DEMOKRACIJA Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: , Posamezna štev. L. 15. Naročnina: Mesečna L. 65,— PoSt. 6ek. rafi, Si. 9-18127 Leto II. - Štev. 13 Gorica - Trst, 26. marca 1948 Izhaja vsak petek USODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA VSTAJENJE Kristus je vstal... S svojim vstajenjem je po* trdil svoje poslanstvo in izpričal resničnost svojega božjega nauka. Z vstaje* njem je Bog * človek zapet čatil svoje odrešilno delo in položil svoji Cerkvi nepo* rušne temelje. Kristus je vstal... Ko v nemem začudenju strt mimo v dogajanje velikot nočnega jutra, smo vsi prevt zeti. V zvišenost tega svetet ga jutra je tako blesteča, tako nebeško lepa, da bi je ne smeli družiti z dnevnimi vsakdanjostmi. Toda s temi vsakodnevnimi vprašanji smo tako obteženi in tako tesno povezani, da jih ne moremo izločiti in pozabiti tudi v dnevih, ko bi se člot vek moral posvetiti samo svojemu Gospodu. Kristus je vstal... Je pri tej radostni, zmago* slavni vesti mogoče prepret čiti v naših srcih misel: ali bo tudi nam primorskim Slovencem dano otresti se vseh, ki nas tlačijo, in zat živeti človeka vredno svot bodno življenje? Če se bež* no zamislimo y čase, ko je Kristus živel, trpel in umrl, najdemo mnogo sličnosti s sedanjimi okrutnimi razmet rami. Pod soncem in v zgot dovini res ni nič novega; najbolj svojevrstni dogodki se večkrat ponavljajo. Kat kor sedaj mnogokod, so tet daj tam v Jeruzalemu bila v navadi nekaka »ljudska sodišča«. Od pismarjev in farizejev nahujskano ljudt stvo je v divjem sovraštvu zahtevalo smrtno kazen za Kristusa, ki mu je delil dot brote. »Njegova kri naj prit de nad nas in naše otroke«, je rohnelo zapeljano ljudt stvo. Ali ni bilo v zadnjih letih med nami vse polno procesov, na katerih so razt paljene množice zahtevale smrt za odlične može, ki so vse življenje delali za blat gor svojega naroda? Tam pismarji in farizeji, tu tet renči in politični komisarji, v obeh primerih pa zločin* sko izkoriščan je nizkih ljudskih gonov in 1strasti. Kristus je vstal in s svot jim vstajenjem razgnal tet mo, ki je tlačila takratno človeštvo. Naj bi letošnja velika noč bila tudi nam primorskim Slovencem znat nilka prerojenja, prebujet nja iz trde duševne teme, v katero nas je pahnil ko* munizem. Prekaljeni po ne* sreči, ki nam jo je nakopal komunizem, si bomo zopet priborili dobro ime, ki nam je bilo vedno v ponos in bo* mo zopet upoštevani v de* mokraiičnem svetu. V tem pravcu moramo delati, to moramo doseči. Potem nam bo letošnja velika noč. na* klonila vstajenje, po kate* rem tako iskreno hrepe* nimo. Ameriško « angleško * francoski predlog, naj bi se vrnilo Svobodno tržaško ozemlje pod italijansko su* verenost, nas ni iznenadil. Evropska javnost je imela od maja 1945. sem toliko prilik slišati in doživljati normalnim možganom ne* pojmljivih dogodkov, da nas ne more presenetili ni* kaka, pa še tako nepriča« kovana novica. Govorje* nje o odstopu Trsta Italiji ni novo, saj je vsem Slo* vencem še v bridkem spo* minu Titovo barantanje s Togliattijem. Tedaj smo mislili, da ne bi mogli Arne* rika in Anglija, potem ko sta na pariški konferenci s tako vnemo in tehtnimi ar* gumenti zagovarjali ustano« vitev Svobodnega tržaškega ozemlja in njegovo demo* kratično ustavo, nikoli pri* stati na uresničenje Tito* Togliattijevega načrta. In to ravno zato, ker je Trst po svoji zgodovini in pre* teklosti, po svoji geograf* ski legi, po svojih stoletnih trgovinskih zvezah, meto* dah in tradicijah, sestaven del srednje Evrope, kateri mora služiti vsled svojih že* lezniških zvez, svojih o* gromnih pristaniških na* prav, svojih skladišč kot nenadomestljiv izhod v svet. Združeni narodi so prišli do prepričanja, da je bilo v interesu miru in pomirjenja med Italijo in Jugoslavijo, da se to tako> sporno in prerekano mesto na meji med obema naro* doma ne dodeli nobeni pre* pirajočih se strank, ampak proglasi za samostojno dr* žavno tvorbo pod okriljem Združenih narodov. Trst je bil za Italijo od 1918. do 1943. leta le problem nacio* nalnega prestiža in ne go* spodarski problem, Italija ni potrebovala Trsta kot pristanišča in vrat v svet, dočim je Trst za srednjo Evropo in njen gospodarski dvig življenjskega pomena. Zato je presojati tržaški problem z višjih vidikov in z najnovejšim' preuranje* nim predlogom o vrnitvi Trsta pod italijansko suve* renost ni še izrečena zadnja beseda! Tako hitre izpre* mem,be prvotno izrečenih sklepov, ki so v popolnem nasprotju z vsemi svoječas* no uporabljenimi argumen* tacijami, sigurno ne dopri« naša jo k občutku stalnosti in normalizacije življenja v prizadetih področjih. Mi smo se izrekli in smo to tudi v svojem programu podprli za samostojnost Svobodnega tržaškega o* zemlja. Naravno in logično je, da kot Slovenci vztrajajmo pri tem svojem načelu za samostojnost STO. Ne samo zato, ker smo glo« boko prepričani, da je med« narodna rešitev tržaškega problema najuspešnejše sredstvo za pomirjenje in izravnavo italijansko * jugo* slovanske napetosti in za rešitev pripadnosti narod* nomešanih teritorijev v sr* cu Evrope,,ki se resno pri* pravlja, da končno izloči vse nacionalne spore z ev* ropsko federacijo. Ob kritičnem motrenju gornjega trojnega predloga moramo ugotoviti, da je igralo pri tem važno vlogo politično preorientiranje (preobrat) tržaškega itali* janskega nekomunističnega prebivalstva od maja 1945 do sedaj. Medtem ko je bi* la ob koncu vojne ogromna večina tržaških Italijanov nekomunistov za samostoj* nost Trsta in ozemlja, so danes vsi ti ljudje za pri* ključitev Trsta k Italiji. Zakaj ta preobrat? Tržaško svobodno ozemlje je bilo v mirovni pogodbi demilitari* zirafio in njegova varnost poverjena edino le policij* skemu zboru ozemlja pod zaščito Združenih narodov. Predpogoj za utrditev in konsolidacijo Svobodnega ozemlja bi bil moral biti no* tranji mir, urejene varnost* ne razmere, varnost oseb in imovine ter prostost po« edinca in njegove podjetno* sti. Samo na ta način bi bilo mogoče zgraditi v kratkem čr.su politično in gospodar* sko tvorno strukturo Svo* bodnega tržaškega ozemlja, pritegniti v ozemlje potre* ben inozemski kapital in dvigniti podjetnost, d el a v* nost in zaposlitev vseh de* lavskih sil. Ali Titov režim od zunaj in fašikomunizem od znotraj sta sabotirala Svobodno tržaško ozemlje s tem, da sta držala Trst in teritorij pod stalnim nepo* pustijivim terorjem, straho* vanjem in žuganjem. Tito« va OZNA in kup njegovih tajnih agentov, biričev in ovaduhov so na tem ozem* lju ropali, ugrabljali ljudi, Kakor poleka volivni boj po Italiji je jasno razvidno, da komunisti ne bodo zma* gali. Povsod je opaziti, da se italijanske množice nagi* bajo k vladnim strankam, zlasti k demokristjanom. Mnogi republikanci, Saraga* tevi socialisti in drugi pri* padniki malih strank očit* no zatrjujejo, da bodo volili za demokristjane, da bi še bolj ojačili to stranko, ki ima največ možnosti, da prekosi komunistično fron* to. Vsega skupaj bo izvolje* nih 574 poslancev. Da bi zmagala komunistična lista, bi morala dobiti vsaj enega poslanca več kot kaka dru* ga posamezna stranka. Po« leg tega pa bi morala imeti v parlamentu, pri glasova* nju o zaupnici vladi vsaj 288 glasov, to je polovico od števila 574 več enega. Tudi ni nobenega izgleda, da bi se komunisti hoteli po* lastiti oblasti nasilno, to je z udarom. Po vsej Italiji iščejo močni policijski od* delki orožje in zapirajo vse prevratneže, pri katerih o* rožje iztaknejo. Vsa polici« ja in vse vojaštvo je v stal* ni pripravljenosti za takoj* šen odločen nastop v sluča* odvažali in ubijali mirne državljane samo zato, ker niso bili njih politični so* mišljeniki. Po svojih zboro* vanjih in svojem časopisju so širili sovraštvo in mašče* valnost, so hujskali, straho* vali in žugali, tako da so ustvarili med vsem miro* ljubnim prebivalstvom za* vest in čut nesigurnosti in skrajne nevarnosti za osebo in za premoženje. In vse to vkljub prisotnosti angleških in ameriških tankov, vojnih ladij in zrakoplovov. Ali si morete misliti, kako naj bi si bilo nekomunistično ita* lijansko tržaško prebival* stvo pri takem terorju že* lelo samostojno tržaško o* zemlje, brez angleških in ameriških vojaških sil? Sa* mo nesposobni in zagrizeni Titov režim in njegove, na tržaškem ozemlju skozi dol* go povojno dobo izvajane teroristične metode so krit ve, da je italijansko neko* muništično prebivalstvo se* glo junija 1946 po samo* obrambi in se polagoma oklenilo italijanskih politič* nih strank, ki^iahtevajo