SLAVKO MROVLJE: Letovanje in ekskurzija UFS v Črno goro. Kakor lansko leto, tako je tudi letos organiziral UFS samostojno učiteljsko ferijalno kolonijo v mestu Velaluki na otoku Korčuli. Letos se je število kolonistov tako pomnožilo, da smo morali pripraviti kar 3 jedilnice vsled velikega zanimanja in ude« ležbe našega učiteljstva na letošnjem letovanju. Letovanja se je udeležilo učiteljstvo iz vseh banovin, prednjačili pa sta Dravska in Dunavska banovina. Ne bom opisoval podrobnosti našega letovanja in življenja, 'ker sem že lansko leto o tem obširno poročal v »Učit. Tovarišu«! Prepričan pa sem, da govorim iz srca vseh udeležencev, ako trdim, da so se s težkim srcem poslovili iz Velaluke, od našega Ja* drana, mnogi tudi s solznimi očmi, do* kaz, kako priljubljeno je naše letovanje v koloniji, ki jo je s težkimi žrtvami uredila naša mlada organizacija UFS! To naj bo v nadaljnjo vzpodbudo vodstvu UFS, da vztraja pri zaortani poti, da v kratkem uredi svojo drugo kolonijo v Dravski banovini in tako skuša ustreči željam tova« rišev(ic), ki žele letovati menjaje na morju in v naši divni Sloveniji. V času letovanja so se vršile tudi razne ekskurzije, kakor na Hum, na Hvar, v Blato itd. Ker je bila že pred časom ekskurzija za časa letovanja na Vis, Komižo in krasno ja» mo Biševo, je vodstvo UFS že letos ustreglo želji večine kolonistov in priredilo ekskurzijo preko Dubrovnika in Kotora v Cetinje, ki bo brezdvomno ostala vsem udeležencem v trajnem spominu. V ponedeljek 3. avgusta t. 1. nas je zgo-= daj zjutraj zbudila tako priljubljena in tudi nepriljubljena piščalka šefa. Ob 5. uri smo bili že vsi zbrani na ponosnem parobrodu »Bosna«, last Jadranske plovitbe in že smo rezali valove iz 6 km dolgega velaluškega za= liva. Mnogi zaspanci so si lepo uredili svoja ležišča po prostorni ladji in zadremali zaradi zaspanosti, ali pa zaradi morske bolezni. Vozili smo se mimo Pregradice, male nasel* bine na otoku Korčuli, ki je bila pred leti tujcem popolnoma nepoznana, a je sedaj že precej poznana tujcem, katere je prignala draginja iz drugih obmorskih kopališč. Vozili smo se mimo mesta Korčule. Sredi ožine med Pelješčem pa nas je presenetil mogočni angleški bojni dreadnouth, ki je v pozdrav našemu parniku dvignil angleško zastavo. Mesto Korčula ima pravi tip obmorske trd= njave. Sezidana je v polkrogu in se je v zad* njem času žc zelo modernizirala. Kraj ima še precej letoviščarjev, ki so nastanjeni v krasnem hotelu »De la Ville«, ikjer smo drugič zajtrkovali. Iz ožine pri Pelješcu smo pn> speli mimo malega pristanišča v Trstenik. Ker smo bili proti jugu na odprtem morju, se je pričelo zibanje ki ni bilo brez posledic za one, ki ne prencsejo niti najmanjšega prijetnega zibanja. Priznati pa moramo, da je naš parnik »Bosna«, ki jc največji in najdaljši parnik Jadranske plovitbe, gladko re- Pred Perastom sta dva majhna otočka s cei'kvama: Sv. Jurij in Gospa od Skrpjela z zgodovinskimi slikami. Že smo ob vznožju Lovčena, v Kotoru! Od vseh strani je mesto obdano z močnimi in visokimi zidovi. Največji in najlepši fort je bil seZidan leta 1855. Cerkve so vse še iz 12. in 13. stletja, z arhitektoničnimi spomini. V Kotoru je muzej »Bokeške Mornarice«, ki obstoja že preko 1000 let, dalje mestni mu* zej, vrhu Kotora pa trdnjava Sv. Ivan. Za časa našcga prihoda je bil ravno semenj, na katerem je bilo mnogo slikovitih narodnih noš iz Boke in Črne gore. zal valove, da mnogi še občutili niso valo* vanja. Pristali