| 159 | GEODETSKI VESTNIK | 65/1| DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES mIL aNu V SpOmIN (1927–2021) Erazem Rotterdamski je nekoč dejal: »So ljudje, ki živijo v svetu sanj, in so ljudje, ki se soočajo z resnič- nostjo. In so tudi tisti, ki en svet spreminjajo v drugega.« Dr. Milan Naprudnik je bil nedvomno človek, ki je spadal v kategorijo slednjih. Vse življenje je en svet spreminjal v drugega. Svet geodetske dejavnosti in svet geodetske stroke je zaznamoval s svojim strokovnim delom in z neizčrpnim virom življenjske energije, s katero si je prizadeval ta svet spremeniti v drug, boljši, sodobnejši svet geodetske dejavnosti in prostorskega načrtovanja. Ko danes prebiramo gradiva in zapise, ki jih je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja oziroma celo prejšnjega tisočletja zapisal Milan Naprudnik, se nam zazdi, da beremo aktualne strateške usmeritve državne geodetske službe, usmeritve s področja inventarizacije prostora, regionalnega planiranja in informacijskih sistemov. Pred več kot štiridesetimi leti zastavljena vizija je namreč še vedno aktualna, saj nam čisto vseh takrat zapisanih ciljev še vedno ni uspelo v celoti izpolniti. Letos mineva osemnajst let od Milanovega zapisa v Geodetskem vestniku, v katerem nas je opozarjal na vlogo geodetov in geodetske dejavnosti v razmerju do takrat uveljavljene Agende 21 ter evropske prostorske razvojne perspektive. Osem let po upokojitvi je natančno opredeljeval izzive jutrišnjega dne ter pisal o globalizaciji družbe in s tem tudi o globalizaciji gospodarjenja z zemljišči, ter o izzivu, ki ga je poimenoval z geslom »Danes kataster zemljišč, jutri statistika nepremičnin«. O vizionarstvu Milana Naprudnika nas prepriča primerjava današnjih zapisov v evropskem zelenem do- govoru in skupnem evropskem podatkovnem prostoru, ki vključujejo povsem enake teme. Kljub jasnim usmeritvam, ki jih je Milan postavil pred državno geodetsko službo že v obdobju, ko je vodil republiško geodetsko upravo (1967–1970 in 1977–1984), nam jih vsem skupaj vse do danes ni uspelo v celoti iz- polniti. Šele z dokončanjem programa projektov eProstor bo slovenska državna geodetska služba skupaj z direktoratom za prostor, graditev in stanovanja MOP izpolnila zamisel o medopravilnih in večnamenskih nepremičninskih evidencah, povezanih z inštrumenti zemljiške politike in prostorskega načrtovanja. Milan Naprudnik je bil skupaj s T omažem Banovcem in drugimi vizionarji slovenske geodezije zaslužen, da smo slovenski geodeti že v 70. letih ponujali globalne evidence o rabi zemljišč, onesnaženosti, nara- | 160 | | 65/1 | GEODETSKI VESTNIK DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES Tomaž Petek generalni direktor Geodetske uprave Republike Slovenije vovarstveni in okoljski vrednosti, tržni vrednosti in drugo. Vse našteto zasledujemo Milanovi nasledniki na čelu Geodetske uprave Republike Slovenije vse do današnjih dni, ko že lahko s ponosom poročamo na evropski in svetovni ravni, da je v Sloveniji že vzpostavljen integriran okvir za učinkovito upravljanje prostorskih podatkov za potrebe doseganja ciljev trajnostnega razvoja in Agende 2030, s čimer se trenutno ukvarjata OZN in Svetovna banka. Leta 2003 se je Milan spraševal, ali lahko takšne drzne misli in razvoj privedejo do slovesa od starega, dobrega zemljiškega katastra kot temeljne evidence geodetske upravne dejavnosti? V teh dneh državni zbor sprejema Zakon o katastru nepremičnin, v katerem najdemo odgovor na prej zapisno vprašanje. Kataster ostaja temeljna evidenca geodetske upravne dejavnosti, vendar hkrati postaja jedro sistema povezanih zbirk podatkov in spletnih storitev na podlagi teh podatkov, ki bodo v globalizirani družbi služili za sprejemanje kakovostnih odločitev in pripomogli k hitrejšemu, vendar trajnejšemu družbenemu razvoju. Marsičesa od doseženega v Sloveniji še ne bi imeli, če ne bi imeli v svojih vrstah vsestranskega entuziasta, vizionarja in strokovnjaka z neizmerno energijo, kakršen je bil prof. dr. Milan Naprudnik. Bolečina ob izgubi s časom izgine, a spomini ostanejo za večno. Milanova večna mladostna energija nas bo vse skupaj še dolgo navdihovala, da si vsi skupaj prizadevamo, da bi mu čim bolj sledili in ta svet spremenili v drug, boljši svet. Milan, pogrešali te bomo.