pri* ključitev Trsta k Italiji. Kdo od njih naj bi si pod takim terorjem še želel Svobodne* ga tržaškega ozemlja? Od tod izvira trojni predlog za ukinitev STO. Zato ugotavljamo pred vso slovensko in jugoslo* vansko javnostjo: Tito in njegov režim sta zapravila na mirovni konferenci Go* rico in Trst, bosta zapravila Koroško in sta na tem, da poženeta v zrak še STO. Take so »zasluge« fašiko* munizma za slovenski na* rod. In še se najdejo pri nas ljudje, ki še vedno vlečejo fašikomunistično * ofarski voz, pa si domišljujejo, da delajo za narod in sloven* stvo. Kako dolgo bo še tra* jala ta samoprevara in sle« pota' naših ljudi? ju neredov. Policija in vo* jaštvo ni v rokah komuni* stov. Italija se je v tem ozi* ru rešila po izkušnjah ogr* skega in češkega primera. Kljub tem izgledom opo* zarjamo slovenske volivce v Italiji na resolucijo, ki so jo v nedeljo izglasovali od* poslanci SDZ. Vsi moramo paziti predvsem na to, da se slovenski volivci volitev res udeležijo in da so dobro poučeni o načinu glasova* nja, da ne padejo v zmoto. Mi vemo, da med našim ljudstvom komunisti ne bo* do želi uspeha, toda prepri* čati se moramo in zavedati, da če Slovenci v Italiji ne bodo glasovali za komuni« stično listo, obrnejo pozor* nost vsega sveta nase, ker bo ves svet razumel, da ni* smo mi Slovenci, mi Slova* ni, za komunizem, kakor to komunisti trdijo. Dolžnost ! vsakega slovenskega demo* krata je, da pouči vse so* rodnike, prijatelje in znan* ce o zgrešenosti komuni* stičnega nauka in o trplje* nju, ki čaka nas vse za slu« čaj komunistične zmage v Italiji. Primerov ne manjka, saj vsak ve, kaj se dogaja za mejo, kjer vladajo komu* nisti in njihovi podrepni »koristni tepci«. Slovenci, Slovenke, pokažite svetu, da niste za sužnost, izpri* čaj te vsemu svetu, da ste za človečanske svoboščine proti komunističnim zati* ralcem. OFZ DRUGE STRANI Celovec, v marcu 1948 Slovenski tednik na Koroškem, ki ga izdaja britanska obv. služba v Celovcu, piše pod naslovom »Dr. Tischler in obrekovanja« med drugim: »V zvezi z napadi »Slov. vest* nika« na predsednika Slov. pro* svetne zveze g. dr. Joška Tisch* lerja, je sprejelo uredništvo »Ko* roške kronike« vrsto vprašanj, s katerimi prosijo bralci pojasnila o tej zadevi. Uredništvo je poslalo svojega člana k dr. Tisehlerju in ga pro* silo za pojasnilo. Ob tej priliki je dr. Tischler izjavil, da so vsa ugibanja in pod* tikavanja v zvez^ z njegovim od* stopom napačna, ker so motivi odstopa jasno razvidni iz pisma, katero je 9. I. 48. poslal predsed* niku POOF*a dr. Petku in ki se glasi: »Javljam Vam, da odstopim z današnjim dnem kot član POOF*a, ker ne morem več nositi soodgo* vornosti. Kdor določa in odloča, mora seve tudi pred narodom in javnostjo nositi vso odgovornost.« Glede napadov v »Slov. vestni* ku« je dr. Tischler odklonil vsako izjavo s pripombo: »Koroški Slo* venci me poznajo predobro, da bi verjeli pripovedkam. Kar pa se tiče barantanja s cementom in ocenjevanja škode pri izseljencih, prosim, da se obrnete na g. dr. Mirta Z\vittra, ki je bil tedaj I uradnik oddelka X deželne vlade, ali pa neposredno na deželno vla* do samo. Tam boste dobili vpo* gled v vse tozadevne akte.« V nadalnjem navaja »Koroška kronika« uradne ugotovitve o ,.za* devah, ki jih dr. Tisehlerju očita* jo in prihaja do zaključka, da mu očitajo predvsem to, kar je zakrivil njegov naslednik pri de* želni vladi, sedanji »voditelj« no* vega »OF*arskega koroškega naro* da«. Zanimivo je predvsem to, da očita OF dr. Tisehlerju dejanja, ki jih je izvršil z njeno vednost* jo in odobritvijo. Taktiko OF do* bro razumemo. Lažejo toliko ča* sa in tako nesramno, da končno parni sebi verjamejo, a naj ne mi* slijo, da jim bomo zatadi tega še mi. Tudi pri nas prihaja čas lo» čitve duhov in izgleda, da bo mo* ral predvsem zdrav del slovenske* ga naroda na Koroškem počistiti z izdajalci in zahrbtneži, pred* vsem pa z ljudmi, ki našemu na* rodu samo škodujejo, čeprav se .delajo velike narodnjake. Za nas Od srede do srede_ 18. MARCA : V Pragi so zapet čatili urade socialdemokratske stranke, kokor tudi ljudske stran--ke. Oportunisti se povsod drenjat jo pred uradi komunistične stran* ke in prosijo za vstop. Predsednik je govoril tudi na prireditvi dnu štva sv. Patrica. Dejal je med drugim: Tiranija'se je v vsej zgo* dovini posluževala raznih lažnji* vi/i ideologij za opravičevanje svojih napadov na človeško svo* bodo. Komunizem se skriva za krinko progresivne doktrine. Stvarno pa I je komunizem reakt cionarno gibanje, ker odreka člo* veku, da bi bil sam gospodar svo* je usode. — Anglija, Francija in države Benelu.\a so podpisale 50 letno vojaško in gospodarsko pogodbo. — Varnostni svet je kljub protestom Sovjetske zveze posta* vil na dnevni red vmešavanje sovi jetov v ,češkoslovaške zadeve. — Grški ministrski predsednik So-, phoulis je podpisal nov ukaz o splošni mobilizaciji za borbo prot ti komunističnim tolpam. — A me-, riški zunanji minister je izja\’il, da morajo Združene države razpolagati z zadostnimi vojaškimi silami, če naj svet živi v miru. — Urednik angleškega komunistične* ga glasila »Daily Worker« je odstopil kot urednik omenjenega ča* sopisa ter zaprosil za vstop v kat toliško jvero. Izjavil je, da je g/o» boko razočaran nad komunizmom. 19. MARCA : Ministrski pred* sedniki švedske, Norveške in Danske so včeraj v Stokholmu Izjavili, Ida se bodo njihove države pridružile zahodnim velesilam in to v imenu svobode in demokrat cije proti suženjstvu in tiraniji. — Južnoafriški predsednik maršal Smuts je izjavil, da j smatra polo* žaj za prav tako nevaren kot je bil leta 1938. — Sovjeti so z ve* liko reklamo objavili vest, da bo--do demobilizirali več letnikov Rdeče armade. S tem v zvezi je dejal ameriški vojni minister Fon restal, da z ob javljeno 'demobili* zacijo sovjetske vojaške sile ne bodo prav nič zmanjšane, ker bo* do boljševiki obenem poklicali pod orožje nove letnike. —Fran: coska narodna zbornica je odobri* la nove \ elike kredite za vojsko. Proti zvišanju so glasovali le ko.-munisti. — Ameriški zunanji mit nister je izjavil, da bodo Italijani izgubili vso pravico do nadaljnjih ameriških pošiljk, če bodo volili za komuniste. 20. MARCA : V Pragi so komu* nistične oblasti prepovedale obja* vo Trumanovega govora. O govot ru ne smejo \poročaii tudi časopisi Jugoslavije, Poljske, Madžarske, Romunije, Bolgarije in seveda Sovjetske zveze. — Novi komu* nistični češkoslovaški ministrski svet je odobril 6 raznih zakonskih osnutkov i za podržavljenje raznih podjetij in industrij. — V Arne* riki razpravljajo o povečanju kre* ditov za vojno letalstvo^ S tem v zvezi je zanimiva vest, da 'je imel predsednik Truman daljši razgo* vor z predsednikom tvrdke Bot eing, ki je med vojno gradila let teče trdnjave. — Ameriška, ant gleška in francoska vlada so ob--javile besedilo trojne izjave o predlogu, po katerem naj bi se Svobodno tržaško ozemlje vrnilo Italiji. — Celotno sovjetsko od* poslanstvo je danes pod vodstvom maršala Sokolovskega demonstra* tivno zapustilo zasedanje zavezt niškega nadzorstvenega sveta v Berlinu in tako poslabšalo odnot šaje med sovjeti in zahodnimi zat vezniki kot še nikdar dozdaj. — Na socialistični konferenci v Lont donu so izključili češkoslovaško socialistično stranko in obsodili vse socialiste, ki kakor koli sode: lujejo s korriunisti. je trenutno le ena pot: proč od komunizma za srečnejšo bodoč* nost koroških Slovencev. - Zahvalite se Titu!---------------------------------- Angleška uradna agencija L. P. S., ki izraža mnenje britanske vlade, je objavila zanimiv komentar v zvezi z usodo TRSTA. L. P. S. pravi: ,»Slovenci tržaškega ozemlja, ki bodo objokovali svojo usodo in protestirali proti predlogu zahodnih velesil, naj se Trst vrne Italiji, naj se za vse to zahvalijo svojemu maršalu Titu.“ KOMUNISTI PRI VOLIT09H NE BODO ZMAGALI # Od srede ________________do srede__________ 21. MARCA : Zunanji minister Združenih držav Marshall je govori/ na kalifornijski univerzi v Los Angeles in 1 poudaril, da bodo Američani delali z naglico in od: točnostjo, ker hočejo očuvati svo: jo varnost in zaščititi civilizacijo. Kljub temu da imajo diktatorji pričetno prednost pri vsaki akciji, gledamo lahko z zaupanjem v bodočnost. — Američani so sklenili opustiti načrte za delitev Palesti: ne. — Madžarski socialdemokrati se bodo na zahtevo komunistov morali spojiti s komunistično stranko že 12. junija t. I. — Predstavniki jugoslovanskih, poljskih, bolgarskih, madžarskih in romun: skih političnih preganjancev so ustanovili v Londonu skupen urad pod imenom: gibanje za svobodo. Ta urad je poslal čilskim politič: nim predstavnikom pri Združenih narodih zahvalo za čilsko zahtevo, naj Varnostni svet preišče vlogo sovjetov pri nedavnem komuni: stičnem udaru na Češškoslova: škem. — Na Češkoslovaškem so začeli judarniško delati, da dose: žejo norme gospodarskega načrta. Tovarniški delavci so morali de: lati tudi v nedeljo. 