smo še v pristanišču v Šipanj* ski luki, kjer letuje nCkaj Cehov. Otok Ši= panj je dolg približno 10 km in širok ca. 2'A km. Spremljali so nas krasni vinogradi, med katerimi so nasejane prav ljubke meščanske hišice. Iz daljave smo zagledali prvi cilj našega potovanja: mesto Gruž, kjer smo se izkrcali in na avtobusih prepeljali v Dubrovnik, krasoto našega Jadrana. Tu smo si ogledali razne zanimivosti, kakor: spomenike, cerkve, posebno pa mogočno trdnjavo, ki priča, da so se vršili pred davnim časom veliki boji za to lepo mesto Zelo zanimiva je bila razstava »Centralnega Presbiroja«, kjer smo z zanimanjem občudovali lep aran^ žma. V nazornih in jasnih statističnih tabe= lah smo videli razvoj šolstva, kakor tudi ostalo prosveto in razvoj prometa. Iz tabele o obisku inostrancev smo spoznali, da ob= iskuje Jadran vsako leto večje število tujcev. Peljali smo se tudi na znameniti otok Lokrum, s katerega je diven razgled na me= sto Dubrovni'k, ki je posebno čaroben v ve« černih urah. Ker nas je lOurna vožnja iz Velaluke do Dubrovnika utrudila, smo prenočili v »Ruskem restavranu«, ki nam ga je ra* devolje nudila organizacija »Ruskega Rde« čega križa«. Po kratki noči smo morali zgodaj zju* traj zopet na noge, kajti čakala sta nas že dva avtobusa in dva avtomobila, da nas pre* peljejo preko Kotora v Cetinje. Nemogoče bi bilo opisati vso to divno pot ob obmorski cesti, pravi raj na zemlji, ka'kor so upravičeno menili Čehi, ki so po= tovali z nami. V hitrem tempu se je pomikala naša avtomobilna karavana v zgodnjem hladnem jutru mimo vinogradov, tobačnih nasadov in mičnih hišic, mimo Grude, kjer smo po dinarju pili črno kavo. Na levi strani nas spremlja predgorje Ostro s starodavno trdnjavo, ki je nekoč zapirala pot v Boko Ko= torsko. Že smo v Ercegnovem, divnem obmorskem mestu, kjer so hiše zidane amfi« teatrično med krasne vrtove in parke. Mesto slovi po izredno 'krasni legi, lepih promena* dah in milem, zelo zdravem podnebju. Napol razpadli trdnjavski stolpi spominjajo na burno zgodovino tega mesta, ki ga je ustanovil leta 1382. mogočni bosanski kralj Tvrd* ko in za katerega so se vršili neprestani boji Jugoslovenov, Turkov, Benečanov, Špancev in celo Rusov. Zajtrkovali smo v hotelu »Boka«, odkoder je čudovit razgled. Zapad* no od mesta je otoček Igalo, kjer zidajo najmodernejši hotel, vzhodno pa je gozd s stoletnimi drevesi, kjer je največji, zclo znani pravoslavni samostan Savina, 'ki hrani kulturno=zgodovinske spomine cele Boke in Črne gore Mimo Zelenike, Djenoviča in Baušiča dospemo v notranjost Boke. Zanimiva je morska ožina, imenovana Verige, ki je v sta« rih časih zapirala vhod v Boko morskim raz^ bojnikom. Zelo nas je presenetilo staro mesto Perast s krasnimi palačami in lepimi hi-* šami, ki pa so sedaj mnoge brez prebivalcev. Za časa davne, lepo cvetoče morske trgovine je bilo najbogatejše mesto, sedaj je popolnoma izumrlo. Prebivalci so se vsled propadajoče trgovine izselili in pustili prazne hiše. Ko smo se pred našo avtomobilsko karavano še za spomin fotografirali, so naši avtomobili krenili preko Lovčena. Preko 25 zelo ostrih serpetin, dolgih poprečno po 1 km smo v hitrem tempu privozili na vrh Njeguša, odkoder je celoten razgled na Kotorski zaliv. Človek se ne more nadiviti tej krasni prirodni legi. Edino fotografski po* snctki nam bodo ponazorovali to lepoto. 