22. lil. 197? GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA KME-TIJSKO PREHRAMBENI KOMBI-NAT S SEDEŽEM V PTUJU naša i i I 1 illil lil! LETO IV. FEBRUAR 1977 ŠTEVILKA 2 □□□□□□□□□□□□□□□□DDDPDDnDÜDDDDCOCOmCOCnDanü Družbeni položaj žensk Bliža se dan žena — dan, ki smo ga postopoma bolj razvrednotili kot katero drugo obeležje v letu. Osmi marec naj postane tisti dan v koledarju, ko bomo ugotavljali do kod smo prišli pri uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov, na poti do še ustvarjalnejše družbe. Ženskam so po ustavi in zakonih zagotovljene v vsem enake pravice kot moškim, v vsem, brez izjeme! Toda v praktični uporabi mnogih pravic še vedno obstajajo velika odstopanja na škodo žensk, od neenakih možnosti za zaposlovanje in neenake višine osebnih dohodkov za enako delo, do neenakih pogojev za izpopolnjevanje in napredovanje na delovnem mestu, za volitve v samoupravne in državne organe ter družbenopolitične forume in dvakratnega delovnega časa žensk, zaradi neprimerno večje obremenjenosti. Vsak izmed družbenih problemov žensk bi naj dobil polno državljansko pravico. Emancipacija ženske, tako družbena kot politična, delovna in kulturna, je bila vedno eno izmed najpomembnejših vprašanj delavskega razreda, sestavni del njegovega razrednega boja. Obstajajo pa tudi prepričljivi podatki o še vedno premajhni zastopanosti žensk v družbenopolitičnem in samoupravnem življenju, predvsem na vodilnih funkcijah, kot tudi o vrsti nerešenih ali prepočasi reševanih vprašanj položaja ženske na delovnem mestu, v družbi in družini. n raDüüDDannünDDDDDanDDüODonnaiioDDDnDDanüQ □ □ D n VSEM ŽENSKAM, ZAPOSLENIM V SESTAVLJENI n □ ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKO H g PREHRAMBENI KOMBINAT ISKRENO ČESTITA- g g MO K 8. MARCU — MEDNARODNEMU DNEVU p □ ŽENSK a □ Sodelavci, samoupravni organi in n d družbenopolitične organizacije D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D REGIONALNI POSVETI V KMETIJSTVU ZA RAZPRAVE O KMETIJSTVU SO ŽE VEČ MESECEV PRIPRAVE NA OBMOČNA POSVETOVANJA. PRIPRAVLJALI SO JIH SINDIKATI ŽE V ČASU JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU. OBLIKOVANE SO BILE POSEBNE SKUPINE, KI SO IMELE NALOGO PRIPRAVITI USTREZNO GRADIVO Z VSEH KMETIJSKIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA, OBRATOV KOOPERACIJA IN KMETIJSKIH ZADRUG TER VSEH TISTIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA, KI SE UKVARJAJO NEPOSREDNO ALI POSREDNO S KMETIJSTVOM. TEME RAZPRAV Pripravljeno gradivo je dobrodošla osnova za razprave, ki jih sedaj nadaljujemo v okviru socialistične zveze. Tako je bilo v okviru medobčinskega sveta SZDL dogovorjeno, da se opravijo naslednje specializirane razprave: # Planiranje in dohodkovni odnosi # O povezovanju kmetov v skladu z zakonom o združenem delu S O samoupravnem organiziranju združenega dela v kmetijstvu # O pedagoških in znanstvenih OZD, strokovno pospeševalni dejavnosti ® O organiziranju skupnosti za preskrbo mest. O vsaki razpravi bomo napisali najbistvenejša stališča, ki se bodo oziroma so se skozi široko razpravo o omenjenih vprašanjih izkristalizirala. PLANIRANJE IN DOHODKOVNI ODNOSI Najprej o prvem posvetovanju oziroma razpravi, na kateri so sodelovali najodgovornejši dejavniki iz skoraj vseh organizacij združenega dela iz neposrednega kmetijstva, predelave in trgovine iz celotne regije. Osnovni namen razprave je bil na osnovi zbranega gradiva preučiti oziroma ugotoviti ali so s planiranjem programi organizacij združenega dela zajeli vse tiste naloge, ki so postavljene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana razvoja kmetijstva in živilske industrije za