22. MARCA : Angleški delavski poslanec Fletcher, ki se je prav* kar vrnil s' Češkoslovaške j je v ra: dijskem govoru izjavil, da v Pragi in v celi deželi vlada ozračje st ra: hu, napetosti in negotovosti. Po* ložaj Čehoslovakov je celo slabši kot je bil med nemško okupacijo. — Angleška uradna agencija L. P. S., ki izraža mnenje britanske vlade, je objavila v zvezi s Tr= stom komentar, ki pravi med dru> gim: »Slovenci tržaškega ozemlja, ki bodo objokovali svojo usodo in protestirali proti predlogu zahod: nih velesil, naj se Trst vrne Italiji, naj se za vse to zahvalijo svojemu maršalu Titu«. — Dva nadaljnja češkoslovaška diploma: ta sta odstopila zaradi komuni: stičnega nasilja v njuni domo: vini. — Sovjeti v Berlinu menijo, da zavezniški nadzorstveni svet v Berlinu praktično ne obstoja več, odkar je prišlo do tako ostrih na: sprotji med sovjeti in zahodnimi demokracijami. — Na Dunaju so j>neznane sile« ugrabile znanega protikomunističnega voditelja in funkcionarja avstrijske ljudske stranke Huberta Dollbergerja. — Komunisti so streljali na komisijo Združenih narodov, ki preiskuje incidente vzdolž grško=albanske meje. — Romuniski kralj Mihael je po obisku pri predsedniku Tru= manu izjavil, da trdno upa na svoj povratek v domovino. — Ju: goslovanski Titov zunanji mini: ster Simič je v svoji današn ji noti ameriškemu, angleškemu in j ran ; coskemu veleposlaniku v Beogradu najodločneje protestiral — fo-da ne morda zaradi predloga vri nitve Trsta Italiji — temveč za--radi načina, kako so zahodne sile načele to vprašanje. 23. MARCA : Ameriški vojaški poveljnik v Nemčiji je ponovno izjavil, da Združene države nima: jo najmanjšega namena zapustiti Berlin. — Tito je pripravljen po-, novno razpravljati o usodi Trsta in sicer‘samo direktno z Italijo na podlagi svoječasnih razgovorov s Togliattijem. — Varnostni svet je začet z razpravljanjem o sovjet: skem vmešavanju na Češkoslova: škem. Komisija Združenih na: rodov za Balkan je oVtožila Ti: tovo Jugoslavijo, da podpira grške komunistične tolpe. — V Pragi so aretirali predsednika češke katoli--ške ljudske stranke mons. Srame: ka in bivšega poštnega ministra mons. Halla. — Vedno bolj jasno postaja, da so zahodne sile prehi: tele Tita, ki se je pripravljal na tQ, de ponudi Italiji Trst z name: nom, da podpre italijanske komu: niste pri volitvah, — Britanski za-, stopntk v Varnostnem svetu Ca: dogan je dejal: Komunistično po: plavo v \Evropi je treba ziajeziti. Obstoja pa danes nevarnost, da tega ne bo mogoče storiti z mi: roljubnimi sredstvi. — Bivši naci: stični Častniki delajo na načrtu za . ustanovitev ločene vlade za zhodc no Nemčijo. — Avstrijski no« tranji minister Oakttr Helmer je Zborovanje Slov. dem. zveve Ob lepem številu udeležencev so v nedeljo zboro* vali v Gorici odposlanci SDZ. Na dnevnem redu so bile politične volitve in za* držanje slovenske manjši* ne. Razprave so trajale pol* ni dve uri in vsi govorniki so se ostro izjavili proti ko* munizmu in proti vsem kan* didatom, ki jih komunistič* na lista nosi. Na sestanku je bila sprejeta resolucija, ki jo tu ponatiskujemo. Od* poslanci SDZ so sklenili, da bodo še pravočasno pred volitvami pozvali slovenske volivce, komu naj oddajo svoj glas. SKL E P Odposlanci Slovenske de; mokratske zveze v Italiji, zbrani na sestanku v Gorici dne 21. marca 1948f smo$po obširnem razpravljanju, z ozirom na politične volitve, ki se bodo vršile IS. aprila 1948, sprejeli sledečo r e s o l 11 c i j o : Ker je glavni cilj in smo* ter Slovenske demokratske zveze, ki zastopa slovensko demokratično ljudstvo v Italiji, dosega in ostvaritev vseh demokratičnih načel, tako v zasedbenem kakor v javnem življenju, ugotavljamo, da je komunizem, povsod kjer je dosedaj zavladal, kruto udušil vse človečatu ske pravice in svoboščine, /'.ato- pozivamo vse slovenske volivce v Ha* liji, da ne glasujejo za komunistično listo in za kandidate na poslanska mesta, ki jih ta lista nosi. »Zahodna Evropa ameriški protektorat “,/?/& »Soča* od 20. t. m. »Vzhodna Evropa - komunistična Ječa, od koder ni j rešitve brez življenjske ne- varnosti dostavljamo mi. izjavil, da je postalo vmešavanje Sovjetske zveze v avstrijske no: tranje zadeve že naravnost nežno: sno. Tudi število ugrabljenih av= strijskih državljanov vznemirljivo narašča. — Združene države so obtožile Sovjetsko zvezo v Var: no st nem svetu, da je zasužnjila češkoslovaško ljudstvo in da vodi divjo propagandistično kam partijo proti zahodnemu svetu. 24. MARCA : Jugoslovanski mi: nister Baebler je izjavil dopisniku »United Press«, da je priključitev Gorice k Jugoslaviji podlaga za morebitno razpravljanje o pred: logu treh zapadnih velesil za vrni: tev Trsta Italiji. — Zunanji mini: ter Avstralije je izjavil, da nimajo pravice razpravljati o Trtu samo štiri velesile, ampak vse podpisni: ce mirovne pogodbe in da se mu ne zdi ravno upravičen predlog treh zapadnih velesil. Zunanji mu nister Bevin je izjavil, da ZVU volitev v Trstu ni izvedla, ker je le zaupna uprava. Ugovarjali so mu, da je tudi v Nemčiji zaupna vojaška uprai>a, pa so vendarle volitve bile izvedene. — Neka avstrijska politična osebnost je izjavila,-da pripada Trst tudi A v? strtji in da če bi na Tržaškem iz* vedli tozadevni plebiscit, bi g la: sovalo za Avstrijo SO"!a prebival: stva. — Združene države so ob= tožile Sovjetsko zvezo v Varnost: nem svetu, da je zasužnjila češko: slovaško ljudstvo. — Francoski zastopnik v Varnostnem svetu je tudi poudaril, da morajo Združe: ni narodi z vso silo podpirali čil: skl protest, da je Sovjetska zvezo kršila češkoslovaško suverenost. — Poveljniki ameriških oborože: nih sil v Nemčiji so obiskali Tur: čijo, da bi prispevali k ojačenju turškega letalstva. P ° LITIČN I Kaj bo s Trstom ? Komunistično glasilo »Dailv Worker« je danes naznačilo zadržanje, ki ga bosta verjetno Sovjetska zveza in jugoslovanski re* žirn zavzela, da bi omrtvi* čila učinek angleško * fran* cosko * ameriškega predloga glede Trsta. List izjavlja, da je mogoče sprejeti spre* membe k italijanski mirov« ni pogodbi le v Varnostnem svetu Združenih narodov, v katerem je potrebna so* glasnost velikih sil. S' tem je hotel list povedati, da se bo Sovjetska zveza posluži* la pravice veta. Laburistični list »Daily Herald« pa piše, da je jugo* slovanska vojna uprava u* vedla na svojem področju tržaškega ozemlja popolno* ma totalitarističen režim in je svoje področje dejansko priključila jugoslovanske* mu ozemlju z vsemi prak* tičnimi učinki in posledica* mi. Tržaško vprašanje — pravi list brez ozira na desno in levo —• ne bo nikoli rešeno tako, kakor so to za* mišljali ob sklepu mirovne pogodbe, ker Molotov ni nikdar mislil resno na ure* sničenje pogodbe. Iz Bele hiše poročajo, da že davno nijjiajo več na* mena napraviti iz Trsta naj* večje pristanišče v Sredo* zemlju. To je bila le zamisel zunanjega ministra Bevina, ki je bila porojena še v do* kaj miroljubnem ozračju lanske pariške konference. »New Cronicle« pa pravi glede tržaškega vprašanja, da so Anglija, Združene dr* zave in Francija dospele zdaj do točke, pri kateri morajo vztrajati in upora* biti ves svoj politični vpliv, da preprečijo nadaljnjo prodiranje komunizma pro* ti zahodu. * * * Trst — Italiji Izjava generala Aireva-, poveljnika britansko * ame< riškega področja Svobodne* ga tržaškega ozemlja: Vlade Združenih držav, Velike Britanije in Franci* je so predlagale pogajanja o protokolu k mirovni pogodbi z Italijo zato, da bi se Italiji vrnila suverenost nad Svobodnim tržaškim ozemljem. Dokler ne bo dosežen sporazum o predloženem protokolu, ki ga v dogled* nem času še ni pričakovati, se bo na Svobodnem trža* škem ozemlju nadaljevala Zavezniška vojaška uprava na britansko * ameriškem področju. Glavni namen ZVU bo še v naprej zaščita pravic in koristi prebivalstva v skladu z mojo odgovorno* st jo, ki mi jo nalaga mirov* na pogodba z Italijo. Hočem zlasti naglasiti, da bodo storjeni vsi ukrepi, po* trebni za zagotovitev var* nosti prebivalstva in za o* hranitev javnega reda. Obstoječa politika