i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 215 — #1 i
i
i
i
i
i
EPIDEMIJA IN SPLOŠNA MATURA IZ FIZIKE 2020
ALEŠ MOHORIČ1,2 IN ALEŠ DROLC3
1Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani,
2Institut »Jožef Stefan«,
3Državni izpitni center
Ključne besede: splošna matura, epidemija, fizika
Pandemija covid-19 je vplivala na učni proces, ki je bil v zaključku šolskega leta
2019/20 moten zaradi pouka na daljavo. Uspeh učnega procesa lahko merimo s testi
znanja in posebej primerni so testi, katerih rezultate lahko primerjamo s predhodnimi
generacijami in je njihova struktura ter izvedba neodvisna od razmer. Tak test je ma-
turitetni izpit. Matura ima velik vpliv na možnost nadaljnjega izobraževanja, zato se
je pojavil strah, da bo vpliv dela na daljavo zmanǰsal njeno regularnost. Pomisleke o
regularnosti izvedbe mature lahko ovržemo z analizo rezultatov mature in primerjavo z
rezultati preǰsnjih let.
EPIDEMY AND PHYSICS MATURA IN 2020
Covid-19 pandemic resulted in lock-downs and influenced the schooling process in
the school year of 2019/20. The impact on the study process is measured by exams.
Exams that are independent of the conditions and have comparable results to previos
generations are particulary suited. Such an exam is a matriculation exam, matura. Since
matura has high impact on admition to university programmes, fear of its regularity was
raised. Doubts on the regularity of matura can be laid to rest with the analysis of the
results and comparison with the results of previous years.
Uvod
Na začetku leta 2020 je svet zajela pandemija virusa Sars-Cov-19, ki pov-
zroča gripi podobno infekcijo in se lahko zaplete z virusno pljučnico in vodi
v smrt. Zaradi visokega osnovnega reprodukcijskega števila in smrtnosti
je bila po svetu razglašena pandemija in v državah uvedeni epidemiološki
ukrepi. V Sloveniji je bila epidemija razglašena marca 2020 in pouk se je
z uporabo videokonferenčnih sistemov, spletnih učilnic in druge elektronske
komunikacije prenesel na daljavo. Ukrep je učence četrtih letnikov srednjih
šol zmotil v drugi polovici priprav na maturo. Splošna matura je bila zaradi
ukrepov v notranjem delu nekoliko prilagojena, v zunanjem pa je ostala
nespremenjena in številni so se spraševali, ali je izvedba mature v takih
razmerah regularna. Rezultate izpita splošne mature iz fizike 2020 primer-
jamo z rezultati preteklih let. V nekaterih vidikih opazimo odstopanje od
Obzornik mat. fiz. 67 (2020) 6 215
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 216 — #2 i
i
i
i
i
i
Aleš Mohorič in Aleš Drolc
preteklih let, vendar ta odstopanja niso velika oz. niso večja, kot so kdaj v
preteklosti že bila.
Najprej si na kratko oglejmo način izvedbe splošne mature iz fizike in
kaj na maturi preverjamo. Vsebine in cilje izpita, način preverjanja znanja
in zgradbo izpita določa predmetni izpitni katalog [2]. Izpit iz fizike je se-
stavljen iz treh delov. Prva in druga izpitna pola skupaj predstavljata pisni
ali zunanji del izpita. Laboratorijske vaje so praktični, notranji del izpita
in se izvajajo na šoli. Notranji del izpita ocenjuje učitelj. V prvi izpitni poli
je 35 nalog izbirnega tipa, vsaka pravilna rešitev je točkovana z eno točko.
V drugi izpitni poli je šest strukturiranih nalog, od katerih kandidat izbere
tri. Vsaka strukturirana naloga je vredna največ 15 točk, kar skupaj znese
največ 45 točk. Za notranji del opravi kandidat vsaj 8 laboratorijskih vaj in
za vsako napǐse poročilo in tako lahko doseže največ 20 točk. Izpitne vsebine
so povzete po učnem načrtu za pouk fizike v gimnazijah in razdeljene na
splošna in posebna znanja. Splošna znanja so potrebna za splošno izobrazbo
in jih morajo obravnavati in poznati vsi kandidati. Zajemajo glavne defini-
cije fizikalnih količin, razumevanje fizikalnih zakonov in konceptov, nekatere
pojme in podatke, ki sodijo v splošno izobrazbo, ter temeljna procesna zna-
nja. Posebna znanja dopolnjujejo splošna znanja. Vključujejo vsebine, ki
predstavljajo poglobljena znanja in primere, pri katerih je večji poudarek na
kvantitativni obravnavi. Cilji splošnih in posebnih znanj so neločljivo pove-
zani z razvijanjem kompleksnega mǐsljenja, ki ga morajo razviti vsi dijaki
[10]. Naloge v prvi izpitni poli preverjajo le splošna znanja in so različno
težavne in različnih taksonomskih stopenj. Naloge v drugi izpitni poli pre-
verjajo splošna in posebna znanja. Vsaka od nalog je tematsko osredotočena
na eno od šestih vsebinskih področij: merjenje, mehanika, termodinamika,
elektrika in magnetizem, nihanje, valovanje in optika ter moderna fizika in
astronomija. V prvi izpitni poli vsako področje preverja več nalog izbirnega
tipa, v drugi izpitni poli se vsaka strukturirana naloga na nivoju posebnih
znanj osredotoča na eno od področij.
Naloge in deli nalog so različno težavni. Težavnost naloge izrazimo z
indeksom težavnosti, deležem kandidatov, ki so neko nalogo rešili prav. Vǐsji
indeks težavnosti pomeni lažjo nalogo. Pri nalogah z več možnimi točkami
pomeni indeks težavnosti delež povprečnega števila doseženih točk glede na
vse možne. Namen testa je ločevanje kandidatov, ki nalogo znajo rešiti, od
tistih, ki naloge ne znajo rešiti, zato je v test smiselno vključiti različno
težke naloge. Pred uporabo na izpitu vsako izpitno polo pregledajo zunanji,
neodvisni strokovnjaki, ki ocenijo njeno težavnost in zahtevnost. Komisija
216 Obzornik mat. fiz. 67 (2020) 6
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 217 — #3 i
i
i
i
i
i
Epidemija in splošna matura iz fizike 2020
oceni težavnost vsake naloge, preden jo vključi v test.