2e drčimo po istotako ostrih serpetinah na* vzdol, našteli smo jih 25. Pod nami zazremo Cetinjsko polje in Cetinje. Našo pozornost je vzbudila rojstna hiša kralja Nikole Malo pred poldnem, sredi najhujše vročine smo prašni kakor mlinarji izstopili pred !ho-= telom »New-Yorlk«. Ker je bil za ogled Ce* tinja določen samo kratek čas, je bil odmor za počitek zelo kratek. Posebno pozornost so vzbudila razna poslaništva, sezidana še izza časa kralja Nikole. Prva pot nas je vodila k rojstni hiši našega kralja 'kjer je bila pred kratkim z največjo slavnostjo odkrita spominska plošča. Sedaj je v tej hiši nastanjen »Oficirski dom«. Ogledali smo si tudi kraljevsko palačo bivšega kralja Nikole, ki je sedaj preurejena za dvorec našega kralja. Zelo zanimiv je muzej, kjer je med drugimi zgodovinskimi spomini tudi zelo znan relief Črne gore, ki ga je izdelal za časa ujetništva neki Rus. Nad Cetinjem je stari samostan Sv. Peter, v katerem je mavzolej črnogorske dinastije. Tu je pokopan knez Vladika Peter (umrl leta 1830.). V Cetinju nas je sprejel ban Zetske banovine g. dr. Krulj, ki se je ianimal za našo kolonijo in UFS. Hitro je potekel čas in že je bilo treba misliti na odhod. Naša največja želja je bila, da bi se s kopanjem vsaj malo ohladili. pa na žalost to ni bilo mogoče zaradi izredno veli'ke suše. Še mestno kopališče je bilo zaradi pomanjkanja vode začasno zaprto. Cela četa inže* njerjev je na delu pri trasiranju železnice, ki je nujno potrebna. V času velikega snega so po 15 dni brez pošte, ker poštni avtomobili ne morejo voziti po zasneženih cestah. Na povratku smo z Njeguša uzrli vrh Lovčena z zadužbino našega kralja Petra I. Osvoboditelja, a na žalost se nismo mogli pokloniti njegovim manom, ker bi se zamudili najmanj 3 ure, pa nas je vezal dogovor z lastnikom avtomobilov, da se vrnemo še pred polnočjo v Dubrovnik. Z vrha Njeguša je bil krasen razgled na SkaderSko jezero in na albanske gore. Na povratku smo se vozili preko Tivata, našega arzenala, kjer so popravili tudi našo luksusno ladjo »Karadorde« Ukrcali smo se na motorne čolne v Kamenaru in naša avtomobilna karavana je bila v kratkem času na drugem bregu. Večerni hlad nam je na* domestil veliko dnevno vročino. Mimo Cav* tata smo ob neštevilnih lučicah parnikov pri* speli pozno zvečer v Du-brovnik, od koder smo po zelo kratkem odmoru nadaljevali pot domov, to je v našo ljubljeno Velaluko! Prva naša pot ob prihodu je bil skok v mor* je. Osveženi v duhu smo obujali spomine in se divili izrednim lepotam našega divnega spodnjega Jadrana in junaške in gorske Črne gore. Spoznali smo, kako lepa je naša domo* vina in kako pošten in značajen narod nas je spremljal na našem potovanju! Po prihodu v Velaluko smo prebili še 14 dni ob solnčenju, plavanju, kolegijalni družabnosti in v petju črnogors'kih junaških pesmi. Ukr> cali smo se na naš parnik »Ugljen«, ki nas je po 4 in pol urni vožnji pripeljal v Split, nakar smo se ločili: eni domov, drugi na kongres JUU v Beograd, ostali pa so še nadaljevali potovanje po naši državi, da še izrabijo zadnje dneve velikih počitnic! Naša družina se je razstala s samo eno željo: »Do svidenja!« Ob koncu letovanja čutim dolžnost, da se zahvalim: »Direkciji državnih želcznic« v Zagrebu in Beogradu, Jadranski plovidbi, Metstni občini v Velaluki in vsem onim, ki so pripomogli. da smo tako ugodno potovali in letovali! Prisrčna tovariška zahvala vsem, ki ste disciplinirano in z navdušenjem sledili direfctivam vodstva UFS, pa bodisi v koloniji in na potovanju! Udeleženci in udeleženke letovanja v Velaluki.