ZViU, to je politika podpiranja go* spodarstva na področju in pospeševanje blaginje nje* govega prebivalstva bo o* stala nespremenjena. U* pam, da se lahko zanesem na dobro voljo in zdrav ra* zum prebivalstva področja, da me bo podpiralo pri tej nalogi. * * * De Gasperi o Trstu Italijanski ministrski predsednik De Gasperi je imel v nedeljo 21. t. m. v ‘Varese volivni govor, v ka* terem, se je dotaknil tudi tržaškega vprašanja. Pred* OBZORNIK' log za vrnitev Trsta Italiji je ustvaril popolnoma nov položaj. Opisujoč tehniko julijskega vprašanja jc na* značil težkoče, ki bodo na* stale ob sestavi zadevnega sporazuma, posebno še radi ponudbe maršala Tita, ki jo je dal Togliattiju: to je barantanje s Trstom za Go* rico. Popolnoma novo dej* stvo je naslednje: tri od šti* rih velesil so javno izjavile, da pri svoječasnem kompro* misu glede Trsta ni mogoče vztrajati, ne da bi povečali nevarnosti spora. Z ozirom na to, da je Togliatti svoje* č-asno na lastno pobudo sku* šal izvesti omenjeno zame* njavo, bi on tudi danes naj* lažje prepričal maršala Ti* ta, da se odpove Trstu. Ker odlično obvlada tudi rušči* no, se mu bo morda posre* čilo, da bo tudi Sovjetska zveza v tem smislu vplivala na Tita. Neposredna pogajanja Italijanski uradni krogi ne gojijo preveč optimizma v uspeh neposrednih poga* janj med Italijo in Jugosla* vijo glede Trsta. Italijansko zunanje mini* strstvo poroča, da še ni ob* veščeno o uradni izjavi predstavnika britanskega zunanjega ministrstva, po kateri britanska vlada na* čeloma ne nasprotuje nepo* srednim pogajanjem med Italijo in Jugoslavijo o uso* di Trsta. V uradnih italijanskih krogih pripominjajo tudi, da sami uradni krogi v Lon* donu ne verujejo v uspeh neposrednih pogajanj med Beogradom in Rimom. * * v Med Francijo in Italijo K srečanju med francoskim zunanjim ministrom Bidaultom in ital. min. pred* sednikom De Gasperijem poročajo: Dne 22. t. m. zjutraj je francoski zunanji minister Bidault s soprogo obiskal svetišče Crea v bližini Ca* sale. Tu sta ju čakala itali* janski ministrski predsed* nik De Gasperi s soprogo. De Gasperi in francoski zu* nanji minister sta se potem nad eno uro in pol razgovar* jala v mali sprejemnici sa* mostana. Zdi se, da sta se med drugim razgovarjala tudi o raznih vprašanjih, ki se tičejo francoskega ljud* skega republikanskega giba* nja in italijanske demokri* stjanske stranke. Bidault se je popoldne vrnil v Turin, od koder je s posebnim vla* kom odpotoval v Pariz. ❖ * ❖ Kako je na Češkoslovaškem Britanski laburistični po* slanec Fletscher, ki se je vrnil s Češkoslovaške, je imel radijski govor o polo* žaju na Češkoslovaškem. Poudaril je, da na Češkoslo* raškem vlada ozračje stra* hu, napetosti in negotovo* sti.. Dejal je nadalje: »Po* ložaj Čehoslovakov je še slabši kot med nemško oku* pačijo. Tedaj so ljudje po* znali svoje sovražnike, a danes so nasprotniki svo* bodne Češkoslovaške v njihovi sredi. Odpor je zaradi tega mnogo težji kakor pro; ti Nemcem, če ni tako rekoč nemogoč.« * * * Marshall k položaju Zunanji minister Združe* nih držav Marshall je 20. t. m. govoril na kalifornijski univerzi v Los Angelesu. Med drugim je izjavil: »Nedavni Trumanov go* vor je prikazal ameriškemu narodu nevarnost medna* rodnega položaja. Priporo* čila predsednika dokazuje* jo potrebo, da morajo Združene države delovati z na* glico in z odločnostjo, če hočejo očuvati svojo var* nost in zaščititi civilizacijo. Najbolj očividno je, da je človeštvo še enkrat zaple* teno v stoletno borbo med svobodo in tiranijo, med neodvisnostjo in suženjstvom, kar se posebno odraža na evropski celini. Prav tako je dejstvo, da so diktatorji tisti, ki imajo pričetno prednost. Peščica ljudi odloča o živ* 1 jen ju milijonov ter se spre* jete odločitve izvajajo pr e* ko mreže, ki se'razširja po vsej evropski celini. V tej svetovni borbi, ki je zdaj v teku, ne morejo ostati Združene države pa* sivnf in gledati, kako se u* ničujejo svobodne države druga za drugo. Prva in najpotrebnejša stvar za obrambo Evrope je pospešena izvedba evrop* skega obnovitvenega pro* grama. Evropskim narodom je treba dati zagotovilo, da bodo pri svojem naporu proti pohodu komunizma uživali popolno našo pod* poro in razumevanje. Ti na* rodi morejo vedeti, da jih podpira močna in združena Amerika. Zdaj vemo, da se bodo Sovjetska zveza in evropske komunistične stranke po* služile vseh možnih sred* stev, da bi preprečile vsta* jenje močne, demokratične in neodvisne Evrope. Presoditi moramo položaj z naj večjim mirom, da do* spemo do jasnega zaključ* ka, katerega moramo drža* ti brez obotavljanja in brez cincanja. « * * * Finsko = sovjetska pogodba Dne 32. t. m. je prispela v Moskvo finska delegacija, ki ima nalog, da začne z razgovori za sklenitev fin* sko * sovjetske vojaške in prijateljske pogodbe. Na postaji je delegacijo sprejel namestnik sovjetskega zu* nanjega ministra Andrej Višinski. Med diplomatski* mi zastopniki je bil tudi a* meriški veleposlanik Dur* bro\v. * * * Težke obtožbe Odbor Združenih naro* dov za balkanske zadeve je podal v Solunu izjavo, da Jugoslavija podpira grške komunistične upornike. Pra* vi, da tolovaji lahko po svo* ji volji hodijo preko jugo* slovanskega ozemlja in da jih pri tem podpirajo jugo* slovanske obmejne straže. Poleg tega izjavlja, da se je jugoslovansko uniformira* no osebje tudi dejansko u* deležilo vojaških operacij na strani komunističnih u* pomikov. V Varnostnem svetu je angleški zastopnik sir Alek* sander Cadogan v daljšem govoru, v katerem je opo* zarjal na sovjetsko sodelo* vanje pri češkoslovaškem udaru, omenil tudi sledeče: »V Italiji na primer je vlada pred kratkim zapleni* la orožje, ki so ga poslali italijanskim komunistom iz Jugoslavije.« * * * »Gibanje za svobodo« Dne 21. t. m. je bila v Londonu konferenca vodi* teljev političnih beguncev iz vzhodne Evrope. Voditelji iz vzhodnih držav so sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo Čile, naj zahteva v Varnostnem svetu pr e* iskavo o položaju v vsej vzhodni Evropi. Konference — ki je bila na predvečer razpravljanja Varnostnega sveta o polo* žaju na Češkoslovaškem — so se udeležila gibanja za svobodo iz Jugoslavije, Bol* garije, Poljske, Romunije in Madžarske. Sodelujoči voditelji so poslali sporne* nico čilski vladi in čilskemu predstavniku pri Združenih narodih. Spomenica izraža globo* ko priznanje čilski vladi, da je zahtevala od Varnostne* ga sveta, naj preuči nedavni komunistični državni udar na Češkoslovaškem, ki so ga podpirali sovjeti. »Išto* časno — nadaljuje spome* nica — vas želimo opozoriti na dejstvo, da dogodki na Češkoslovaškem predstav* Ijajo samo nov korak v po* stopku zasužnjevanja naro* dov srednje in vzhodne Ev* rope, ki ga sistematično iz* vaja Sovjetska zveza. »Predlagamo, naj bi po* zvali vplivne osebnosti iz vzhodne Evrope — ki so zdaj v begunstvu — za pri* čevanje pred Varnostni svet. Pričali naj bi o očivid* nem kršenju načel listine Združenih narodov, s kate* rim so bila naša ljudstva o* ropana vseh človečanskih pravic in politične neodvis* nosti.« Spomenico so podpisali: dr. Gavrilovič v imenu ju*, goslovanskega narodnega odbora, Pilsudski (sorodnik pokojnega maršala) v ime* nu poljskega gibanja za svo* bodo, dr. Matsankijev v imenu Bolgarov, Iliesku v imenu Romunov ter Stan* kovič v imenu Madžarov. Da bi bilo njihovo delo bolj uspešno in načrtno, so u* stavnovili urad 'pod imenom »Gibanje za svobodo«. * I * Ameriška pomoč Odbor za nakazila ameri* ške poslanske zbornice je priporočil takojšnje naka* zilo 55 milijonov dolarjev v pomoč Avstriji, Franciji in Italiji za čas, ki bo še po* tekel, preden bo zakon za pomoč tujini dokončno iz* glasovan. Omenjena svota točno odgovarja znesku, ki ga je svoječasno zahteval predsednik Truman. * * * DELITEV NEMČIJE Berlinski časopis »Die Welt« — ki jo pod britanskim nadzor* stvom i—< piše, da so v zadnjih treh mesecih šesteri bivši častniki nemškega glavnega stana in dva bivša vplivna člana nacistične organizacije »Stahl.chelm« -izdelali za sovjete popolen načrt za usta* novitev ločene vlade /a vzhodno Nemčijo. Časopis dalje poudarja, da ti častniki nemškega glavnega stana — so vsi odlikovani % nad« stičnim križem za zasluge — ter člani odbora za svobodno Nemci« jo, !ki mu botrujejo sovjeti — de* lajo pod osebnim vodstvom glav« nega tajnika sovjetske komuni« stične partije Ždanova. Kaj je z Uršičem ? Kaj je z Uršičem? »Giornale di Tricste« od 24. t. m. prinaša razne vesti iz Jugo« siavije, med drugim tudi sledečo, ki jo ponatiskujemo v slovenščini dobesedno: »Oseba, ki nam je tc podrobnosti nudila je bila pred nedavnim priprta v zaporih v Se* žani, kjer je spoznala znanega slovenskega novinarja Uršiča, ugrabljenega lansko leto v bližini Gorice. Po naglem sojenju so ga iz Sežane premestili v koneentra* cijsko taborišče za politične kaz« njenee v Lepoglavi.