Naloge, združene v nekem testu, niso le različno težke, ampak so tudi
različno zahtevne. Težavnost je empirična posledica realne interakcije med
nalogo in neko specifično populacijo. Če bi to isto nalogo reševala druga
populacija, bi bil indeks težavnosti zelo verjetno drugačen. Večja je razlika
med populacijami, večja je razlika med indeksi težavnosti. Ker pa prihaja
vsako leto na izpit iz fizike približno enaka populacija, se pričakuje, da bi
bil indeks težavnosti neke naloge primerljiv, če bi jo vključili v dva raz-
lična testa. Indeks težavnosti je tako kvantitativna mera, ki jo poznamo po
opravljenem testu. Zahtevnost neke naloge je njena kvalitativna lastnost, ki
je razmeroma neodvisna od populacije, ki nalogo rešuje. Z zahtevnostjo na-
loge se avtorji ukvarjajo pri nastajanju naloge. Intuitivno pričakujemo, da
bodo manj zahtevne naloge kandidati reševali bolje, bolj zahtevne pa slabše,
a povezava ni nujna in vedno pozitivna [11]. Na primer, naloga druge izpi-
tne pole ima neko zahtevnost in navodilo za ocenjevanje predvideva, kako
se bodo razpoložljive točke dodeljevale za zapisano rešitev. S korigiranjem
navodila za ocenjevanje je mogoče doseči, da bo kandidat naslednjo točko
dobil prej ali pozneje v postopku reševanja. V prvem primeru bo naloga
lažja, indeks težavnosti bo vǐsji, v drugem pa težja, indeks težavnosti bo
nižji. S spreminjanjem navodila za ocenjevanje lahko do neke mere nad-
zorujemo indeks težavnosti in s tem povprečno število točk na testu, ne
moremo pa nadzorovati zahtevnosti naloge. Ta ostaja nespremenjena in je
neodvisna od števila kandidatov, ki so nalogo rešili prav, narobe ali le de-
loma. Ena glavnih razsežnosti zahtevnosti neke naloge je njena kognitivna
zahtevnost, ki jo delimo po taksonomskih stopnjah. Predmetni izpitni ka-
talog [2] predpisuje deleže taksonomskih stopenj, ki v grobem temeljijo na
Bloomovi taksonomiji znanja. Pri pripravi nalog in njihovem vključevanju v
test predmetna komisija za fiziko sledi naslednji štiristopenjski taksonomiji:
I osnovna znanja (poznavanje pojmov in dejstev ter priklic), II konceptualna
znanja (razumevanje pojmov in dejstev), III proceduralna znanja (pozna-
vanje in učinkovito obvladovanje algoritmov in procedur) in IV problemska
znanja (uporaba znanja v novih situacijah, uporaba kombinacij več pravil in
pojmov pri soočenju z novo situacijo, sposobnost uporabe konceptualnega
in proceduralnega znanja). Poleg kognitivne zahtevnosti komisija za vsako
nalogo že pred uvrstitvijo v test oceni tudi navidezno težavnost. Vsako
nalogo razvrsti v eno od treh kategorij: lahke (pričakuje se, da bo pri tej
nalogi dejanski indeks težavnosti vǐsji od 0,70), srednje (med 0,30 in 0,70) in
težke (nižji od 0,30). Določanje obeh mer, težavnosti in zahtevnosti naloge,
215–235 217
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 218 — #4 i
i
i
i
i
i
Aleš Mohorič in Aleš Drolc
je subjektiven postopek. Od sestavljavcev testa, v Sloveniji to pomeni od
članov predmetne komisije, zahteva temeljito poznavanje učnega načrta ter
gimnazijske populacije in njenega potencialno izkazanega znanja.
Število doseženih točk na izpitu se pretvori v oceno na podlagi lestvice.
Meje med ocenami določi (in jih v potrditev predlaga Državni komisiji za
splošno maturo) Državna predmetna komisija za fiziko za splošno maturo,
potem ko je seznanjena z rezultati aktualnega roka. Pri določitvi mej upo-
števa dve merili: absolutno oz. vsebinsko in relativno oz. statistično. Iz-
hodǐsče je absolutno merilo. Praga za zadostno in odlično oceno komisija
določi vnaprej, ob predaji izpitnega gradiva v žreb za prihajajočo maturo.
Praga predlaga na podlagi svojega ekspertnega znanja o vsebini, učnih ci-
ljih in standardih znanja. Pri določanju meje za pozitivno oceno komisija
upošteva dosežene učne cilje, ki naj bi jih dosegali kandidati s 50 ali več od-
stotnimi točkami – znanje, ki je točkovano z vsaj 50 odstotnimi točkami, se
šteje za zadostno. Pri določanju meje za odlično oceno pa komisija upošteva
dosežene učne cilje, s katerimi naj bi kandidati izkazovali odlično znanje.
Praga za pozitivno in odlično oceno ni vedno mogoče vnaprej povsem na-
tančno določiti in predmetna komisija lahko meji naknadno tudi (nekoliko)
korigira. To lahko naredi tudi v primeru, če je ob napovedanih mejah delež
kandidatov, ki so dosegli neko oceno, izrazito drugačen od pričakovanega
– v takem primeru lahko komisija uporabi relativno oz. statistično merilo.
Če je kandidatov, ki niso dosegli predvidene meje npr. za dve, več kot de-
set odstotkov, lahko komisija mejo zniža, vendar ob sočasnem upoštevanju
vsebinskega merila. V praksi to pomeni, da bo komisija ob velikem deležu
negativnih ocen mejo za dve znižala, vendar le do meje, ki jo je še mogoče
utemeljiti z vsebinskim merilom. Če neke meje ni več mogoče utemeljiti z
nekim pričakovanim standardom, komisija meje ne bo znižala, čeprav bi bil
odstotek negativnih še vedno visok, na primer vǐsji od deleža v katerem od
preǰsnjih let [13]. Pri postavitvi vsebinskega kriterija državna predmetna
komisija sledi napotkom državne komisije, da se izpitni kompleti pripravijo
tako, da bi bila meja za 2 določena pri 50 odstotnih točkah, ali pa bi se tej
meji vsaj približala, meja za 5 pa pri 86 odstotnih točkah. Predmetna ko-
misija za fiziko se temu približuje postopoma, težavnost nalog je namreč še
vedno nekoliko previsoka glede na pričakovano število doseženih točk za po-
samezno oceno. Na prvi pogled se zdi, da bi bilo to preprosto dosegljivo tako,
da se pripravi lažji izpit. Vendar izkušnje iz preteklih let kažejo, da ima tak
pristop lahko nepredvidljive in neželene posledice. Kandidati prepoznajo,
da je izpit lažji, kot so pričakovali, in svoje izkušnje in spoznanje prenesejo
218 Obzornik mat. fiz. 67 (2020) 6
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 219 — #5 i
i
i
i
i
i
Epidemija in splošna matura iz fizike 2020
kolegom naslednjih generacij. Razliko prepoznajo tudi profesorji in profe-
sorice, ki dijake pripravljajo na izpit. Oboji pričakovani prag zahtevnosti
naslednjega izpita nekoliko znižajo. Če se na naslednjem izpitu pričakovanje
potrdi, to vpliva na priprave v naslednjem letu itn. Predpostavka pri taki
korekciji mej med ocenami je, da se znanje učencev v prihodnje ne bo nižalo,
vendar jih spoznanje, da test ni bil tako zahteven, kot so pričakovali, nape-
ljuje prav na to. Ko se sproži ta spirala, je test vsako leto lažji, dosežki pa
so vsako leto nižji in trend je zelo težko obrniti. Komisija mora pri želenem
dvigu meje za oceno dve iskati občutljivo ravnotežje med težjimi in lažjimi
nalogami, med različnimi vsebinami, obenem pa mora dijake spodbujati k
bolǰsi pripravljenosti na izpit in profesorje, da jim pri tem pomagajo. Iz-
pit torej ne sme biti prelahek, ker to lahko sproži omenjeno spiralo, in ne
pretežek, ker lahko to odvrne dijake od izbire predmeta.
Poleg objektivnih meril, kot so doseženo število točk, ocena in indeksi
težavnosti posameznih nalog, lahko maturo ocenjujemo tudi z vtisi udeleže-
nih. Dijaško mnenje o zahtevnosti mature ugotavlja Državni izpitni center
vsako leto tako, da na svoji spletni strani objavi vprašalnik. Vprašanja se
nanašajo na zahtevnost posameznih delov izpitov pri maturitetnih predme-
tih, izbirne naloge pri pisnem delu izpita, težave in nejasnosti pri izvedbi
splošne mature, dejavnike, ki vplivajo na odločitev za izbirne predmete [19].
Pri interpretaciji odgovorov na vprašalnik moramo upoštevati, da tisti, ki
nanj odgovarjajo – respondenti – ne predstavljajo naključnega vzorca iz re-
ferenčne skupine [1]. Glavno vprašanje analize vprašalnika je, ali je bila
splošna matura iz fizike lani (2020) za dijakinje in dijake po zahtevnosti
primerljiva z maturami preǰsnjih let. Intuitivno se zdi odgovore dijakov
smiselno interpretirati pogojno glede na njihovo oceno. Če bi se lani v od-
zivu na vprašalnik povečal delež tistih, ki izpit označijo za pre/zahteven,
lahko to temelji na težjem izpitu ali pa na večjem deležu respondentov s
slabšimi ocenami. Če se ob primerljivi porazdelitvi ocen respondentov delež
tistih, ki izpit označijo za pre/zahteven, poveča, potem odziv lahko kaže
na to, da je izpit lanski generaciji predstavljal večji zalogaj kot preǰsnji/m.