obdobje 1976 — 1980. Istočasno pa ugotoviti, kako smo že sedaj povezani za te naloge in ali so že vzpostavljeni dohodkovni odnosi v skladu z določili in prizadevanji zakona o združenem delu. S sporazumom je določeno, da se podpisnice sporazumejo in zavežejo, da bodo organizirano dosegle cilje, postavljene v sporazumu, uresničevala obveznosti, boljše izkoriščale zemljišča in prirodne možnosti in zmogljivosti, zagotavljale večjo proizvodnjo, boljšo izrabo surovin, ustvarjale pogoje za stalno reprodukcijsko sposobnost kmetijstva in živilske industrije, zagotavljale skladen razvoj, racionalnost vlaganj, usmerjale in usklajevale investicijske odločitve v kmetijstvu in živilski industriji, zaradi zagotovitve smotrnosti plaganj. Za uresničevanje ciljev samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja kmetijstva in živilske industrije pa se bodo podpisnice v medsebojnem povezovanju sporazumele še zlasti o obsegu in vrstah proizvodnje, o razmerjih v medsebojnem poslovnem sodelovanju o naložbah, ki so potrebne za dogovorjen obseg proizvodnje, za zagotavljanje reprodukcijskih materialov, o vrstah in številu kadrov, potrebnih za dogovorjeni razvoj, o temeljih dohodkovnih odnosov, o združevanju in upravljanju sredstev v pospeševalnih skladih. KAKŠNE SO OBVEZNOSTI V OMENJENEM SPORAZUMU? Intenzifikacija in izkoriščanje travnatega sveta, njivske krme, povečevanje proizvodnje žit na podlagi povečanih pridelkov. Posebno obvezo imajo kmetijske delovne organizacije v Podravju in Pomurju za zagotovitev potrebnega obsega proizvodnje sladkorne, pese. Pri pridelovanju krompirja je poudarek na večjih pridelkih na hektar površin. Govedoreja bo tudi v tem obdobju prevladujoča usmeritev kmetij ske proizvodnje do obsega, ki o-mogoča racionalno koriščenje domačih izvorov krme. Poudarek bo na modernizaciji družbenih mlečnih farm, hlevov kmetov, hitrejši obnovi in zamenjavi osnovne črede, v prireji kvalitetnega govejega mesa. V prašičereji bo povečana farmska prireja mesa in reja v kooperaciji na podlagi zagotovljene osnovne krme iz lastnega gospodarstva ali iz proizvodne skupnosti. Perutninarstvo se bo razvijalo v skladu s potrebami trga in možnostmi racionalnega izvoza. Povečana bo obnova sodobnih nasadov jabolk, hrušk, breskev, jagodičevja in hmeljarstva. V samoupravnem sporazumu so opredeljene planske naloge do leta 1980. Te pa so razdeljene po območjih in so konkretizirane v srednjeročnih programih posameznih organizacij združenega dela kmetijstva in živilske industrije. OBVEZNOSTI V PODRAVSKI REGIJI V razpravi o vseh teh vprašanjih je bilo zlasti še izpostavljeno vprašanje obveznosti, ki jih imamo v podravski regiji, saj le te predstavljajo pomemben de- javnik v realiziciji postavljenih planskih nalog. Zato bi morali ponovno predlagati in uskladiti postavljene in sprejete programe po posameznih organizacijah združenega dela in se dogovoriti za realizacijo. To pa pomeni se dogovoriti tudi za dohodkovne odnose in organiziranosti. Zato tudi mimo organiziranosti razprava ni mogla. Vendar je razprava tudi tokrat bila usmerjena v model sestavljene organizacije, ki bi naj bila povezovalec vse primarne proizvodnje, predelave in plasmana. Čeprav je že vrsta razprav, ki so bile predhodno organizirane po tem vprašanju pokazala, da se je v sedanjem trenutku uveljavljanja zakona o združenem delu potrebno srečati še z drugimi možnimi oblikami povezovanja, zlasti na dohodkovnih odnosih. Tudi dve sestavljeni organizaciji združenega dela, ki sta se le oblikovali na tem področju, jih je treba dograditi. Ti dve sta SOZD Kmetijski prehrambeni kombinat, v okviru katerega bi se združevalo primarno