« Čudno se nam zdi, da bi Uršiča imeli pravico soditi in še bolj čudno, da so ga sodili v Sežani in obsodili. Izključno pa ni, zato bo* mo skušali poizvedeti kaj bolj natančnega. vsem čitaieljem, naročnikom in prijate v, s. PRED KRIŽEM \rzdihi in vsa bolest, ki sem jo tožil ti, bila le težka je vest, ki sem jo naložil si. Srčna ljubezen: prah — veter raznaša ga... Kes: onemogel strah, da trte tvoj srd stepta. Ti pa še vedno držiš >roki razpeti na les, kakor da v temi ihtiš... Kaj me še ljubiš res? KAKO BOMO TOLlLI Volivni zakon določa, da mora vsak volivec oddati svoj glas na volišču osebno. Kdor tega ne mo> re storiti, ne more voliti. Slepci, ohromeli, tisti ki šo brez rok in tisti, ki so v sličnem težkem po« ložaju, volijo s pomočjo kakega drugega volivca, ki ga morajo iz« brati sami iz vrste svojih sorod« niikov, in če teh ni, pa kakega dru* gega, toda vedno volivca iz lastne občine. Ta izbrani volivec stopi z nezmožnim v volivni prostor in vpričo njega izvrši, kar mu ukaže, da opravj svojo volivno dolžnost. Nezmožni se lahko predstavijo volivni komisiji tudi z zdravni* škim spričevalom, ki potrjuje tak njihov dejanski stan. Vsak volivec se predstavi komi« siji /. osebno izkaznico ali z dru* 'gim dokumentom, ki nosi njegovo sliko. Če pa tega zadostno veljav« nega dokumenta volivec pred ko« misijo nima, lahko izjavi in potr« di, da ga pozna kak član komisi« je. Če ga noben član komisije ne pozna, lahko prizadeti volivec predstavi drugega volivca iz ob« čine, poznanega od komisije in ki izjavi, da prvega pozna. Če poda krivo izjavo, ga zakon kaznuje. Poleg osebne izkaznice mora vo« livec izročiti tudi volivno izkaz« nico, ki jo je prejel od županstva. Ko so opravljene vse formalno« sti za ugotovitev istovetnosti vo« livea, mu predsednik komisije iz« roči glasovnico in svinčnik. Pred« sednik pouči volivca, kako mora ravnati z glasovnico, da bo pra« vilno volil in da bo glasovnica ve« ljavna. Volivec stopi nato k posebni mizi v posebni sobici ali »kabini«, in s svinčnikom, ki mu ga je dal predsednik, prečrta znak tiste li« ste, za katero hoče isvoj glas od« dati. Na robu glasovnice so nam« reč ponatisnjeni vsi znaki, ki so jih razni kandidati ali njihove stranke predložili za spoznanje svoje liste. Tako na primer imajo komunisti in njihovi somišljeniki lik Garibaldija z brado in čepico sredi peterokrake zvezde, demo« kristijani pa ščit s križem, ki nosi počez besedo »Libertas«. V sobici (»kabini«) so vidno iz« stavljene vse liste, vsaka s svo« jim znakom in z imenom kandi« datov. Vsak kandidat ima svojo zaporedno številko. Take liste si volivci lahko prosto ogledujejo, da potem pravilno izrazijo svojo voljo. Ta znak, mora volivec s svinčni* kom prečrtati in s tem je oddal glas tisti stranki, za katero je ho« tel voliti. Toda na glasovnici so še tri prazne črte. Na te črte na« j piše volivec, če hoče, ker ni rav« no nujno, ime tistega kandidata, katerega želi on voliti kot poslan«, ca pred vsemi drugimi, ki so na listi. Volivec ima pravico napisati tri taka imena, in tudi glasovnica nosi samo tri črte. Napisati mora ime in priimek, zadostuje pa tudi samo priimek. Če pa noče napisati imena in priimka teh kandidatov, j volivec lahko napiše na črti sredi glasovnice samo številko, ki jo kandidat ima na svoji listi. Na listi imajo namreč vsi kandidati zaporedno številko od l naprej, pri nas največ do 14. Volivec na« | piše na črto sredi glasovnice št e* vilko kandidata, kateremu želi da« v ti prednostni glas. Nato mora vo« livec glasovnico zalepiti, to je za« preti, kakor mu je prej pokazal predsednik komisije, potem sto« pi iz sobice ali »kabine« in izroči glasovnico predsedniku. Kmisija opravi v njegovi navzočnosti vse druge formalnosti in s tem je vo« livec zadostil svoji dolžnosti. Dne 18. aprila pa bodo volivci volili dvakrat: enkrat poslance in enkrat senatorje. Poslance bodo volili vsi volivci od 21 let naprej, senatorje pa samo tisti, ki imajo dopolnjenih 25 let starosti. Prvi imajo zeleno volivno izkaznico, drugi pa belo. Volitev senatorjev je bolj eno« stavna: volivec v posebni sobici ali »kabini« prečrta s svinčnikom znak liste, za katero hoče voliti ali pa ime kandidata, ki želi, da bi postal senator. Tako pri volitvi poslancev ka« kor pri volitvi senatorjev morajo volivci glasovati samo za eno listo in oddati prednostni glas samo trem kandidatom za poslan« ska mesta iste liste in ne iz, kake druge liste. Kandidatom za senat ni moči dati preferenčnih glasov. Volivni upravičenci, ki ne bodo volili, bodo zapisani v poseben seznam, ki ga izobesijo na občin« ski deski. Proti temu se iz upra« vičenih razlogov lahko pritožijo na prefekta. Nato jim bodp za dobo petih let (beležili v kazen« skem listu: »Ni volil«. Komunistični puč na Koroškem Kot smo že napovedali in predvidevali, so komunisti tudi na Koroškem pričeli uveljavljati svojo novo tak« ; tiko pučev. Tajnik SPZ dr. Mirt Zvvitter je mislil, da bi bilo zelo dobro, če bi dr. (Tischlerja, ki se je javno I izrekel za »reakcijo« in ki je izstopil iz OF, zamenjal njegov brat, urednik »Slo« venskega Vestnika« — u« jiadnega glasila OF. To ne bi bila niti tako slaba kom« binacija, kajti res je nepri« merno, da ne bi o slovenski kulturi na Koroškem odlo« | čali »naprednjaki«. In tako | se je mladi Mirt opogumil j in samovoljno, brez pred« : sednika izvedel odborov I sklep o občnem zboru. Pri lem je popolnoma prezrl I pravila društva. Skrbno je izbral delegatu- za občni j zbor iz vrst svojih poslušnih : kričačev in jih pismeno po« (vabil na zborovanje. Najbr« že se mu je zdelo neume« stno, da bi »neumni« člani, ki ne vedo, kakšno poslan« stvo ima g. Mirt na Koro« škem, sami izbirali delegate za občni zbor SPZ. Razen tega se tudi ni držal termi« na, ki mora po pravilih po« teči od objave do občnega zbora samega. Bal se je namreč, da bi koroška »re« akcija«, kot rad nazivlje svoje koroške rojake, ki ne trobijo v njegov rog, pre« prečila njegove nakane. Na dan občnega zbora so prišli v Celovec na »masov« no« zborovanje od članov posameznih društev »izvo« ljeni« delegatje, da sprej« mejo razrešnico starega od« bora in izvolijo novo vod« stvo v SPZ. V iinenu pred« sednika, ki ga/na občnem zboru ni bilo, kakor tudi drugih petih članov glavnega odbora, se je Mirt na vso moč trudil, da prepriča »de« legate«, kako pošteno in za narod koristno »delo« po« čenja, »Delegati«, ki o stva« ri niso imeli pojma, so mu z navdušenjem pritrjevali. Ko so izvedeli, da bo g. Mirt »izstrelil tudi svojo zadnjo patrono« za osvoboditev koroških Slpvencev — ver« jetno tako, kot v pretekli vojni! —, ni bilo ne konca in kraja odobravanju in zborovalci se niti zavedli niso, kdaj so izvolili svoj novi odbor. Toda tu je prišlo bridko razočaranje. Kot mrzel tuš je delovala na novega pred« sednika, predvsem pa na gospoda Mirta izjava varno« stne direkcije, da je ob črti zbor nezakonit, ker ne od« Rovarja njegova izvedba pravilom SPZ in da zato njegovi sklepi niso veljavni. Ker je verjetno, da se OF iz »višjih narodnih« (prosi« mo, da v .komunistični ter« minologiji besede »narod«, »slovenstvo« in podobno iz« govarjate v njihovem pra« vem pomenu, torej: komu« nisti, komunizem) ozirov in teženj ne bo ozirala na sklep varnostnih organov, bomo najbrže tako srečni, da bomo imeli dve Prosvet« ni zvezi, našo staro sloven« sko in novo, po milosti slo« venskih komunistov na Ko« roškfem spočeto! Nam je prav! Toda gospodje naj ne mislijo, da bodo še nadalje uganjali svojo komunistič« no propagando na naših prosvetnih odrih. Enkrat za vselej zahtevamo, da se na« ša prosveta očisti protina« rodnih elementov, pred« vsem pa nacističnih hlapcev. ZANIMIVOSTI 500 zastopnikov iz 50=ih držav se je sestalo v Ženevi na otvo* ritvenem zasedanju konference Združenih narodov o svobodi ob* veščanja in tiska. Konferenca bo sestavila mednarodno listino o svobodi obveščanja. Imenovani mednarodni zakon bo jamčil pra* vice narodov za svobodno oh v e* ščanje ter pravice in obveznosti tiska, radia in filmov. Bivši francoski ministrski predsednik Daladier je go« voril v Avignonu ih dejal : med drugim: »7.e skoro polovica Evrope in 100 milijo« nov Evropejcev je pod mo« I skovskim gospodstvom za« radi cele vrste državnih u« j darov, ki so jih komunistične partije izvršile v nekate; rih državah s pomočjo bol ševiške diplomacije in pod grožnjo rdeče armade. Brez dvoma bo kmalu na vrsti Italija, če se zahodna Evro« pa kmalu ne združi v skup« ni obrambi.