Primerjava odgovorov respondentov in njihovih podatkov s preǰsnjimi leti
kaže, da je po strukturi in porazdelitvi ocen vzorec respondentov glede na
populacijo konsistentno pristranski, vsebuje manj fantov in tistih z nižjimi
ocenami. Ker nas zanimajo le razlike med leti, kaže vzorec pravo sliko, ko
ga primerjamo s predhodnimi generacijami.
Povzemimo, katere kazalce uspešnosti in zahtevnosti izpita iz fizike na
maturi lahko spremljamo: število doseženih točk na notranjem in zunanjem
215–235 219
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 220 — #6 i
i
i
i
i
i
Aleš Mohorič in Aleš Drolc
delu izpita, število doseženih točk na prvi in drugi izpitni poli, indeks težav-
nosti posamezne naloge ali povprečje doseženih točk na posamezni izpitni
poli, oceno izpita. Navidezna težavnost in taksonomska stopnja naloge sta
znani vnaprej in se uporabljata za uravnoteženje zahtevnosti izpitov v raz-
ličnih letih. Spremljamo tudi število kandidatov, ki izberejo predmet, in
njihov uspeh v zadnjih dveh letih srednje šole. Ti podatki nam kažejo trend
predmeta, ali je med kandidati priljubljen in ali je zahteven. Prilagajanje
mej za ocene doseženim točkam je tudi lahko indikator uspeha. Zanima nas
še, katere naloge kandidati izbirajo na drugi poli. Kandidati svoje dojema-
nje izpita in motivacijo izrazijo skozi vprašalnik.
Rezultati mature
V analizi dosežkov upoštevamo referenčno skupino, to so dijaki, ki so uspe-
šno zaključili zadnji letnik srednje šole, splošno maturo na spomladanskem
roku opravljajo prvič in v celoti. Na podlagi dosežkov te skupine se določajo
tudi meje med ocenami.
Število kandidatov
Število kandidatov v referenčni skupini za zadnjih dvanajst let kaže slika
1 levo. Opazimo stalno upadanje, ki je v enem delu posledica manǰsanja
generacij, v drugem pa večanja deleža dijakov, ki se odločijo za poklicno
maturo. Na sliki 1 desno je prikazan delež referenčne skupine, ki na splošni
maturi izbere fiziko. Ta delež ostaja skozi leta približno konstanten.
Slika 1. Levo – število kandidatov na splošni maturi se z leti manǰsa, nekaj na račun upada
številčnosti generacij, nekaj na račun večjega deleža kandidatov, ki opravljajo poklicno
maturo. Desno – delež kandidatov, ki na splošni maturi izbere fiziko.
220 Obzornik mat. fiz. 67 (2020) 6
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 221 — #7 i
i
i
i
i
i
Epidemija in splošna matura iz fizike 2020
Meje za izpitne ocene
Meje za izpitne ocene so lahko indikator težkega izpita oz. slabega uspeha.
Graf na sliki 2 kaže število točk, ki so potrebne za vǐsjo oceno. Vidimo, da
sta najbolj stabilni meji za oceni 2 in 5, kar pomeni, da predmetna komisija
precej dobro sledi absolutnemu merilu, pri mejah za oceni 3 in 4 pa je
nihanja več (do 4 točke), kar lahko razumemo, da ima statistični kriterij
večji vpliv na srednje meje kot na robni dve. Spreminjanja mej za ocene
so minimalna, vseeno pa ne moremo spregledati odmika navzdol pri zadnji
maturi, kar pomeni, da je letvica postavljena nekoliko nižje. Ta deviacija je
še posebej očitna, če opazimo trend, da se mejo za oceno 2 želi približati 50
točkam, mejo za oceno 5 pa 86.
Slika 2. Meje za izpitne ocene na SM iz fizike v zadnjih petih letih.
Dosežki
Rezultate izpitov iz fizike na SM za zadnjih pet let kažeta diagrama na
sliki 3. Na levi je povprečna ocena, na desni pa povprečno število točk z
označenim standardnim odklonom. Število kandidatov je bilo lani najnižje
doslej, ob tem se je delež deklet glede na predlani nekoliko zvǐsal. Povprečno
število skupnih točk je med nižjimi, vendar ne najnižje – nižje je bilo leta
2017. Tega leta je bila tudi razpršenost večja. Povprečna ocena je znotraj
običajnih odklonov od povprečja. Oceno lahko reguliramo tudi z mejami
med ocenami.
Razčlenimo rezultate izpita tako, da si ogledamo povprečne dosežke na
delih izpita: prvi in drugi izpitni poli ter laboratorijskih vajah. Rezultate
kaže levi diagram na sliki 4. Prva izpitna pola, ki je sestavljena iz petintri-
desetih nalog izbirnega tipa, je bila lani reševana celo najbolje v zadnjem
215–235 221
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 222 — #8 i
i
i
i
i
i
Aleš Mohorič in Aleš Drolc
Slika 3. Na levi so povprečne ocene, dosežene na izpitu iz fizike na SM, na desni pa
povprečno število doseženih točk skupaj s standardnim odklonom.
obdobju. Pri tem ni nepomembno, da se pola ocenjuje »avtomatsko«: kan-
didati svoje odgovore označujejo na list za odgovore, listi se poskenirajo.
Napake ocenjevanja, do katere lahko pride pri ocenjevanju druge izpitne
pole zaradi prestrogega ali preblagega ocenjevanja, pri tej poli ni. Pri drugi
izpitni poli je lansko povprečje nižje od povprečij preǰsnjih let, najbolj se pri-
bliža povprečju leta 2017. Razpršenost rezultatov je primerljiva s preǰsnjimi
leti. Pri internem delu je povprečno število doseženih točk lani najvǐsje, raz-
pršenost pa najmanǰsa. Kaže, da so imeli lani kandidati z drugo izpitno polo
največ težav doslej. Rezultat so v povprečju nekoliko kompenzirali z bolǰsim
reševanjem prve izpitne pole in vǐsjimi točkami pri internem delu. Vpraša-
nje je, ali bi bil ob običajnem letu rezultat na prvi izpitni poli v povprečju
še bolǰsi, kot je bil, ali pa so se dijaki nanjo lani v resnici pripravili bolje
kot preǰsnja leta. Bolj natančen odgovor zahteva vsebinsko analizo prvih
izpitnih pol in njihovih zahtevnosti.
Slika 4. Levo: povprečno število doseženih točk na prvi izpitni poli (ip1), drugi izpitni
poli (ip2) in laboratorisjkih vajah (lab) za zadnjih pet let. Desno: indeks težavnosti druge
pole.
222 Obzornik mat. fiz. 67 (2020) 6
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 223 — #9 i
i
i
i
i
i
Epidemija in splošna matura iz fizike 2020
Rezultati izpita v celoti ne odstopajo od rezultatov izpitov v letih 2017 in
2018, pri čemer se rezultati izpitov v letih 2017 in 2018 med seboj razlikujejo.
Povprečje doseženega števila točk na prvi izpitni poli je bilo lani primerljivo
s predlanskim povprečjem in s povprečjem leta 2015. Povprečno število
doseženih točk na prvi izpitni poli je bilo v teh letih najvǐsje. Povprečje
druge izpitne pole je lani primerljivo z letom 2017 – to sta bili najnižji
povprečji v zadnjih šestih letih. Pri internem delu v preǰsnjih letih razlik v
povprečnem številu točk ni bilo, lani pa to značilno odstopa navzgor. Vǐsji
rezultat na internem delu je pričakovan. Ocenjevanje je na nekaterih šolah,
ki tega dela niso opravile do prve tretjine marca, lahko potekalo prilagojeno.