kmetijstvo in tudi predelava, ki se povezuje naprej v trgovino in to s SOZD TIMA, kot tudi drugimi preko poslovnih skupnosti. Poudarjeno pa je ob tem bilo, da se je nujno povezovati tudi izven tega območja. Obveza obeh SOZD pa je, da usklajujeta med seboj poslovanje In vzpostavljata dohodkovne odnose. PROIZVODNJA IN PREDELAVA V SOZD KPK je začrtana in dogovorjena s samoupravnim sporazumom med organizacijami združenega dela, proizvodnja mesa in predelave in tudi delno prodaja teh proizvodov. Osnovna proizvodnja in predelava je s programom začrtana. Živinoreja je po sporazumu ena izmed prioritetnih proizvodnih dejavnosti v regiji. Tudi za druge kmetijske panoge so blagovne skupine začrtane. ZAKLJUČKI RAZPRAVE Iz celotne razprave se da zaključiti naslednje: # Razvojne programe vseh organizacij združenega dela kmetijstva in predelave v podravski regiji moramo pregledati in uskladiti z obveznostmi, ki jih imamo po samoupravnem sporazumu o temeljih plana razvoja kmetijstva SR Slovenije za obdobje 1976 — 1980. Poleg uskladitve teh programov med organizacijami združenega dela, pomeni pripraviti nekatere programe razvoja posameznih panog v regiji. Nekaj teh je že sprejetih. 0 Vzpostavitev dohodkovnih odnosov je drugo področje na- log, ki se morajo realizirati v okviru obeh SOZD, to je SOZD KP in SOZD TIMA, pa tudi z drugimi organizacijami združenega dela izven teh SOZD in območja, zlasti za tiste proizvode, ali pridelke, ki jih predelava oziroma trgovina na tem območju ne more zaradi prevelikih količin absorbirati. 0 Glede oblik organiziranosti, ki so bile v razpravi tudi nakazane, se smatra, da se krepita obe sestavljeni organizaciji združenega dela in se v SOZD KPK povezuje — kmetijska proizvodnja in živilska predelava v regiji. To pomeni organizacije združenega dela kmetijstva, predelave in oblike organiziranja kmetov. 0 Obe sestavljeni organizaciji združenega dela medsebojno sodelujeta in razvijata dohodkovne odnose in medsebojne poslovne odnose, preko poslovnih skupnosti. • Dogovoriti se z medobčinskim odborom gospodarske zbornice za formiranje posebnega organa, ki naj prevzame vlogo usklajevalca med SOZD in drugimi organizacijami združenega dela na tem območju. Čeprav se je posvet večkrat oddaljil od osnovne teme, pa kljub temu menimo, da je uspel. — cč — MAKSIMALNE ODKUPNE CENE MLEKA IN PREMIJE ZA MLEKO Z dogovorom, ki so ga podpisali predstavniki vseh republiških in pokrajinskih izvršnih svetov (Ur. I. SFRJ, št. 56-76), so se vse republike in obe avtonomni pokrajini strinjale, da mora znašati minimalna odkupna cena za mleko 1,06 din za maščobno enoto, s pristavkom, da se bo za odkupljeno mleko izplačevalo do 30. 6. 1977 še po 0,12 din premije za maščobno enoto iz sredstev, ki bodo v ta namen določena v proračunu federacije za leto 1977. Odlok izvršnega sveta Skupščine SRS (Ur. I. SRS, št. 31-76) določa, da bodo od 10. 1. 1977 OZD, ki se ukvarjajo s predelavo ali prometom mleka, odkupovale mleko od OZD, KZ in drugih oblik združevanja kmetov po ceni, ki ne sme biti nižja od 1,06 din za maščobno enoto, franko zbiralnica proizvajalca. Mleko mora ustrezati določeni kvaliteti. TOVARNA SLADKORJA ORMOŽ Družbeno-ekonomska upravičenost izgradnje RAST NARODNEGA DOHODKA V NAŠI REPUBLIKI IN DRŽAVI IE POVEZANA Z VSE VEČJO POTROŠNJO HRANE. KER SO KMETIJSKE POVRŠINE OMEJENE, JE VEČJA PROIZVODNJA MOŽNA V NAJVEČJI MERI LE S POVEČANO OKREPLJENOSTJO. V MEDREPUBLIŠKEM DOGOVARJANJU O ZAGOTOVITVI HRANE ZA NASLEDNJE OBDOBJE JE VSAKA REPUBLIKA PRED NALOGO, DA AKTIVIRA SVOJE LASTNE MOŽNOSTI, ŠELE NATO LAHKO IŠČE POTREBNE KOLIČINE HRANE V OSTALIH REPUBLIKAH ALI V UVOZU. TAKA JE TUDI