« Pismo iz Egipta Kairo, meseca svečana 1948 Vojna leta so za nami. V letih vojne je uživala Jugoslavija slavo, kakršne ni bil deležen noben narod na svetu. Zato ni čudno, da so tudi Egipčani nosili Jugoslovane tako rekoč na rokah. Toda vse to se je spremenilo čez noč. Povojna politika Jugoslavije je uničila to slavo in danes se tisoči Jugoslovanov skri* vajo v Egiptu po mišjih luknjah. Skoro vsi Jugoslovani, ki so živeli pred vojno v Flgiptu, tudi oni iz Sloven« skega Primorja in Istre, ki so bili laški državljani, so sprejeli jugoslovanske potne liste in s tem postali jugo« slovanski državljani. To je bilo v prvem valu navdu« šenja, ko so mnogi hiteli, da ne zamude ugodne prilike in ko so mnogi tekmovali med seboj, kdo bo prvi odšel iz Egipta v osvobojeno domovino. Mnogo, zelo mnogo je k temu pripomoglo nepoznanje stvarnih razmer tam doma, največ zaslug za to pa ima propaganda. Propa« ganda je imela v začetku ogromne uspehe. Ko so pa začeli pisati oni, ki so se vrnili domov, tedaj je pola« goma učinek propagande ponehal, dokler ni vsa pro« paganda izgubila svoj vpliv pri naših ljudeh v Egiptu. Oni, ki so se vrnili iz Jugoslavije v Egipt, so bili redki. Nekatere je to stalo stotine funtov, a za mnoge, ki .so sicer imeli v redu potni list in dovoljenje egiptovskih oblasti za vrnitev, so se vrata v Egipt nenadoma zaprla. Dve leti, to je od kapitulacije Italije pa do vkorakanja jugoslovanske vojske v osvobojeno Primorje, sta za« dostovali, da so se Jugoslovani v Egiptu iztreznili in zamislili. Preganjanje muslimanov v Jugoslaviji, be« gunci muslimanske vere, ki so se zatekli v Egipt in delovanje komunizma v svetu in v Egiptu, vse to je pripomoglo, da je Jugoslavija izgubila popolnoma svoj ugled pri vseh arabskih državab na srednjem vzhodm in, da so arabske države od Egipta do Iraka uradno* nastopile proti komunizmu. Pa to še ni vse: oni, ki so računali s siromašnimi arabskimi masami, so se teme« ljito zmotili, kajti verska misel, ki je pri arabskemu narodu fanatično razvita, je oni činitelj, ki brani ko« munizmu, da se razvije in mnogo bolj brani, kot pa bi to zmogli topovi in tanki! Arabci proti komunizmu Mladi, a sposobni vladar Faruk, ki modro vodi svoj dvajsetmilijonski narod, je v zapletenosti med« narodnih dogodkov dobro ločil narodne koristi, ki so navidezne od onih, ki so resnične, pa jih je težje raz« poznati. Varajo se oni, ki računajo na nesporazume in težave, o katerih se govori, da obstojajo med za« padno demokracijo in narodi panarabske lige, ki šteje šestdeset milijonov Arabcev, razdeljenih na sedem arabskih držav srednjega vzhoda. Kdor samo malo pozna pravo stanje razpoloženja teh držav, ta ve, da predstavljajo te države železnj zid druge obrambne črte zapadne demokracije proti — komunizmu! In te arabske države predstavljajo že danes tudi važen vojaški činitelj, ki do te svetovne vojne še ni obstal. Sam Egipt ima danes 100.000 dobro izvežbanih in moderno oboroženih vojakov, svojo aviacijo in tudi mornarico, da more braniti proti vsakemu svojo svobodo. Ne« davno je kralj Faruk v klubu častnikov imel svoj zgo« dovinski govftr in med drugim, rekel, »da naj bodo častniki pripravljeni, ker čas hiti...«, medtem ko je Nokraši paša, predsednik vlade, razložil kraljeve be« sede tako, »da se nahajamo na pragu tretje svetovne vojne!« Mi se ne spuščamo v prazna modrovanja, a m« pak le omenjamo dejstva: narodno mišljenje in uradni Egipt sta popolnoma složna! In to po toku dogodkov od kapitulacije Nemčije do danes. Po tem nepretrga« nem toku dogodkov je Italija postala v Egiptu najpo« pularnejša sredozemska sila, a Jugoslavija najnepo« membnejša in najbolj osovražena država na svetu! To se kaže ne samo v hladnih uradnih odnosih z Jugosla« Revolucija 1848.. leta se je| klavrno ponesrečila. Po/ornemu preučevalcu tedanjih dogodkov je j danes jasno, da so hili organiza* torji dunajske marčne prekucije politični polovičarji brez jasnega delovnega načrta. Težko so bili občutili policijski pritisk pred* marčne vlade, zato so zahrepeneli po svobodi, organizirali poulične nemire, spodili Metternicha in do« segli, da je cesar imenoval novo vlado, dal tiskovno svobodo in razpisal volitve v državni zbor. Mislili so, da je svoboda s tem že dovolj zavarovana. Niso ve* deli, da je treba pridobitve revo* lucijc tudi utrditi. Zlasti je bilo usodno, da si niso znali pridobiti vpliva na tisti faktor, ki v burnih časih največ odtehta, namreč na armudo. Dopustili so, da je bil še v marcu brž po Metternichovem pobegu imenovan za poveljnika vso vojske knez Windischgraetz, zagrizen pristaš starega reda, ka* teremu je cesar dal neomejena pooblastila. Ostal je tudi dvor. Cesar Ferdinand je bil sicer pra« va duševna reva, toda nekateri drugi člani cesarske družine so hili odlični ter so imeli pred seboj jasne cilje. (Zlasti je bila cnergič* na nadvojvodinja Zofija, mati poznejšega cesarja Franca Jožefa 1. Dvor se je sprva potuhnil ter je ! revoluciji precej popuščal. Čakal pa je .samo na ugodno priliko, da bi zopet začel uveljavljati svojo oblast. Vedel je, da lahko računa na armado. Prvi sunek je protirevolucija napravila v Pragi. Čehi so se v juniju nekaj puntali. Na binkoštni ponedeljek 12. junija je izbruhnil javen upor. Windischgaetz je ob* legel mesto, ga začel obstreljevati s topovi in je upor v krvi udušil. Nato je proglasil obsedno stanje, ki je (Čehe dolgo časa tiščalo za vrat in katerega ni mogel odpra* viti niti državni zbor, ki se je sc* stal mesec dni kasneje. Kmalu potem, in sicer 25. julija je maršal Radetzky premagal piemontsko vojsko pri Kustoci. S tem je bil en sovražnik izločen. Armada je dobila novega poguma, revoluciji pa je bil zadan hud udarec. Ostali so še Ogri, katere pa je bilo teže ukrotiti: Windisch* graetz je sicer s pomočjo hrvat* Spomlad narodov L1848 7* Protirevolucija skega bana (Jelačiča zavzel Budim* pešto, a jc ni mogel držati. Moral se je umakniti. Poklical je pomoč z Dunaja. Ko so čete hotele od* korakati, je narodna straža in ve* lika množica ljudi hotela odhod preprečiti. To je bilo 6. oktobra. Množice so se spopadle z voja* štvom. Vdrle so v vojno ministr* stvo, prijele vojnega ministra grofa Latourja, ga na ulici dobe* sedno raztrgale in kar ga jc osta* lo, obešile na kandclaber. Hoteli so ubiti tudi ministra Bacha, ki je v marcu sam vodil napad na Metternicha. Bach je ušel. Revo* lucioparni odbor je proglasil svo* jo diktaturo. Del državnega zbo* ra se je postavil na stran uporni* kov. Po. ulicah so se bili hudi boji med vojaštvom in ljudstvom. Na javnih poslopjih pa so zavihralo republikanske zastave. To jc bila vse bolj temeljita revolucija kit v marcu, a uspela ni, ker je bila vojska zvesta VVindi.schgraetzu, ki je pripeljal pred Dunaj 60.000 mož, ga pet dni oblegal in ga 31. oktobra zavzel. Nemudoma je za* čelo poslovati vojno sodišče. Vo* diteljj upora so bili ustreljeni. Avstrijska revolucija je bila s tem dokončno zadušena. Ogre so pa premagali pozneje Rusi, ki so prišli z veliko vojsko na pomoč avstrijskemu cesarju. S potlačenjem oktobrske vstaje na Dunaju je bila revolucija de« jansko končana. Na političnem polju pa se jc stvar vlekla (še pre* cej časa. Državni zbor je vlada po oktobrskem uporu prenesla z Dunaja v Kromeriž na Moravsko, vlada sama pa sc je preselila v Olomuc. »Državni zbor gre v pregnanstvo«, so govorili vsi, a skoraj noben poslanec sc ni upi* ral. Skoraj istočasno je bila ime* novana nova vlada, kateri je predsedoval knez Schvvarzenberg. V njej sta sedela poleg drugih tudi dr. Bach kot justični mini* ster in bivši cesarski namestnik v Trstu grof Stadion kot notranji in naučili minister. Položaj je se* daj popolnoma kontrolirala vlada; revolucija je bila zlomljena. Po* leg tega so ,2. decembra prisilili cesarja Ferdinanda, da se je od* povedal prestolu. Gesar je postal mladi Franc Jožef I. Državni zbor pa je tzboroval dalje. 