Učitelji so posebne okolǐsčine zelo verjetno upoštevali pri ocenjevanju in
ocenjevali nekoliko bolj blago kot preǰsnja leta.
Dosežek na splošni maturi – ocena oz. število doseženih točk – je le
eden od dosežkov dijaka v srednji šoli. V tabeli 1 so navedeni nekateri
drugi dosežki in izpostavimo jih lahko nekaj, ki so v tabeli označena krepko.
Povprečni splošni uspeh pri splošni maturi (SM) (21,86) je bil lani glede na
preǰsnja leta vǐsji. Ob s preǰsnjimi leti primerljivima povprečnima uspehoma
v 3. letniku SŠ (4,03) in povprečno oceno pri fiziki v 3. letniku SŠ (4,15)
sta lani povprečni uspeh v 4. letniku SŠ (4,11) in povprečna ocena pri fiziki
v 4. letniku SŠ (3,97) vǐsja od preǰsnjih let. Kljub temu da sta se splošni
uspeh pri SM in uspeh v 4. letniku SŠ zvǐsala, se je njuna korelacija (0,71)
lani glede na preǰsnja leta znižala. Znižali sta se korelaciji med oceno pri
fiziki na SM in oceno pri fiziki v 3. in 4. letniku SŠ.
Slika 5 kaže trende povprečnega uspeha v 3. in 4. letniku ter ocene pri
fiziki v 3. in 4. letniku. Povsod je opaziti rahlo naraščanje, ki pa se zaustav-
lja, razen občutnega skoka v 4. letniku, kar kaže na prilagojeno obravnavo
med epidemijo. Epidemija na uspeh v 3. letniku seveda ni vplivala, saj
se podatki tičejo dijakov, ki so maturo opravljali leta 2020 in so bili v 3.
letniku leta 2019. Očitno je tudi, da se kriteriji pri fiziki krepko zaostrijo
po prehodu iz 3. v 4. letnik. Za primerjavo je prikazan tudi uspeh pri fiziki
na SM, kjer pa skoka navzgor v letu 2020 ne opazimo.
Razlike po spolu
V pregledu trendov znanja [9] avtor opozori na zaskrbljujoč upad zanimanja
za naravoslovje in matematiko med dekleti ter na to, da poleg tega dekleta
dosegajo slabše rezultate od fantov. V zadnjih šestih letih so dekleta pred-
stavljala slabo tretjino tistih, ki so na splošni maturi za izbirni predmet
izbrali fiziko. Delež po letih kaže slika 6.
215–235 223
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 224 — #10 i
i
i
i
i
i
Aleš Mohorič in Aleš Drolc
Slika 5. Povprečni uspeh dijakov in ocena pri fiziki v 3. in 4. letniku ter povprečna ocena
pri fiziki na SM.
Slika 6. Razmerje fantov in deklet pri fiziki na SM je stabilno, a delež deklet je nizek.
Podrobneǰsa analiza dosežkov po spolu kaže, da razlika po spolu med
leti ni konstantna, kar lahko kaže na več stvari. Prvič, med nalogami so
kakšno leto take, da prihaja pri njih do različne uspešnosti med fanti in
dekleti. Drugič, na izpit iz fizike prihajajo med leti po spolu neprimerljive
populacije. Leta 2017, ko je bil povprečni uspeh med slabšimi, razlike med
povprečnim dosežkom deklet in fantov skoraj ni bilo. V tem letu je bila
razlika na prvi poli približno točko, medtem ko razlike na drugi poli skoraj
ni bilo. Največja razlika med povprečnima dosežkoma deklet in fantov na
celem izpitu je bila leta 2019, na vsaki poli po približno dve točki. Lani
se je ta razlika na prvi poli zmanǰsala, na drugi pa vztraja. Na internem
delu dekleta v povprečju dosegajo več točk kot fantje, vendar se je lani ta
224 Obzornik mat. fiz. 67 (2020) 6
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 225 — #11 i
i
i
i
i
i
Epidemija in splošna matura iz fizike 2020
le
to
2
0
1
5
2
0
1
6
2
0
1
7
2
0
1
8
2
0
1
9
2
0
2
0
Š
te
v
il
o
ka
n
d
id
at
ov
1
3
6
9
1
2
1
0
1
2
2
5
1
1
8
3
1
2
1
0
1
0
7
6
P
ov
p
re
čn
i
sp
lo
šn
i
u
sp
eh
p
ri
S
M
*
2
1
,4
5
2
1
,4
7
2
1
,5
7
2
1
,2
3
2
1
,4
4
2
1
,8
6
P
ov
p
re
čn
i
u
sp
eh
v
4.
le
tn
ik
u
S
Š
3
,8
9
3
,9
8
4
,0
0
3
,9
8
3
,9
7
4
,1
1
P
ov
p
re
čn
i
u
sp
eh
v
3.
le
tn
ik
u
S
Š
3
,8
9
3
,9
6
4
,0
3
4
,0
1
4
,0
0
4
,0
3
P
ov
p
re
čn
a
o
ce
n
a
p
ri
F
IZ
IK
I
S
M
3
,7
0
3
,7
3
3
,5
7
3
,6
6
3
,7
4
3
,7
1
P
ov
p
re
čn
a
or
ig
in
al
n
a
o
ce
n
a
p
ri
F
IZ
IK
I
S
M
**
3
,6
9
3
,7
3
3
,5
6
3
,6
5
3
,7
3
3
,7
0
P
ov
p
re
čn
o
št
ev
il
o
o
d
st
ot
n
ih
to
čk
p
ri
F
IZ
IK
I
S
M
7
3
,8
9
7
5
,2
0
7
1
,5
4
7
3
,3
8
7
4
,6
2
7
2
,1
8
M
ed
ia
n
a
o
d
st
ot
n
eg
a
št
ev
il
a
to
čk
p
ri
F
IZ
IK
I
S
M
7
5
7
6
7
3
7
4
7
5
7
3
S
ta
n
d
ar
d
n
i
o
d
k
lo
n
o
d
st
ot
n
ih
to
čk
p
ri
F
IZ
IK
I
S
M
1
2
,6
4
1
2
,4
1
1
3
,7
7
1
3
,0
0
1
2
,7
8
1
3
,3
4
P
ov
p
re
čn
a
o
ce
n
a
p
ri
F
IZ
IK
I
v
4.
le
tn
ik
u
S
Š
3
,7
1
3
,8
2
3
,8
4
3
,8
0
3
,8
4
3
,9
7
P
ov
p
re
čn
a
o
ce
n
a
p
ri
F
IZ
IK
I
v
3.
le
tn
ik
u
S
Š
3
,9
9
4
,0
7
4
,1
2
4
,1
4
4
,1
4
4
,1
5
K
or
el
ac
ij
a
sp
lo
šn
eg
a
u
sp
eh
a
p
ri
S
M
in
o
ce
n
e
p
ri
F
IZ
IK
I
S
M
*
0
,7
7
0
,7
8
0
,8
0
0
,7
7
0
,7
8
0
,7
7
K
or
el
ac
ij
a
sp
lo
šn
eg
a
u
sp
eh
a
p
ri
S
M
in
u
sp
eh
a
v
4.
le
tn
ik
u
S
Š
*
0
,7
7
0
,7
5
0
,7
5
0
,7
7
0
,7
5
0
,7
1
K
or
el
ac
ij
a
sp
lo
šn
eg
a
u
sp
eh
a
p
ri
S
M
in
u
sp
eh
a
v
3.
le
tn
ik
u
S
Š
*
0
,7
5
0
,7
0
0
,6
9
0
,6
9
0
,6
7
0
,6
9
K
or
el
ac
ij
a
o
ce
n
e
p
ri
F
IZ
IK
I
S
M
in
u
sp
eh
a
v
4.
le
tn
ik
u
S
Š
**
*
0
,6
4
0
,6
1
0
,6
6
0
,6
3
0
,6
1
0
,5
8
K
or
el
ac
ij
a
o
ce
n
e
p
ri
F
IZ
IK
I
S
M
in
u
sp
eh
a
v
3.