NALOGA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE, DA POVEČA PROIZVODNJO ŽITARIC IN PRIČNE S PROIZVODNJO SLADKORJA. SLADKOR ZA SLOVENIJO Slovenija rabi letno preko 80.000 ton sladkorja ali preko 40 kilogramov na prebivalca. Prirodne razmere v severovzhodni Sloveniji so tako po konfiguraciji, tipu tal in klimatskih pogojih podobne, kot v vrsti področij v Evropi, kjer je proizvodnja sladkorja močno razvita. Res je, da so pri nas površine razdrobljene. Vendar pa s pristopom k melioracijam in zložbam zemljišč tudi ta problem že zmanjšujemo. Sladkorno peso bomo pridelovali na področjih občin Ormož, Ptuj, Lenart, Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona, Maribor, Slovenska Bistrica, kjer imamo 100.916 ha, poleg tega pa tudi v občini Čakovec in Varaždin, kjer je 13.191 hektarjev njivskih površin. V posameznih občinah bomo proizvajali sladkorno peso na sledečih površinah: hektarju. Ta proizvodnja bi dala 40.000 ton sladkorja ali polovico slovenske potrošnje. Poleg tega pa bi ddbili še stranske proizvode, 16.250 ton pesnih rezancev, 14.500 ton pesne melase, listje in glave, ki predstavljajo povsod v razvitem kmetijstvu važno hrano za govedo, torej tudi za proizvodnjo mleka in mesa. Vidimo, da se proizvodnja sladkorne pese in sladkorja v severovzhodni Sloveniji popolnoma vključuje v sedanji razvoj kmetijstva, posebno pa še živinoreje. UGODNE TRANSPORTNE MOŽNOSTI Tovarna ima predvideno lokacijo v Ormdžu in to zaradi ugodnih transportnih možnosti za sladkorno peso. Lokacija je neposredno ob reki Dravi, ki daje potrebno vodo. Kapa- Letno hektarjev sladkorne pese Občina skupaj ha obremenitev njiv v ha družbeni sektor ha zasebni sektor ha 1. Ormož 1.1000 15 350 150 2. Ptuj 1.900 10 600 1.300 3. Ljutomer 900 13 100 800 4. Murska Sobota 1.000 4 300 100 5. Gornja Radgona 400 6 200 200 6. Maribor 400 3 150 250 1. Lendava 600 6 250 350 8 .Slovenska Bistrica 300 5 100 200 9. Lenart 400 13 200 200 10. Varaždin 400 150 250 11. Čakovec 600 300 300 SKUPAJ: 8.000 ha 2.100 ha 5.300ha POVRŠINE POD SLADKORNO PESO Poprečncr bi imeli na tem območju Slovenije 1 % njivskih površin pod sladkorno peso, brez upoštevanja novo melio-niranih površin, kar je izpod normalne obremenitve v zahodni Evropi. Polno izkoriščena kapaciteta tovarne sladkorja zahteva 320.000 ton sladkorne pese ali 40 ton pridelka po citeta dnevne predelave je 4.000 ton pese na dan. Z izborom najsodobnejše tehnologije in opreme, ki teče sedaj, bomo zagotovili ekonomsko ugodne pogoje, kar kažejo vsi dosedanji izračuni. Predračunska vrednost tovarne je 1,268.088.000 din v osnovna sredstva in 65.000.000 din v obratna sredstva. Dinamika izgradnje: leto 1916 v višini 9.181.000 din leta 1911 v višini 453.349.000 din leta 1918 v višini 565.548.000 din leta 1919 v višini 239.810,000 din Viri sredstev: 410.000.000 din lastna sredstva 315.131.000 din krediti dobaviteljev 422.351.000 din bančni krediti Tovarna bi pričela s poizkusno proizvodnjo 1919. leta in je sposobna takoj odplačevati potrebne kredite, ki prispejo v naslednjih letih. Po osmih letih poslovanja se občutno zmanjšajo obveznosti za odplačila in nova znatna sredstva lahko uporabi za modernizacijo proizvodnje sladkorne pese, predelavo skladišča in podobno. V sklopu investicije je predvidena tudi nabava specialnih strojev za proizvodnjo sladkorne pese in to sejalnic, kultivatorjev in kombajnov. Ta oprema bo na razpolago proizvajalcem, ki bodo tudi primerno organizirani. Tovarna bo zaposlovala 318 delavcev, ki se bodo v času izgradnje primerno izšolali. Prav tako so v sklopu investicije predvidena sredstva za strokovno izpopolnjevanje proizvajalcev pese. NOVA KULTURA — SLADKORNA PESA Iz vsega tega lahko zaključimo, da imama kmetijski proizvajalci možnost uvesti na na- še njive novo kulturo, ki bo pospešila rast našega dohodka, dala nam bo nov tržni višek v poljedelstvu, ustvarila ndva delovna mesta v proizvodnji in predelavi pese, istočasno pa odprla možnost za nadaljnjo finalizacijo proizvodov, ki se vzporedno pojavljajo* Ko stojimo danes pred odločitvijo, da se kot ustanovitelj vključimo v priprave za proizvodnjo sladkorja, nam Odločitev ne bo težka. Dobili bomo nov proizvod, ki bo višje vrednotil naše delo, povezal nas bo v nadaljnjem razvoju, saj bo tovarna last vseh proizvajalcev, od tistih, ki bodo proizvajali sladkorno peso do tistih, ki bodo rabili sladkor kot surovino za predelavo in za porabo. Istočasno pa bol v našem prostoru povečana proizvodnja živinske krme. Z uvajanjem sladkorja in sladkorne pese na naše območje se borno! uvrstili med razvite kmetijske proizvajalce, združene v modernem proizvodnem procesu. Predpisi s področja kmetijstva STAROSTNA POKOJNINA KMETOV Po sklepih skupščine samoupravne interesne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SRS (Ur. I. SRS, št. 30-76) znaša starostna pokojnina od 1. 1. 1977 din 515 na mesec, prispevek, ki je enak za vse zavezance, din 1532 letno, prispevek v odstotku od odmerne osnove pa 10,21 %. SODNE TAKSE V GOSPODARSKIH SPORIH Po dogovoru med republikami in pokrajinami (Ur. I. SFRJ, št. 56-76) se morajo sodne takse v gospodarskih sporih, ki so predpisane v odstotku od vrednosti spornega prometa, znižati za 25 %. Zgornja meja teh taks tudi ne sme presegati 15.000 din. IZVAJANJE DRUŽBENEGA PLANA SRS V LETU 1977 Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1977 (Ur. I. SRS, št. 31-76) določa med drugim tudi naloge Gospodarske zbornice in Zadružne zveze pri intenziviranju prometa prehoda na dohodkovne odnose med OZD, ki so proizvodno in poslovno povezane zlasti pri mleku, mesu, vinu, sadju in tam, kjer se hrana in živilske surovine zagotavljajo s širšega območja države. Zadružna zveza bo intenzivno sodelovala pri oblikovanju novih KZ, OZD in temeljnih organizacij kooperantov, pri pospešenem oblikovanju proizvodnih skupnosti, različnih oblik kooperacijskih odnosov in podobno. Ocena njihovega delovanja OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK »KOŠAKOV« TMI MARIBOR ŽE SAMA PRAKSA, KAKOR TUDI VSAKODNEVNE POTREBE NAM NALAGAJO DOLŽNOST, ŠE POSEBEJ PA NAS NA TE NALOGE OBVEZUJEJO STALIŠČA IN SKLEPI 5. 'SEJE CK ZKS, KAKOR TUDI 7. SEJE OBČINSKE KONFERENCE MARIBOR, DA NENEHNO OCENJUJEMO IDEJNOPOLITIČNE, DRŽBENO-EKONOMSKE IN SAMOUPRAVNE RAZMERE V SVOJEM DELOVNEM OKOLJU, KAKOR TUDI V ŠIRŠEM DRUŽBENEM PROSTORU. LE Z NENEHNIM OCENJEVANJEM RAZMER BOMO SPOSOBNI NAGLEGA REAGIRANJA IN SE AKCIJSKO SPOPASTI V REŠEVANJU NASTALIH PROBLEMOV IN OPRAVLJANJU PRED NAS KOMUNISTE POSTAVLJENIH NALOG. Od našega delokroga in nastalih problemov v njem bo odvisno, katerim vprašanjem bomo v prihodnje morali posvetiti večjo pozornost ter v reševanju nastalih situacij dati večji poudarek. Ker pa je pred kratkim potekla polovica našega sedanjega mandatnega obdobja od zadnje redne konference je prav, da malo podrobneje pogledamo našo dosedanjo aktivnost, ocenimo uspešnost ali neuspešnost našega enoletnega delovanja, ter si na osnovi vsestranske analize tega delovanja začrtamo smernice naše prihodnje aktivnosti. vredno zastopstvo vseh sredin in strukture, v skladu z vsemi zaposlenimi tako glede strokovnosti, starosti in spola. Vendar z uspehi te akcije ne moremo biti pov- sem zadovoljni. Storili smo pri tem veliko napako, ki jo bomo morali čimprej popraviti. Tu mislim predvsem na