4. januarja se je pričela razprava o temeljnih pravicah. Prvi člen nove ustave naj bi se glasil: »Vsa oblast izvira iz naro* da«. Tedaj je vstal notranji mini* ster grof Stadion ter je v imenu vlade zanikal suvereniteto naroda. Nastalo je veliko razburjenje. Zbor je z veliko večino sklenil ostro izjavo proti grofu Stadionu in vladi, a prvi člen vendar ni hil sprejet. Nato so sprejeli člene o enakopravnosti državljanov (s tem so bile razveljavljene poseb* ne pravice plemičev), o pravosod* ju, o odpravi smrtne kazni za po* litične zločine, o svobodni selitvi, o svobodi vere, o odnošajih med Cerkvijo in državo itd. Ustavni odbor je 2. marca svoj načrt ustave dovršil. Državni zbor pa se ni zavedal, da se mu are življenja stekajo. Že v decembru je bil Windischgraetz zahteval, naj se državni zbor razpusti. Ofi* cirji pa so ga hoteli kar razgnati Ministrski predsednik knez Sch\varzenberg pa je hotel prej izdelati drugo ustavo. Zato je ča* kal do začetka marca. Tedaj je udaril. Ko je ustavni odbor 2. marca izgotovil svoj ustavni načrt, so sklenili, da se bo razprava o njem v plenumu državnega zbora zače* la 15. marca. Takrat je Swarzen* berg pohitel. 4. marca je dal ce» sarju v podpis ustavo, katero je izdelal sam, ,— to je bila druga oktroirana ustava v Avstriji — in 7. marca zjutraj so državni zbor razpustili, z vojaštvom za* sedli zbornično poslopje, nekatere poslance zaprli in razglasili Schwarzenbergovo ustavo. Neka* teri najbolj kompromitirani po* slanci pa so že ponoči odnesli pe* te čez mestno obzidje. Finančni vijo. ampak tudi v odločnih nacionalnih, socialnih in kulturnih odnosih med Italijo in Egiptom. Egiptovski Lahi so nosili glavno breme vojne odškodnine (3% milijona funtov od 15 milijonov funtov vrednosti nji* hovega premoženja) za Italijo. Koncentracijski (ogorji v puščavah Egipta, v katerih so bili konfinirani tisoči in tisoči egiptovskih Italijanov, so že davno izpraz* njeni, imovina pod sekvestrom vrnjena, a laška kultura v Egiptu še nikdar a nima. Kljub temu pa je »črna« dobila veliko število glasov, število, ki bi v za; padni Evropi marsikaj pomenilo. V Murski Soboti je bilo oddanih »črno« skrinjico 15,87°/o glasov, v 'Lendavi 12,48%, v Ptuju 12,20°/°, v Grosuplju 10% itd. Ra; zen tega je tudi abstinenca prc; cejšnja. V 'Murski Soboti se je vzdržalo volitev 15,87% volivcev, v Ljutomeru 14,14%, v Ptuju 13,20%, v Grosuplju 10% itd. Smrt dveh članov OZNE V petek 19. t. m. sta se v Brdih smrtno ponesrečila z motociklom Sirk Alojz iz Hlevnika in neki tov. Lado iz Vipolž. Oba sta bila zvesta in vneta člana OZNE. Beg iz raja Pet družin, skupno 23 oseb, iz Robedišča v Kobariškem kotu je ponoči 9. t. m. pobegnilo v Italijo z vso živino in z blagom, kar so ga mogli nesti na hrbtu. Vsi pre; plašeni pripovedujejo o neznosno; sti komunističnega režima v do; movini. Na beg se se podali, ko so bile ponoči vse straže odsotne. — Istočasno moramo beležiti tudi prihod več mladeničev, ki vsak dan prihajajo iz Jugoslavije, kjer se upirajo vojaškemu vežbanju misleč, da gre za skorajšnjo vojno. •Dve smrtni obsodbi V Beogradu je bila velika raz; prava proti skupini najvišjih urad; nikov Zveze nabavno;prodajnih zadrug Srbije. Obtoženci so krivi velikih poneverb in tatvin. Sodi; šče je obsodilo predstavnika Zve; ze v Sloveniji Mika Erza in Josipa Gabrščka na smrt, ostale obtožen; ce pa na visoke zaporne kazni. Vesti S Tržaškega Iz Slovenije Zborovanja V vsej Sloveniji so se zadnje tedne vršila zborovanja za volitve v okrajne ljudske odbore. Na zbo* rovanju v Idriji so ugotovili, da se danes vse preveč kritizira »za oglom«, namesto na sestankih, kakor je navada v državah, kjer je na oblasti ljudstvo. V okraju Celje — okolica so se pogovorili o pasivnosti nekaterih krajevnih aktivistov, ki se enostavno zana; šajo na okrajni kader. Na sestan; ku v Št. 'Pavlu so se pritožili, da je ponekod težko pritegniti mla; dino k resnemu delu. V Litiji so kritizirali birokratsko ravnanje pri izdajanju bolniških listkov. V Velikih Laščah so zborovalci opo; zarjali na zlonamerno propagando reakcije, ki poizkuša širiti neza; upanje v gospodarske ukrepe ljud; ske oblasti. Na predvolivnem se; stanku v Kostanjevici pa so ugo; tovili, da so se mnogi odločili za delo v tovarni, ne vedo pa, kam naj se obrnejo. Udeležba na se; stankih je bila nezadostna, setan; kov se niso udeležili celo odbor; niki in člani propagande OF, kar pa je ljudstvo takoj opazilo in okrcalo. f Volitve Volitve so se vršile v nedeljo 21. marca. Kakor je bilo pričako; vati, je zmagala G,F. Ljudstvo je, tako piše Slovenski poročevalec, proslavljalo zmago s prostovolj; nim množičnim nedeljskim delom. Izidi volitev pa kažejo, da v ljud; Streljanje na meji Z a v e z n i š k a vojaška uprava anglo ; ameriškega področja Svobodnega trža; škega ozemlja poroča, da je 22. marca 1.1. pozno popol* dne skupina stražnikov ci* vilne policije, ki je bila na službenem potovanju, v bli; žini Drage; Sv. Elija na anglo;ameriškem področju Svobodnega tržaškega o; zemlja, bila napadena s streli iz brzostrelk s strani jugoslovanske obhodnice narodne zaščite iz jugoslo* vanskega področja Svobod; nega tržaškega ozemlja. En stražnik civilne policije je bil ranjen. Stražniki policije so odgovorili na ogenj, na; kar se je jugoslovanska ob; hodnica umaknila. Pošiljka moke Iz Beaumonta v Združenih dr; žavah je prispel v Trst ameriški parnik Hutchinson s 9375 tonami moke za Zavezniško vojaško upravo. Za piruhe Podporni odsek ameriškega žen; skega krožka je pripravil 3500 za; vojev s sladkarijami, ki jih bo razdelil za velikonočne praznike otroškim bolnišnicam in siroti; ščam v Trstu. Sladkarije so dar ameriških vojakov, ki so se od; rekli svojim velikonočnim o-bro* kom ter ameriške misije za ’po* moč tujini. Povišanje krušnega obroka ZVU je s sodelovanjem ameri; ške misije za pomoč Trstu odre; dila povišanje krušnega obroka oct 250 na 350 gramov za vse osebe med 9. in 19. letom. Ta povišek je veljaven za mesec april. Premog za Avstrijo V Trst je prispela ameriška lad; ja »Ferdinnand Gagnon« z 8728 tonami premoga ameriške misije za pomoč tujini. Premog je na; menjen Avstriji. Tržačani so za; posleni pri iztovarjanju premoga, katerega bodo z železnico poslali v Avstrijo. i * Velikonočni obrok« ZVU bo s sodelovanjem ame; riške misije za pomoč tujini raz; delila posebni »velikonočni ob; rok«, 'in sicer en kilogram bele moke. Kot nadaljnji posebni »velikonočni- obrok« bo ZVU v sodelovanju z ameriško misijo za pomoč tujini razdelila običajni obrok moke, toda namesto običaj; ne črne moke, belo moko. Pribežniki V zadnjih dneh je civilna pofi; cija pridržala zaradi zaslišanja 78 mladeničev letnikov 1922 do 1928, ki so pribežali na anglo;ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja iz Jugoslavije. Omenjeni mladeniči so se hoteli izogniti vpoklicu pod orožje, ki ga je pred kratkim odredila jugoslovanska vlada. Razstreljena mina Ob prisotnosti civilnih in voja; ških oblasti so danes razstrelili mino, ki je vsebovala okoli 35 ton eksploziva. Nezgode ni bilo. Dolina Pri nas, čeprav se nismo še oglasili,' tudi eitamo »Demokraci; jo« in v nedeljah radi sežemo po nji, ker tako možato zastopa našo narodno stvar proti uničujočemu komunizmu in njegovim nasedni; kom. S temi je tudi vedno kaj no; vega, saj Dolina je precej velika vas in v vasi je ljudstvo mešano in nekateri so tudi zmešani že od časa fašizma. Tisti Slovenci, ki so pod fašizmom nosili črne srajce, danes hodijo po vasi kakor rdeči progresisti 'in silijo ljudstvo na se; Stanke. Seveda druščine navzlic vsem grožnjam nimajo velike, in še ta se vedno bolj krči, ker so danes vaščani odprli oči in jih cenijo po njih delih, ^redno je posebej omeniti dogodek, ki se je pripetil pred letom dni, 11. marca 1947. Po polnoči so nekateri po; nočnjaki napadli bivališče Joškota Prašelj iz Doline št. 197. Moža, ki je pošten in zaveden Slovenec in pa njegovo vzorno družino, kateri ne more do danes nihče očitati ne preteklosti in ne, sedanjosti, so si upali naši komunisti barbarsko napasti. Sedaj po enem letu bi morali dajati napadalci račun pred sodnijo, kjer jim me bi ušlo kako leto zapora. Ali prizadeti Joško Prašelj jim je odpustil in tožbo umaknil, ker ima dc*bro srce in razumevanje do svojega bližnjega. V zahvalo preklica tož; be so napadalci dali razna zago; tovila in obljube, med drugim tudi, da bodo prispevali v denarju za zapuščeno deco. Sedaj bomo imeli priliko videti .njih radodarno srce. ŠIRITE ”, DEMOKRACIJO" Vesti Goriškega minister Krau jim je bil namreč namignil, da sc nekaj pripravlja. Med -temi je bil tudi dr. Ftister Anton, slovenski duhovnik iz Ra;/ dovljice, ki je bil več let pridigar v Trstu in od 1. 1839. do 1847. pwfesor veronauka in splošne pe; dagogike v Gorici. V 1. 