le
tn
ik
u
S
Š
**
*
0
,6
4
0
,6
1
0
,6
6
0
,6
3
0
,6
1
0
,5
8
K
or
el
ac
ij
a
o
ce
n
e
p
ri
F
IZ
IK
I
S
M
in
o
ce
n
e
p
ri
F
IZ
IK
I
v
4.
le
tn
ik
u
S
Š
*
*
*
0
,6
9
0
,6
5
0
,7
0
0
,6
7
0
,6
9
0
,5
9
K
or
el
ac
ij
a
o
ce
n
e
p
ri
F
IZ
IK
I
S
M
in
o
ce
n
e
p
ri
F
IZ
IK
I
v
3.
le
tn
ik
u
S
Š
*
*
*
0
,5
8
0
,5
5
0
,5
6
0
,5
4
0
,5
9
0
,5
0
K
or
el
ac
ij
a
n
ot
ra
n
je
ga
in
zu
n
an
je
ga
d
el
a
p
ri
S
M
0
,3
4
0
,3
3
0
,4
1
0
,4
1
0
,3
6
0
,3
8
O
d
st
ot
ek
n
eu
sp
eš
n
ih
s
P
P
0
,5
8
0
,5
0
1
,3
9
0
,6
8
0
,9
9
1
,3
0
O
d
st
ot
ek
n
eu
sp
eš
n
ih
b
re
z
P
P
1
,3
1
0
,9
9
2
,7
8
1
,7
8
1
,8
2
2
,5
1
T
ab
el
a
1.
S
p
lo
šn
i
p
o
d
a
tk
i
o
ka
n
d
id
a
ti
h
–
re
fe
re
n
čn
a
sk
u
p
in
a
–
p
ri
iz
p
it
u
S
M
v
sp
o
m
la
d
a
n
sk
ih
iz
p
it
n
ih
ro
k
ih
m
ed
le
to
m
a
2
0
1
5
in
2
0
2
0
.
P
o
d
a
tk
i
so
iz
v
sa
k
o
le
tn
eg
a
p
re
d
m
et
n
eg
a
p
o
ro
či
la
[4
–
8
,
1
2
].
*
P
ri
iz
ra
ču
n
u
p
ov
p
re
čn
eg
a
sp
lo
šn
eg
a
u
sp
eh
a
so
u
p
o
št
ev
a
n
i
sa
m
o
u
sp
eš
n
i
ka
n
d
id
a
ti
(1
0
to
čk
a
li
v
eč
).
E
n
a
k
o
v
el
ja
tu
d
i
za
k
o
re
la
ci
je
s
sp
lo
šn
im
u
sp
eh
o
m
p
ri
S
M
.
*
*
O
ri
g
in
a
ln
a
o
ce
n
a
je
o
ce
n
a
p
ri
p
re
d
m
et
u
sp
lo
šn
e
m
a
tu
re
,
iz
ra
ču
n
a
n
a
iz
o
d
st
o
tn
ih
to
čk
b
re
z
u
p
o
št
ev
a
n
ja
N
P
,
o
ce
n
je
va
n
ja
n
a
O
R
n
a
m
es
to
V
R
a
li
u
p
o
št
ev
a
n
ja
o
ce
n
e
iz
p
re
ǰs
n
je
g
a
ro
ka
.
*
*
*
K
o
re
la
ci
ja
z
o
ce
n
o
p
ri
p
re
d
m
et
u
S
M
se
ra
ču
n
a
z
o
ri
g
in
a
ln
o
o
ce
n
o
p
ri
p
re
d
m
et
u
S
M
.
215–235 225
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 226 — #12 i
i
i
i
i
i
Aleš Mohorič in Aleš Drolc
razlika glede na predlani prepolovila. Povprečni dosežek na celotnem izpitu
se razlikuje glede na rok in spol, vendar na razlike po rokih ne vpliva spol,
in obratno. To velja za izpit v celoti kakor tudi za njegove dele.
Vprašalnik
Lani, po koncu spomladanskega roka splošne mature 2020, je vprašalnik
izpolnilo 941 kandidatov, respondentov, kar je 16,4 odstotka vseh, ki so
spomladanski rok opravljali v celoti. Od tega je bilo kandidatov, ki so za
enega od izbirnih predmetov izbrali fiziko, 190. Med respondenti je večji
delež deklet in dijakov z vǐsjo oceno, kot bi pričakovali glede na dosežene
ocene na SM. Pri interpretaciji se zdi zato smiselno predpostaviti, da je
izjava respondentov o zahtevnosti izpita podcenjena.
Zahtevnost posameznega dela izpita vprašalnik preveri z vprašanjem
»Kako ocenjujete zahtevnost posameznih delov izpitov pri splošni maturi
(pisni, ustni, praktični del)?« [19]. Ponujeni odgovori so »Tega dela izpita
ni«, »Nezahtevno«, »Primerno« in »Prezahtevno«. V letih od 2015 do
2019 sta v povprečju dobri dve tretjini respondentov menili, da je pisni del
primerno zahteven. V lanskem letu je takih le dobra polovica. Povečal se
je delež tistih, ki menijo, da je bil pisni del prezahteven – lani je bilo takega
mnenja dobrih 40 odstotkov respondentov. Pri internem delu je obratno,
povečal se je delež tistih, ki menijo, da je bil lanski interni del nezahteven, in
zmanǰsal delež tistih, ki menijo, da je bil interni del prezahteven. Glede na
prilagojeni način opravljanja in ocenjevanja internega dela je to pričakovano.
Deleži odgovorov o zahtevnosti pisnega in praktičnega dela so prikazani na
diagramih na sliki 7.
Slika 7. Deleži odgovorov o zahtevnosti pisnega izpita in praktičnega dela izpita.
Zanimivo je pogledati, kaj o zahtevnosti izpita menijo respondenti glede
na njihovo uspešnost pri izpitu, ali slabši ocenjujejo izpit kot prezahteven
226 Obzornik mat. fiz. 67 (2020) 6
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 227 — #13 i
i
i
i
i
i
Epidemija in splošna matura iz fizike 2020
in bolǰsi kot preenostaven. Predvsem drugemu se skušamo izogibati, da ne
dosežemo kognitivnega podcenjevanja, kar odvrača dobre kandidate. Dia-
grama na sliki 8 kažeta odgovore o zahtevnosti takih kandidatov, ki so izpit
komaj opravili, in odličnih. Med respondenti, ki so dosegli oceno dve, je
pričakovano malo takih, ki pisni del označujejo za nezahtevnega. Večina jih
odgovarja, da je pisni del primeren oz. prezahteven, vendar se deleža med
leti spreminjata. Med respondenti, ki so na maturi dosegli oceno pet, se je
v zadnjem letu povečal delež tistih, ki so pisni izpit označili za prezahtev-
nega. Pri teh se je delež tistih, ki pisni del označujejo za prezahtevnega,
glede na predlani skoraj podvojil in je primerljiv z deležem iz leta 2017.
Zanimivo je, da se je glede na predlani podvojil delež tistih, ki menijo, da
je izpit nezahteven. Možna razlaga je, da je na tako mnenje respondentov
vplivala predvsem prva pola, ki je glede na doseženo povprečno število točk
primerljiva s prvimi polami preǰsnjih let. Če sprejmemo, da je bil izpit za
kandidate lani težji (oz. da je bilo njihovo znanje nižje), potem je bila lani
prva pola relativno lažja kot preǰsnja leta – kar so nekateri bolǰsi dijaki tudi
zaznali.
Slika 8. Mnenje respondentov o težavnosti izpita, levo tisti, ki so dobili oceno 2, desno
tisti, ki so dobili oceno 5. Prikazani so deleži odgovorov.