delo upravnega odbora, ki še do danes ni konstituiran, kakor tudi na delo ali nedelo posameznih komisij delavskega sveta, katere so komaj zaživele. Pri tem vsekakor nosi del odgovornosti ZK, kakor tudi celotni politični aktiv. IZ AKCIJE V AKCIJO Po tej akciji je sledila druga, še pomembnejša, ki nas je angažirala, to je javna razprava o osnutku OBISK NA DELOVNEM MESTU Milka Dobršek prodaja na tržnici MILKA DOBRŠEK JE ZAPOSLENA NA TRŽNICI V MARIBORU KOT PRODAJALKA ŽE OD LETA 1966, KO JE PREVZEL AGROKOMBINAT MARIBOR STOJNICO NA TRŽNICI OD KMETIJSKE ZADRUGE SVEČINA. AKTIVNOST OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK Prav gotovo je, da na vseh področjih našega delovanja nismo bili enako uspešni. So pa tudi taka torišča, kjer smo imeli uspehe in je bilo našo aktivnost še kako čutiti. Seveda pa je uspešnost delovanja in akcije odvisna v veliki meri od delovne vneme celotne organizacije ZK, kakor tudi od angažiranja vsakega njenega člana. Zavedati se moramo, da aktivnost člana ZK ni samo v udeležbi na sestankih in rednem plačevanju članarine. Naša aktivnost se meri po tem, kako smo politično aktivni v delu samoupravnih organov, v družbenopolitičnih organizacijah, v kolikšni meri smo idejnopolitično usposobljeni na nagli akcijski spopad v reševanju problemov. Naša aktivnost se mora prav tako čutiti v širšem družbenem prostoru, predvsem še v krajevni skupnosti, kjer živimo. Skratka, aktivni moramo biti povsod, kjer se pokaže potreba. Osnove našega delovanja so bile nakazane smernice in predložen program dela zadnje konference. Delo je bilo zelo raznoliko in je zahtevalo stalno angažiranje našega članstva, saj smo imeli v minulem obdobju poleg rednih nalog še nekaj izrednih in precej uspešno izvedenih akcij. PRIPRAVE NA VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE Tako smo takoj v začetku leta posvečali vso pozornost predvolilnim pripravam za volitve v samoupravne organe. Pri tem se je naša aktivnost odražala v uspešno izvedenih zborih delovnih ljudi, pri evidentiranju možnih kandidatov, kakor tudi v temeljni pripravi in sami izvedbi volitev. S posebno vnemo smo bili pri kadrovanju za samoupravne organe, tako da smo upoštevali enako- Milka Doberšek: »Delo opravljam z veseljem, brez večjih težav!« Na stojnici lahko Milka Dobršek nudi kupcem skoraj vso zelenjavo in sadje, ki ga ji dobavljajo iz skladišča Agrokombinata Maribor, dnevno, vsako jutro. Ker je na mariborski tržnici podobnih stojnic veliko, je po mnenju Milke Dobršek konkurenca izredno velika, tako glede kvalitete in cene. V cenah verjetno ni bistvenih razlik, prav tako pa tudi v ponudbi. Med tednom je kupcev bolj malo, največji naval pa je ob sobotah in v nedeljo zjutraj, ko so proste tudi zaposlene ženske. Delovni čas Milke Dobršek je pozimi od 6.30 ure do 13.30 ure, poleti pa od 5. ure do 14.30 ure. V nedeljo pa dela od 7. ure do 11. ure. Ker je njeno delo v glavnem zunaj, Milka Dobršek dela pod razmeroma težkimi delovnimi pogoji, saj je vezana na neprestane temperaturne spremembe. Kljub temu pa Milka še ni bila bolna in delo opravlja z veseljem, brez večjih težav. Pri njej kupujejo v glavnem stalne stranke, ki pa so seveda različne, nekatere so bolj, druge manj zahtevne. Njeno delo stalno spremlja vodja skladišča Franc Majcen in ga tudi sproti obvešča o stanju blaga in o pokvarljivosti blaga, ki ga je potrebno nadomestiti z novim blagom. Milka Dobršek kljub težkim delovnim pogojem z veseljem opravlja svoje delo, saj se je nanj navadila, prav tako pa so se nanjo navadili stalni kupci. Še dve leti jo ločita do upokojitve, zato si želi, da bi upokojitev dočakala zdrava na tem mestu. Doma