Kako smo gospodarili? Z rezultati v prvem letu srednjeročnega načrta 1981-85 ne moremo biti povsem zadovoljni Po prvem letu uresničevanja srednjeročnega načrta 1981-85 lahko ugotovimo, da z doseženimi rezultati ne more-mo biti povsem zadovoljni. Pa ne zaradi slabega dela, ampak bolj zaradi gospodarskih ra-zmer, ki so se že lani in se še vedno vse bolj zaostrujejo, ta-ko da pri kohčnem obračunu pretehtajo še tako uspešne de-lovne rezultate. PROIZVEDLI SMO ZA 5,7 ODSTOTKOV VEČ Kljub težavam je lani beži-grajsko gospodarstvo uspešno uresničilo za 0,7 odstotkov viš-jo fizično rast industrijske pro-izvodnje, kot smo načrtovali. Načrtovali smo 5 odstotno po-višanje. Izvoz, ki je za 24,4 od-stotke presegel tistega, iz leta 1980, je bil za 11,3 odstotke višji od načrtovanega. Tudi re-gionalno je bil zelo uspešno razporejen, saj je bilo več kot 86 odstotkov izvoza usmerje-nega na konvertibilno področ-je. Uvoz je zaostajal za izvo-zom kar za 102 odstotke. Kljub temu pa vsebuje bežigrajsko gospodarstvo na izvoznem po-dročju še precej možnosti, saj jih od 187 organizacij združe-nega dela le 57 izvaža. ZASLUŽIMO VSE MANJ Umirilo se je tudi zaposlova-nje, saj je lani bežigrajsko go-spodarstvo zaposlilo za 0,5 od-§totkov manj Ijudi, kot prejšnje leto. Povprečni osebni doho-dek na zapostenega je lani znašai 13.129 dtnarjev. Če upoštevamo porast življenj-skih stroškov, je bil za 6,3 od-stotke nižji kot v letu 1980. Realni standard še naprej pa-da, čeprav je gospodarstvo razporedilo več sredstev za osebne dohodke, kot bi jih po določilih dogovora smelo. Ce bi v celoti upoštevali določila Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporeja-nja dohodka, bi bil realni pa-dec osebnih dohodkov še višji - znašal bi 9,1 odstotkov. TEŽAVE, TEŽAVE... Zaostreni pogoji gospodar-jenja, v katerih je lani bežigraj-sko združeno delo kljub temu ustvarilo zadovoljive rezultate, so se kazali predvsem v visoki rasti cen, stalnih težavah pri oskrbi s surovinami in repro-dukcijskimi materiali - doma-čimi in uvoženimi, v močno omejenem uvozu opreme in surovin, v zaostrenih kriterijih investiranja, splošni nelikvi-dnosti in zato tudi povečani fi-nančni nedisciplini. Vse to je v nekaterih organizacijah zdru-ženega dela bolj, drugje pa manj, vplivalo na normalen po-šlovni proces, zviševalo mate-rialne stroške poslovanja in zmanjševalo dohodek. Doho-dek bežigrajskega gospodar-stva je bil lani sicer nominalno višji za 29,9 odstotkov kot prejšnje leto, zaradi visoke ra-sti cen pa je bil realno nižji za 0,8 odstotkov in je močno zao-stajal za načrtcvanim pora-stom za 5 odstotkov. Pozitiven pa je podatek, da je rast sploš-ne porabe zaostajala za rastjo dohodka, saj se je povečala le za 8 odstotkov, lahko pa bi se za 26,9 odstotkov, kot smo predvidevali. MOTNJE IN IZGUBE MORAMO KAR NAJHITREJE ODPRAVIH Ove organizaciji združenega dela sta (Iskra, tozd Tovarna naprav in elementov za ener-getiko in teleinformatiko ter ABC Pomurka, tozd Gostinsko prehrambeni center) sta lan-sko poslovno leto zaključili z izgubo v skupni višini 6.456.000 dinarjev. To je za en odstotek manj kot lani, pa tudi število izgubašev se je letos zmanjšalo za enega. Z motnja-mi v poslovanju pa je lansko poslovno leto končalo 25 or-ganizacij združenega dela. Vse te bodo obiskale delovne sku-pine, da se bodo pogovorili o vzrokih izgub in motenj ter o realnih možnostih za izdelavo takega programa za odpravo izgub, ki bo uresničljiv v naj-krajšem možnem času. Ker se nekatere organizacije združenega dela pojavljajo na seznamu z motnjami že dlje časa in ni še nikakršnega izboljšanja, bodo delovne sku-pine predlagale izvršnemu svetu take ukrepe, ki bodo za-gotovo uresničeni v letošnjem letu. POD DROBNOGLEDOM Naložbe za gradnjo in nakup objektov in opreme smo lani močno omejili ter tudi za Beži-gradom kritično pretresli nji-hovo upravičenost in družbe-no potrebnost. Tako je bilo ob koncu lanskega leta za Beži-gradom v fazi izgradnje 24 in-vesticijskih objektov, ki bodo daljnoročno pripomogli k preobrazbi gospodarstva, v skupni predračunski vrednosti 1.476.798.000 dinarjev. 36 od-stotkov tega zneska bodo pla-čale organizacije združenega dela iz Bežigrada, ostalo pa in-vestitorji \z drugih občin. 57 odstotkov zbranega denarja bomo naložili v trgovino, 33,5 odstotkov v industrijo, ostalo pa v druge dejavnosti, razen prometa, poslovnotehničnih in finančnih storitev, ki nimajo nobene naložbe IZGUBARJEV V NEGOSPODARSTVU Nl VEČ V negospodarstvu so orga-nizacije združenega dela za Bežigradom lani dobro poslo-vale, saj je celotni prihodek porastel za 32,3 odstotke v pri-merjavi z letom poprej. Zaradi visoke rasti cen pa je celotni prihodek vseeno realno padel. Samo ena organizacija zdru-ženega dela s področja nego-spodarstva je lani poslovala z izgubo pa še ta je z zadnjim dnem decembra lani nehala obstojati VIDA PETROVČIČ