Ob pregledu mnenja o zahtevnosti pisnega dela glede na oceno na ma-
turi lahko sklenemo, da se je pomik respondentov od mnenja, da je bila
zahtevnost pisnega dela primerna, k mnenju, da je bil pisni del prezahte-
ven, zgodil pri vseh ocenah, najmanj izrazit pa je pri tistih, ki so na maturi
dosegli oceno 5. Med temi se je celo povečal delež takih, ki menijo, da je bil
pisni del nezahteven.
V anketnem vprašalniku dijaki odgovarjajo tudi na vprašanje »Katera
dva dejavnika sta najbolj vplivala na vašo odločitev za 1. in 2. izbirni pred-
met na splošni maturi?« [19]. Najpogosteje so izbirali »zanimanje za pred-
215–235 227
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 228 — #14 i
i
i
i
i
i
Aleš Mohorič in Aleš Drolc
met« in »nadaljnji študij« (gl. sliko 9). »Zanimanje za predmet« je tudi pri
drugih predmetih najpogosteǰsi dejavnik izbire, »nadaljnji študij« pa pogo-
sto pri naravoslovnih predmetih (za druge predmete in po letih gl. [14–19]).
Slika 9. Motivacija respondentov za izbiro fizike na SM.
Predmetni izpitni katalog pri drugi izpitni poli omogoča izbirnost – kan-
didat med šestimi strukturiranimi nalogami izbere in rešuje le tri. Izbirnost
v testu lahko predstavlja težavo tako za dijaka, ki test opravlja, kakor tudi
za komisijo, ki mora pripraviti veljaven in zanesljiv test in pozneje dosežke
analizirati [3]. Eno od vprašanj dijake sprašuje, kaj jih vodi pri odločitvi,
katere tri naloge bodo reševali na drugi izpitni poli. Na vprašanje »Kakšna
je bila vaša strategija za izbiro nalog pri posameznem maturitetnem pred-
metu?« so bili ponujeni štirje možni odgovori: 1 – Maturitetnega predmeta
nisem opravljal. 2 – Prebral sem naloge in se vnaprej odločil, katere naloge
naj mi ocenjevalec oceni. 3 – Reševal sem vse naloge in se na koncu odločil,
katere naloge naj mi ocenjevalec oceni. In 4 – Odločil sem se že prej, pred
opravljanjem maturitetnega izpita [19].
S slike 10 lahko razberemo, da se strategija, kot sporočajo respondenti,
med leti ne spreminja bistveno. Največ, v povprečju dobra polovica, jih
naloge najprej prebere in se potem vnaprej odloči, katere bodo reševali.
Najmanj, v povprečju slaba petina, rešuje več nalog in se na koncu odloči,
katere naloge naj ocenjevalec oceni. Če se osredotočimo na zadnje štiri
roke, vidimo, da je pristop, da so se kandidati za naloge odločili vnaprej, že
pred opravljanjem maturitetnega izpita, stabilen. Razmerje med »prebrati
in reševati le vnaprej izbrane naloge« proti »reševati vse naloge in se na
koncu odločiti« pa se spreminja. Intuitivno verjetna razlaga se zdi, da je
228 Obzornik mat. fiz. 67 (2020) 6
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 229 — #15 i
i
i
i
i
i
Epidemija in splošna matura iz fizike 2020
Slika 10. Odgovori na vprašanje, kaj vpliva na izbiro nalog v drugi poli pisnega izpita.
to odvisno od tega, kako jasno je zapisana neka naloga oz. od tega, kako
kandidat zaupa v svoje znanje in ali že po prvem branju besedila naloge
razbere, ali bo nalogo znal rešiti ali ne, oziroma širše, katere tri naloge bo
znal rešiti najbolje. Če po prvem branju tega ni razbral, potem je zelo
verjetno reševal (ali vsaj začel reševati) več nalog ali celo vse in se šele
na koncu odločil, katere naj se mu ocenijo. Delež dijakov, ki so se lani
vnaprej, že pred opravljanjem maturitetnega izpita odločili, katero nalogo
bodo reševali, je v okvirih pričakovanega. Spremenilo pa se je razmerje med
drugima dvema kategorijama, vendar ne prav drugače kot v letih 2015 in
2018. Več dijakov, kot bi pričakovali, je začelo reševati več nalog ali vse in
se na koncu odločilo, katero naj se oceni. Tako razmerje je pred leti že bilo,
a je na meji.
Če zgornja predpostavka o »zaupanju« v svoje znanje in strategiji izbi-
ranja nalog drži, potem lanski odgovori respondentov kažejo, da je bilo pri
izbiri nalog lani nekoliko več negotovosti, kot bi pričakovali za »povprečno
leto«.
Kritična razlika med enim in drugim pristopom je lahko razpoložljivi
čas: če se kandidat za naloge odloči vnaprej, bo imel časa za reševanje bolj
verjetno zadosti, če kandidat rešuje več nalog ali vse, mu bo časa za reševa-
nje bolj verjetno zmanjkalo. Slika 11 kaže, kako težko je bilo respondentom
izbrati nalogo in kaj je vplivalo na izbiro. Vprašanja so: »Ali vam je zaradi
izbiranja nalog zmanjkalo časa za reševanje izpitne pole pri posameznem
maturitetnem predmetu?«, »Kako težka je bila za vas izbira nalog pri po-
sameznem maturitetnem predmetu z izbirnimi nalogami?« (1 »povsem brez
215–235 229
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 230 — #16 i
i
i
i
i
i
Aleš Mohorič in Aleš Drolc
težav«, 5 pa »zelo težka odločitev«), »Ali bi izbrali iste izbirne naloge, če
bi ponovno opravljali maturitetni izpit?« [19].
Slika 11. Diagrami, ki kažejo, kako težko je respondentom izbrati naloge na drugi poli;
zgoraj levo so odgovori na vprašanje, ali imajo za izbiro premalo časa, zgoraj desno so
odgovori na oceno težavnosti izbire, spodaj so odgovori na vprašanje, ali bi izbiro ponovili,
če bi imeli možnost.
Med kandidati, ki so izpolnili vprašalnik in izbrali fiziko, je lani rela-
tivno nizko število takih, ki jim je zaradi izbiranja nalog zmanjkalo časa za
reševanje. Primerljiv delež je bil na roku 2016, precej nižji pa na roku 2017.
Za izpit leta 2017 se izkazuje, da je bil v več pogledih nekoliko drugačen
od drugih. Na roku 2017 je bila izbira naloge za kandidate najtežja, v tem
oziru sledi lanski rok. Za ta dva roka je najmanj kandidatov izjavilo, da bi,
če bi maturo opravljali ponovno, izbrali iste naloge. Povedano nakazuje na
sklep, da se je lani kandidatom izbira naloge zdela težja kot sicer, da bi ob
ponovni možnosti raje, kot do zdaj, izbrali drugo nalogo.
Vendar pa so imeli dijaki, proti pričakovanjem, lani zaradi izbiranja na-
loge najmanj težav s časom za reševanje. Pri odgovorih na to vprašanje je
treba dopustiti možnosti, da se kandidati ob izpolnjevanju vprašalnika ne
spomnijo, ali jim je časa za reševanje primanjkovalo ali ne. Z zadržkom pa
je treba jemati celotno izjavo, da jim je časa zmanjkalo prav zaradi nego-
tovosti pri odločanju, katero nalogo izbrati – časa za reševanje jim je lahko
230 Obzornik mat. fiz. 67 (2020) 6
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 231 — #17 i
i
i
i
i
i
Epidemija in splošna matura iz fizike 2020
primanjkovalo tudi zaradi česa drugega.
Ena od možnih interpretacij takega razpleta za te kandidate bi lahko
bila, da kandidati ob pisanju niso bili prav prepričani v svoje znanje (težko
so se odločili, katero nalogo reševati) in da tudi, potem ko so videli rezultate
izpita, niso bili v tolikšni meri kot preǰsnja leta prepričani, ali so se odločili
prav. Toda kljub temu jih je le majhen del izrazil, da so imeli premalo časa.