11848. pa je bil že profesor pedagogike na dunajski univerzi. V marčne do; godke je posegel aktivno ter je postal član dunajskega varnostne; ga odbora. Polagoma se je Cerkvi odtujil in prešel je tudi često v nemški tabor. Iz Kromariža je ušel v Nemčijo ter se 20 let prebijal v Angliji in Ameriki. Umrl pa je na Dunaju 1881. Oktroirana ustava je bila cen* tralistična. Določala je enakoprav; nost avstrijskih narodov, tiskov* no, društveno in zborovalno svo* bodo, državni zbor na Dunaju za vso državo (tudi za Ggrsko) in deželne zbore v posameznih deže* lah. Pa da hi vlada vsaj to držala. Ne! Volitev v državni zbor ni ni« koli razpisala, posamezne svobo* ščine pa je drugo za drugo pre* klicala ali pa zadušila. Končno pa je 31. decembra 1851 ustavo tudi formalno ukinila. * Pomlad narodov, ki je obetala tolika lepih sadov, je zamorila huda zima absolutizma. Seme svo* bode ni moglo vzkaliti. Manjkalo je dolgotrajnega poletnega sonca, pod čigar blagodejnimi žarki zori žetev. Narodi bi se bili morali na svobodo privaditi. Za to pa je treba časa in samo skrajna po* litična nesposobnost in kratkovid* nost nemških dvornih in vojaških krogov je zakrivila, da so svobo* do za deset let zakopali. Za vedno je niso mogli. V nližavah, ki so dotlej spale, so se zdramile nove sile. In kakor nobena solza še ni* koli ni bila prelita zastonj, tem* več je prej ali slej rodila sad, ta* ko se tudi še ni zgodilo, da bi narod, ki je kdaj okusil svobodo, nanjo pozabil. Svoboda je kot plamen, ki ga nasilje skuša potla* čiti, a vedno znova plane na dan. Nasilje ne more biti trajno. To uči zgodovina zadnjih sto let in v tem smislu naj bodo dogodki »pomladi narodov« v tolažbo tudi nam, ki preživljamo današnje tež* ke čase. (Konec). Osebne izkaznice Županstvo opozarja: Kdor hoče imeti osebno iz; kaznico, se mora prijaviti v uradu v ulici Petrarca 1; dvigne se pa izkaznica v pritličju sodne palače (ulica N. Sauro) v sobi št. 2. Prvi urad posluje nepretrgoma od 8 1I2 do 18, drugi pa od 8 1/2 do 12 Ve- Urad v ulici Petrarca bo za velikonočne praznike odprt: v soboto 27. t. m. do dveh popoldne, v ponedeljek 29. t. m. pa do ene; v nedeljo 28. t. m. bo urad zaprt. Da se poslova* nje pospeši, naj pridejo stranke z že pripravljeno volivno izkaznico in preste; tim denarjem. KONČANA STAVKA V ponedeljek 22. t m. se je pri; čela stavka vseh stavcev in ured; nikov v Italiji. Bati se je bilo, da bodo radi te stavke morale biti preložene volitve 18. aprila. V sled tega je vlada odločno posegla v zadevo in dosegla, da je bil spor poravnan. V petek 26. zjutraj so zopet delale vse tiskarne. Ne ubogajo! Vi soboto zvečer je krožil po goriških ulicah avto z zvočnikom in pozival prebi; valstvo, naj v sredo 24. t. m. izobesi zastave ves dan v znak protesta proti zah; tevi Jugoslavije, da se Go; rica priključi k njej. Isti avto je tudi pozival prebi; valce, naj se ob peti uri v-sredo popoldne zberejo na trgu Battisti za tozadevno manifestacijo. Toda v sre; do ves dan ni bila izobeše* na nobena zastava in tudi manifestacija se ni vršila. Pač pa je ob sedmi uri zve; čer imel na istem trgu vo; livni ’ shod neki kandidat pripadnik italijanskega so; cialnega gibanja. Uradniki — žrtve fašizma Goriška prefektura spo; roča, da je vlada izdala sle; j deče pojasnilo za zopetno namestitev državnih urad; nikov, ki so bili odpuščeni za časa fašizma iz političnih in rasnih razlogov. Ker je na tem ozemlju do 15. septembra 1947. vladala Za; vezniška vojaška uprava, so veljavni le tisti odloki za zopetno namestitev uradni; kov, ki so 15. septembra že postali polnomočni. Te od; loke mora javna uprava spoštovati in prizadete vze; ti v službo. Tozadevne ko* misije, ki jih je bila ustano; vila in postavila ZVU, ni* majo več oblasti. Prizadeti državni, poldržavni in drugi uradniki javnih uradov, ka; kor tudi nameščenci in u; službenci pri zasebnih pod; jetjih javnega ali nacional; nega značaja, ki so za časa fašizma prišli ob službo iz političnih in rasnih razlo* gov, se morajo sedaj ravnati po navodilih zakona od 12. decembra 1947 štv. 1488 v zvezi z prejšnjimi tozadev; nirmi zakoni. Opozarjamo prizadete, naj pohitijo, da ne zafftudijo trimesečne; ga roka, ki ga zakon od 12. 12. 1947 štv. 1488 določa. Ni še jasno, ali ta rok po* teče 8. ali pa 22. aprila 1948. Števerjan Zadnje čase vedno bolj pogosto nastopajo pri nas razni komunistični volivni agitatorji, ki se po naših go* stilnah vsiljujejo v družbe in se kakor vlačuge smuka* jo okrog poštenih vaščanov, da bi jih pridobili za komu* nistično volivno listo. Kljub resnemu trudu in prizadeva* nju imajo zelo malo uspe* ha. Največkrat jim naši fantje in možje zamašijo usta z dokazi, ki jih imajo tik pred nosom onstran me* je. Včasih doleti tc nepre* vidne agitatorje še kaj huj* šega. Tako se je n. pr. zgo* dilo tovarišu Stankotu, ki se je nedavno na vso moč trudil, da bi prepričal Šte* verjance, da bodo komuni* sti prinesli svobodo in bla* gostanje in da je zato treba voliti zanje. Ker je bilo le predebelo, kar je trobil, so mu prisotni začeli precej živo ugovarjati. Neki begu* nec jih je pa miril rekoč: »Pustite ga, saj je ustaš! S takimi ljudmi se ne splača govoriti. Včeraj je kot Hit* lerjev podrepnik vozil po Zagrebu gestapovce in SS*ovce ter lovil poštene Hrvate, danes pa hoče loviti v komunistično mrežo po* štene Slovence!« Vipolže v Brdih Vipolžci so vsi obupani. Kot brez glave tavajo naokrog. Kolo; ni so že postali državni hlapci, kmetje svojaki čakajo, da posta* nejo isto v nekaj mesecih. Ko so jim na sestanku sporočili, da je vsa zemlja državna last, so bili tako prepadeni, da ni nihče zinil. Šele pozneje so se zavedli. Tedaj je završalo: »Ustava pravi, da pripada zemlja onim, ki jo obde* lujejo! In zenftjo so nam obljub* ljali. Naj spolnijo obljube!« Toda partija je segla po svojem običaj; nem biču. V vas je pridrvela tol* pa policistov. Ljudstvo so spet sklicali in ožigosali reakcijo in upornike, ki izdajajo državne in* terese. Nato so zagrozili, da stre* jo upor takoj v začetku. Pograbili so dva vaščana, Alojzija Jakonči* ča ter Viljema Skoka ter ju za* prli. Nič ni pomagalo, da je prvi vedno aktivno sodeloval z OF in da je bil drugi radi OF v Dachau v internaciji. Skupno z njima so odgnali še enega moža iz Spod* njega Cerovega ter neko ženo iz Gradiča v Medani. Nasilje je na* ravno preplašilo ljudstvo, da ne črhne več. Ljudi se polašča obup. Prodati bodo morali živino iz hleva, prašiče, perutnino. In vse to pod ceno. Ali kaj, ko jim bodo nato pobrali tudi denar. Tako bodo berači. Toda najhujša je za* deva družine. Sporočili so reve* žem, da bodo smeli biti doma za dninarje sanio starejši ljudje, kajti vsa mladina bo morala iti delat v tvornice, obrate, rudnike; Samo one družine, ki bodo imele svoje člane kot delavce v držav* ni h obratih, bodo dobile živilske nakaznice. Tako jim bodo razbili družine in jih raztepli po svetu. In da bodo matere mogle delati kot dninarice, bodo pač morale izročiti otroke v zavetišče. Vas je na robu propada. V samih šestih mesecih, od kar je pod Jugosla* vijo, je uničena ta gospodarsko tako procvitajoča vasica. Ljudje, ki so imeli milijone, ki so si na* kupili kamijonov, avtomobilov, ki so plavali v izobilju, so danes be* rači. Ljudska šola, ki je imela pod Amerikanci dve učni moči, ne de* luje že štiri mesece; izobraževal* no društvo, ki je pod Amerikanci prirejalo »rdeče veselice«, je iz* umrlo. Mladina, ki je zadnja leta pod okupatorji plesala vsako ne* deljo, v postu in adventu, ki se ni več zadovoljila z dvoranami ter si je zgradila cementirano ple* sišče na prostem, se pod Titom-ni več zavrtela. Nekaj deklet go* rečih partizank, je odšlo na delo v fabrike v Slovenijo: dve sta radi nezadostne hrane padle v je* tiko, ostale so se tihoma prikrad* le domov... Razočaranje, samo razočaranje vsepovsod! Listnica uredništva Dopisnike prosimo, naj nam ne pošiljajo nečitljivih rokopisov. Stavci se kujajo iin rokopisi ro* majo v koš. Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije« Na pobudo 1000 X 1000 daruje zaveden tržaški trgovec 1000; Sr, mesečni prispevek 200; borci v tujini za demokracijo in boljšo bodočnost slov. naroda 1354; nek* do iz Števerjana namesto veliko* nočne potice daruje z željo, da bi Marija fatimska ozdravila vse na* še Števerjance od rdeče bolezni 200; N. N. iz Vrha 300; Sloyenec iz Sovodenj opominja izdajalce 500; deset Števetjancev vsak 200 lir, za mesečni prispevek — sku« paj 2000 lir. V sem iskrena hvala /