNA STATISTIKA. Zadnji statistični zvezek, ki jih mesečno izdaja ogrski statistični urad, kaže žalostne pojave v letu 1914. Število porok je bilo znatno •manje, nego v poslednjih treh letih in zaostaja daleč za povprečnim številom zadnjih treh petletij. (149.154 nasproti 195.030 v letu 1913, 182.373 v letu 1912. in 193.482 v letu 1911.). Temu padanju je vzrok vojna. Ali več skrbi dela nazadovanje rojstev (74.058 ali 43-3 na tisoč nasproii 735.226 ali 34-5 na tisoč v letu 1913., 765.891, ali 36-3 na tisoč v letu 1912. in 732.767, ali 35 na tisoč v letu 1911.). To nazadovanje se v zadnjih treh letih opaža vedno bolj in postaja vedno večje. Sicer so tudi slučaji smrti redkeji, vendar za 2 od tisoč umrljivost večja, nego število rojstev. VOJNA IN ŠOLE. »Pester Lloyd« piše: Kakor poročajo iz Aten, so zaradi odredbe italijanske vlade zaprli vse italijanske šole v Carigradu, ne da bi počakali na izkušnje. Profesorji in učitelji teh šol so odpotovali v Italijo. Tudi italijanske šole v Romuniji so prenehale s poukom. — Italijanski kralj je ukazal, da zapro vsa italijanska vseučilišča. — Na južnem Tirolskem so v laškem delu dežele zaprli, vse šole, v nemškem delu, v kolikor je prišlo v šole vojaštvo. — V Gradcu ne mislijo predčasno zaključiti pouka na srednjih šolah. V kolikor je v šole prišlo vojaštvo, so dobili nove šolske prostore v zasebnih hišah. CESARSKA NAREDBA O VOJAŠKI OBLASTI. Uradna »Wiener Zeitung« prijavlja cesarsko naredbo z dne 23. maja 1915 glede prenosa pravic politiške uprave. Glasi se: Na podlagi § 14. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867., drž. zak. št. 141. določam: Najvišjemu zapovedniku za vojne operacije proti Italiji določenih delov oborožene sile ie dano dovoljenje, da sme v pokneženi grofiji Tirolski, v deželi Predarlski, v vojvodinah Solnograški, Štajerski, Koroški in Kranjski, v pokneženih grofijah Goriški in Gradiščanski, v mejni grofiji Istri in v mestu Trstu z njegovim ozemljem vred v.varstvo vojaških interesov v območju polltiške uprave, v okviru politiškim deželnim šefom pristoječega delokroga izdajati naredbe in dajati povelja in tiste, ki so jih dolžni storiti, k temu prisiliti. Če najvišji zapovednik to pravico porabi, mora zaukazane odredbe takoj naznaniti politiškemu deželnemu načelniku. Politiški deželni šefi, njih podrejene politiške in policijske oblasti kakor občinski predstojniki so dolžni, take naredbe in ukaze najvišjega zapovednika točno izpolnjevati in se po njih ravnati. Cesarska naredba stopi v veljavo na dan razglasitve. Z izvedbo je poverjeno skupno ministrstvo. Dunaj, 23. maja 1915. Franc Jožef 1. r. Stiirgkh 1. r., Hochenburger 1. r., Forster 1. r., Trnka 1. r., Zenker 1. r., Heinold 1. r., Hussarek 1. r., Schuster 1. r., Engel 1. r.