To navidezno protislovje morda pomeni, da je bilo zaupanje v svoje znanje
šibkeǰse kot sicer, a v resnici je bilo bolǰse, saj je bilo njihovo reševanje
bolj tekoče – zaradi česar jim na koncu vendarle ni zmanjkovalo časa. A
če ob tem upoštevamo še, da so dijaki lani na drugi izpitni poli dosegli
manǰse število točk kot v povprečju v zadnjih letih, iz tega lahko sledi, da
so kandidati pri reševanju bolj pogosto naleteli na vprašanje, ki ga sploh
niso reševali – so ga preskočili –, zaradi česar se je verjetnost, da bi jim
na koncu časa zmanjkalo, nižala. Ta razlaga morda pojasni skladnost med
lanskim rokom in izpitom leta 2017.
Smiselno se zdi predpostaviti, da kandidati večinoma izbirajo in rešujejo
tiste naloge, za katere verjamejo, da jih bodo med vsemi nalogami rešili
najbolje in s tem dobili tudi največ točk – za izbiro katerekoli druge kombi-
nacije verjamejo, da bodo na izpitni poli dobili manj točk. V nadaljevanju
primerjamo delež kandidatov, ki so se v posameznem letu odločili reševati
posamezno izbirno nalogo, in dosežen indeks težavnosti pri tej nalogi (slika
12).
Slika 12. Deleži kandidatov, ki so v posameznih letih izbrali določeno nalogo na drugi
poli (mer – merjenja, meh – mehanika, TD – termodinamika, EM – elektrika in magneti-
zem, NVO – nihanje, valovanje, optika, MA – moderna fizika in astronomija), ter indeksi
težavnosti posameznih nalog.
Na podlagi podatkov lahko za lansko reševanje izpitne pole 2 predlagamo
nekaj ugotovitev:
215–235 231
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 232 — #18 i
i
i
i
i
i
Aleš Mohorič in Aleš Drolc
1. »Priljubljenost« naloge lahko vrednotimo na dva načina: prvi, katera je
naloga po vrsti po priljubljenosti, drugi, koliko dijakov oz. kolikšen delež
dijakov je izbralo neko nalogo. Spremenjen delež dijakov ne pomeni
nujno tudi spremenjene priljubljenosti. Po obeh merilih so dijakinje
in dijaki najbolj konsistentni pri izbiranju nalog 1, 2 in 4. Prvi dve
izbirajo najbolj pogosto, četrto najbolj poredko. Najbolj nekonsistentni
so pri izbiri nalog 3 in 5. Če se osredotočimo le na zadnje tri izpite, je
pogostost izbire stabilna tudi pri teh nalogah.
2. Pogostost izbire nalog iz merjenja in mehanike je na zadnjih šestih rokih
najbolj konsistentno – vedno sta bili najbolj pogosto izbrani nalogi. Na
rokih od 2018 do 2020 je stalna in visoka tudi pogostost izbire naloge iz
termodinamike – je tretja najbolj pogosto izbrana naloga. Za naloge iz
elektrike, nihanja in moderne fizike stalnost na zadnjih šestih rokih ni
tako izrazita. Na splošno bi lahko rekli, da so se dijaki v zadnjih šestih
rokih najbolj pogosto izognili nalogi iz elektrike in magnetizma.
3. Osredotočimo se na naloge, ki so jih zadnja tri leta kandidati izbirali
najbolj pogosto. Lanski delež povprečno doseženih točk na nalogi se od
povprečja preǰsnjih let ne razlikuje pri mehaniki. Pri termodinamiki je
število doseženih točk lani nižje kot predlani, a primerljivo z letom 2018.
Pri merjenju je razlika s predlanskim letom bolj izrazita; razlika je 0,14
odstotne točke, kar v surovih točkah pomeni dve točki od petnajstih
možnih. Odstopanje se zdi preceǰsnje, še posebej za nalogo, ki je vsa
leta največkrat izbrana in ima vsako leto primerljiv povprečni dosežek.
4. Naloga iz elektrike, ki je bila na preǰsnjih rokih najmanj priljubljena, je
tudi tokrat med manj priljubljenimi, a ne najmanj. Če lansko reševanje
primerjamo z reševanjem na rokih od 2015 do 2019, je lanski povprečni
dosežek v okviru pričakovanega. Če pa ga primerjamo le s povprečjem
na rokih 2018 in 2019, pa je povprečno število doseženih točk nižje od
pričakovanega, razlika pa je primerljiva z razliko pri prvi nalogi.
5. Povprečni dosežek je lani nižji od pričakovanega predvsem na drugi iz-
pitni poli. Dozdaǰsnja analiza po nalogah napeljuje na sklep, da je k
temu v največji meri pripomogla naloga 1 (merjenje). K nižjemu pov-
prečju so v manǰsi meri doprinesle še naloge 3, 4 in 5. Pri teh nalogah
so kandidati dosegali v povprečju manj točk, kot bi pričakovali glede na
povprečja zadnjih let. Nalogi 2 in 6 so kandidati reševali pričakovano, ob
tem da je bila naloga iz mehanike druga najbolj pogosto izbrana naloga,
232 Obzornik mat. fiz. 67 (2020) 6
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 233 — #19 i
i
i
i
i
i
Epidemija in splošna matura iz fizike 2020
kot vsa leta do zdaj, naloga iz moderne fizike pa najmanj pogosto iz-
brana. Če to ugotovitev postavimo v okvir lanskih posebnih okolǐsčin,
te niso učinkovale na znanje iz mehanike in zaupanje dijakov v svoje
znanje s tega področja, prav tako niso učinkovale na znanje dijakov iz
moderne fizike, a so zelo verjetno krojile zaupanje dijakov v lastno zna-
nje s tega področja. Ta vsebinski sklop je v primerjavi z drugimi manj
obsežen. Po mnenju nekaterih profesorjev fizike se ga je zaradi tega,
in ker naj bi bil posledično tudi najmanj zahteven, najlaže naučiti. To
je perspektiva, ki je dijaki sami ne prepoznajo. Zato je odnos dijaka
do tega poglavja v veliki meri odvisen tudi od profesorjevega pristopa.
Ker lani dijaki v zadnjih mesecih pred maturo stika z učitelji niso imeli
na način kot v preteklih letih, zelo verjetno tudi o tem poglavju niso
razpravljali tako kot preǰsnja leta. Posledično se dijaki za to nalogo niso
odločali v pričakovani meri. Tisti dijaki pa, ki so se za nalogo odločili,
so jo reševali tako dobro kot njihovi kolegi pred leti. Pri mehaniki, ki
proporcionalno predstavlja največji del maturitetne snovi, so dijaki to
nalogo izbirali samozavestno in jo reševali tako dobro kot preǰsnja leta.
Lanske okolǐsčine na te vsebine niso vplivale.
6. Prva naloga je bila lani kot običajno najbolj pogosta izbira dijakov.
Slabši dosežek lahko izhaja iz posebnosti naloge – tu bi bila potrebna
podrobneǰsa analiza postavk. A če predpostavimo, da je bila enako
zahtevna kot preǰsnja leta, so na slabši rezultat lahko vplivale spreme-
njene okolǐsčine. Ta naloga je računsko intenzivna, navezuje se tudi na
praktično delo. Oba vidika sta bila lani okrnjena: manj je bilo sku-
pnega ponavljanja, pri katerem profesor opozarja na zanke in napake v
računanju, ponekod je bilo praktično delo izpeljano na prilagojen način.
7. Pri tretji in četrti nalogi je odstopanje od povprečij preǰsnjih let sicer
minimalno, a negativno. Nekoliko slabše je bila reševana še naloga 5
(nihanje). Naloga je bila po pogostosti izbiranja četrta. Rezultat je bil
za sedem odstotnih točk nižji od povprečja rokov od 2015 do 2019.