jo po napornem delu čaka družina in delo doma. Prav tako je tudi zadovoljna z osebnim dohodkom, ki pa se obračunava po prodanem blagu, kar pomeni, čim več prodaš, tem več zaslužiš. Osebni dohodek je večji v poletnih mesecih, saj sta ponudba in prodaja takrat večji. Tudi mi se pridružujemo njenim željam in ji želimo pri nadaljnjem delu čimveč uspehov. M. P. zakona o združenem delu. Z združenimi močmi in močno politično akcijo smo tolmačili in razpravljali po vseh enotah naše delovne organizacije, pa tudi v dislociranih enotah. Tej akciji je sledil vpis posojila za ceste. Naši delovni ljudje so kljub težavam, s katerimi se srečujemo vsakodnevno, pokazali visoko zavest solidarnosti do naše družbene skupnosti in s tem pokazali, da so pripravljeni pomagati. Ta solidarnost in pripravljenost se je posebej pokazala še pri akciji »Posočja«, kjer so prav tako komunisti opravili svoj del aktivističnega poslanstva. Naše delo se ni odvijalo prek partijskih sestankov. Teh je bilo 12, in sicer 6 sej sekretariata in 6 skupnih sestankov. Na sestankih smo obravnavali tekoče naloge, seznanjali smo se s smernicami, izmenjavali mnenja in poglede do nekaterih problemov ter tako postavljali enotna stališča do vseh vprašanj. Taka stališča so obvezovala slehernega našega člana, da se je za nje boril ter jih opravljal in izvajal v vsakodnevnem delu in življenju, v svojem delokrogu. Da bi prevzete naloge lažje opravljali smo si s politično akcijo kadrovanja zagotovili stalno prisotnost članov ZK na vseh področjih družbenopolitičnega delovanja, od samoupravnih organov, njihovih pomožnih teles, izvršnih odborov OO sindikata in drugih. Ravno to pa so in tudi v bodoče morajo biti glavna področja našega aktivnega političnega delovanja. NAŠ ŠIRŠI DELOKROG Ker se naša delovna organizacija nenehno razvija in širi, postaja tudi delokrog našega delovanja vedno večji in odgovornejši. Ker se zavedamo takšne situacije, smo se v lanskem obdobju precej posvetili pomlajevanju in številčnem jačanju lastnih vrst. S široko zastavljeno akcijo nam je uspelo vključiti v naše vrste osem novih članov. To je vsekakor določen uspeh s katerim pa ne moremo biti povsem zadovoljni. Linija partije je, in na to nas tudi zavezujejo nekateri sklepi, da v strukturi zaposlenih zagotovimo 10 odstotno udeležbo. Ta naloga tudi v tekočem letu ne bo lahko izvedljiva. Vendar z intenzivnim delom in ingažiranostjo slehernega našega člana ZK tudi ta uspeh ne bo izostal. Imamo še precej pridnih in vestnih proizvajalcev, ki se vsakodnevno zavzeto trudijo za dosego naših skupnih ciljev in ravno tem je mesto tudi v naših partijskih vrstah. Nalog je vsak dan več, tudi problemov ne manjka, zato jih bomo toliko lažje reševali, kolikor močnejši in sposobnejši bomo. NADALJNJE NALOGE Da bi bili akcijsko in ustvarjalno sposobneši, bomo morali v bodoče bol poskrbeti za idenopoliti-čno izobraževanje nas samih, ka- TEHNIŠKA KMETIJSKA ŠOLA V MARIBORU Delo in usmeritev Marca leta 1972 je naša šola praznovala svojo stoletnico in je tako najstarejša Kmetijska šola v Sloveniji. Ustanovljena je bila kot sadjarsko vinarska šola leta 1872, s sedežem v Vinarski ulici. Njena naslednica je današnja Tehniška kmetijska šola s sedežem v Vrbanski ul. 30. Danes šola izobražuje dva profila: — živinorejsko — poljedelskega tehnika in — sadjarsko — vinogradniškega tehnika. Šolanje traja štiri leta. V šolo se lahko vpišejo učenci ki so uspešno zaključili osemletko in niso starejši kot 18 let. Poleg teoretičnega imajo učenci tudi praktični pouk po enkrat tedensko na posestvu šole. To posestvo obsega danes skupaj 132.4 hektarjev, od tega 25 hektarjev njiv, 24 hektarjev