8. Torej: merjenje (1) nepričakovano slabo, mehanika (2) in moderna fizika
(6) pričakovano, primerljivo s povprečji preǰsnjih let. Termodinamika
(3), elektrika (4) in nihanje (5) vsaka posebej v okviru preǰsnjih let, z
majhnim negativnim odklonom glede na povprečje let 2015–2019, ven-
dar s to razliko, da so bili lani vsi odkloni sočasno negativni.
215–235 233
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 234 — #20 i
i
i
i
i
i
Aleš Mohorič in Aleš Drolc
Zaključek
Pred izvedbo mature smo pričakovali, da bodo kandidati na maturi dosegli
manǰse povprečno število točk in bo razpršenost v dosežkih večja. Povprečni
dosežek na izpitu v celoti je bil lani nekoliko slabši, vendar ne najslabši in
v okvirih zadnjih let. Podobno velja za drugo izpitno polo, ki je ostala v
okviru najslabših v preteklih letih, vendar z najnižjim povprečnim dosež-
kom. Ravno obratno velja za prvo izpitno polo, na kateri so lani kandidati
dosegli najvǐsje povprečno število točk v zadnjih letih. Na internem delu, na
katerem med preǰsnjimi letih ni bilo statistično značilnih razlik, je lani dose-
ženo najvǐsje povprečje. Hkrati opazimo bolǰso oceno v četrtem letniku, kar
kaže na to, da je bila generacija v šoli obravnavana z velikim razumevanjem
za otežene razmere pouka. Matura je robusten test, lani na njegovo zahtev-
nost in objektivnost zunanji vzroki niso vplivali. Rezultati lanske mature iz
fizike tudi kažejo, da spremenjen pouk (še) ni bistveno vplival na dosežke na
maturi. Deloma tudi zato, ker je pouk v četrtem letniku prilagojen pripravi
na maturo in ni zelo občutljiv na spremembe okolǐsčin. Zanimivo bo opazo-
vati rezultate mature v prihodnjih letih, še posebej njihov odraz na temah,
ki se obravnavajo v letu, ki je najbolj prizadeto z drugačnim poukom.
LITERATURA
[1] B. MacInnis, J. A. Krosnick, A. S. Ho in M.-J. Cho, The Accuracy of Measurements
with Probability and Nonprobability Survey Samples replication and Extension, Public
Opinion Quarterly 82 (2018), 707–744.
[2] V. Babič, R. Belina, P. Gabrovec, M. Jagodič, A. Mohorič, M. Pirc, G. Planinšič,
M. Slavinec in I. Tomić, Predmetni izpitni katalog za splošno maturo 2019 – Fizika,
Ljubljana, Državni izpitni center, 2017.
[3] G. Cankar, Allowing examinee choice in educational testing, Metodološki zvezki 7
(2010), 151–166.
[4] P. Gabrovec in A. Mohorič, Splošna matura iz predmeta fizika v letu 2015, Poročilo
DPK SM za fiziko, 2015, dostopno na www.ric.si/mma/2015%20Porocilo%20DPK%
20411%20FIZ/2015121612553260/, ogled 7. 8. 2020.
[5] P. Gabrovec in A. Mohorič, Splošna matura iz predmeta fizika v letu 2016, Poročilo
DPK SM za fiziko, 2016, dostopno na www.ric.si/mma/2016%20Porocilo%20411%20%
20FIZ%202016/2017020710012066/, ogled 7. 8. 2020.
[6] P. Gabrovec in A. Mohorič, Splošna matura iz predmeta fizika v letu 2018, Poročilo
DPK SM za fiziko, 2018, dostopno na www.ric.si/mma/2018%20Porocilo%20DPK%
20411%20FIZ%202018/2018112710165457/, ogled 7. 8. 2020.
[7] P. Gabrovec in A. Mohorič, Splošna matura iz predmeta fizika v letu 2019, Poročilo
DPK SM za fiziko, 2019, dostopno na www.ric.si/mma/2019%20Porocilo%20DPK%
20FIZ%202019/2020012014410795/, ogled 4. 8. 2020.
234 Obzornik mat. fiz. 67 (2020) 6
i
i
“Mohoric” — 2021/3/9 — 8:12 — page 235 — #21 i
i
i
i
i
i
Epidemija in splošna matura iz fizike 2020
[8] P. Gabrovec in A. Mohorič, Splošna matura iz predmeta fizika v letu 2020, Poročilo
DPK SM za fiziko, 2020, dostopno na www.ric.si/mma/2020%20Porocilo%20DPK%
20FIZ%202020/20210119152756/, ogled 25. 2. 2021.
[9] A. Mohorič, O mednarodni analizi trendov znanja – TIMSS Advanced 2015, Obz.
mat. in fiz. 64 (2017), 171–181.
[10] G. Planinšič, R. Belina, I. Kukman in M. Cvahte, Učni načrt, Fizika [Elektronski vir],
gimnazija, splošna gimnazija, obvezni predmet (210 ur), izbirni predmet (35, 70, 105
ur), matura (105 + 35 ur). Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za
šolstvo, 2008, dostopno na portal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/
media/pdf/un_gimnazija/un_fizika_gimn.pdf, ogled 7. 8. 2020.
[11] A. Pollitt, A. Ahmed in V. Crisp, The demands on examination syllabuses and que-
stion papers, V P. Newton, J.-A. Baird, H. Goldstein, H. Patrick, & P. Tymms,
ur. Techniques for Monitoring the Comparability of Examination Standards, 2007,
166–206, London, Qualifications and Curriculum Authority.
[12] M. Pric in A. Mohorič, Splošna matura iz predmeta fizika v letu 2017, Poročilo DPK
SM za fiziko, 2017, dostopno na www.ric.si/mma/2017%20Porocilo%20DPK%20411%
20%20FIZ%202017/2018012308563785/, ogled 7. 8. 2020.
[13] I. Saksida ur., Letno poročilo – splošna matura 2019, Državna komisija za splošno
maturo, Državni izpitni center, Ljubljana, 2019.
[14] E. Semen, Analiza anketnega vprašalnika za dijake 2015, Državni izpitni cen-
ter, dostopno na www.ric.si/mma/Analiza%20ankete%20za%20dijake%20-%
20spomladanski%20rok%20splo%20%20ne%20mature%202015/2015110209474966/,
ogled 13. 8. 2020.
[15] E. Semen, Analiza anketnega vprašalnika za dijake 2016, Državni izpitni cen-
ter, dostopno na www.ric.si/mma/Analiza%20ankete%20za%20dijake%20-%
20spomladanski%20rok%20splo%20%20ne%20mature%202016/2016112513095660/,
ogled 13. 8. 2020.
[16] E. Semen, Analiza anketnega vprašalnika za dijake 2017, Državni izpitni cen-
ter, dostopno na www.ric.si/mma/Analiza%20ankete%20za%20dijake%20-%
20spomladanski%20rok%20splo%20%20ne%20mature%202017/2017121214205715/,
ogled 13. 8. 2020.
[17] E. Semen, Analiza anketnega vprašalnika za dijake 2018, Državni izpitni cen-
ter, dostopno na www.ric.si/mma/Analiza%20ankete%20za%20dijake%20-%
20spomladanski%20rok%20splo%20%20ne%20mature%202018/2019020422414834/,
ogled 13. 8. 2020.
[18] E. Semen, Analiza anketnega vprašalnika za dijake 2019, Državni izpitni cen-
ter, dostopno na www.ric.si/mma/Analiza%20ankete%20za%20dijake%20-%
20spomladanski%20rok%20splo%20%20ne%20mature%202019/2019102513330939/,
ogled 13. 8. 2020.
[19] E. Semen, Analiza anketnega vprašalnika za dijake 2020, Državni izpitni cen-
ter, dostopno na www.ric.si/mma/Analiza%20ankete%20za%20dijake%20-%
20spomladanski%20rok%20splo%20%20ne%20mature%202020/2020102811020186/,
ogled 25. 2. 2020.
215–235 235