sadovnjakov, 27 hektarjev vinogradov in 48 hek- tarjev travnikov in pašnikov. Nekaj teh površin je bilo obnovljenih v zadnjih letih, kot n. pr. gosti nasad jablan v letu 1971 in 1975 in tako predstavlja res sodobno učilnico za praktični pouk iz sadjarstva. Šola se trudi, da bi sodobno opremila vse objekte šolskega posestva in tako nudila učencem najboljše pogoje za praktični pouk. Takšna vlaganja pa terjajo velika finančna sredstva ki jih šola nima, zato se bori z velikimi težavami za realizacijo investicijskega programa. V načrtu je gradnja novega sodobnega hleva, obnova vinogradov na Kalvariji, obnova nekaterih starejših sadovnjakov ter nabava sodobne mehanizacije. Zanimivo je, da je vpis na šolo v zadnjih letih izredno porasel. Tako je danes vpisanih 430 dijakov. Prav gotovo je to pogojeno z večjo zavzetostjo naše družbene skupnosti za probleme kmetijstva ter ugodnejšimi pogoji za kmetovanje. V počitnicah opravljajo u-čenci 1. razreda počitniško prakso na posestvu šole, učenci 2. in 3. razreda pa na družbenih posestvih, v vinskih kleteh, hladilnicah in predelovalni industriji. Šola organizira za svoje učence vsako leto strokovne ekskurzije tako, da lahko na njih spoznajo najbolje urejene kmetijske obrate v naši republiki. Učenci redno obiskujejo tudi strokovne razstave, umetniške razsta- ve, organizirane kino predstave ter gledališče. Za izvenšol-sko delo po interesnih področjih naših učencev je tudi poskrbljeno. Na šoli deluje več krožkov, kot so čebelarski, marksistični, fotokrožek, klub OZN, športno društvo, krožek ljudske tehnike, MKUD, pevski zbor, taborniki in še kaj. V šolski zgradbi je dom u-čencev srednjih in drugih šol, kjer lahko dobijo dijaki (fantje) srednje kmetijske šole stanovanje. Prav tako je v šolski stavbi restavracija, v kateri se lahko učenci šole hranijo. Iz navedenega kratkega zapisa je razvidno, da je šolanje na tehniški kmetijski šoli dobro organizirano ter nudi dijakom mnogo strokovnega znanja za poklic, kakor tudi za nadaljnje šolanje. Miran Štuhec kor tudi širšega političnega aktiva. V minulem letu smo iz programa šestih tem opravili samo eno predavanje; nekaj članov je bilo na seminarjih, vseh osem novo sprejetih članov pa je obiskalo seminar za mlade komuniste. Poskrbeli smo, da lahko vsak član sprejema glasilo »Komunist« tako, da se lahko preko časopisa izpopolnjuje. Z vsem tem pa ne moremo biti zadovoljni. V tekočem letu je ponovno predvidenih nekaj seminarjev, zato bomo morali z vabljenimi zagotoviti udeležbo. Prav tako bomo morali vztrajati na realizaciji programa predavanj. Več pozornosti dolgujemo tudi delovanju stalnih komisij 00 ZK, saj v minulem letu niso bile najbolj aktivne, kar je že bilo kritično ocenjeno na zadnji seji sekretariata. Komisije so veljale za posamezna ožja področja delovanja, zato se tudi lažje temeljito poglobijo v razreševanje posameznih vprašanj, tako samoupravno-ekonomskih, kadrovskih in izobraževalnih vprašanj. Na ta način se bo dosegla boljša kvaliteta obravnav, delo se bo enakomerneje porazdelilo in dosegla se bo aktivnost večjega števila članstva. NOVE POMEMBNE NALOGE Pred nedavnim sprejeti zakon o splošnem ljudskem odporu, narodni obrambi in družbeni samozaščiti, postavlja pred ZK nove in pomembne naloge. Naša organizacija je o teh nalogah že razpravljala, sprejela program političnega delovanja v primeru vojnega stanja ter nekatere druge zadolžitve. Vendar tudi v prihodnje mora slehernemu izmed nas biti stalno prisotna skrb za te naloge, da nas slučajne potrebe ne bi našle nepripravljene. Skrb za izvajanje planskih nalog mora v prihodnje postati ena naših permanentnih nalog. Pred nami je važna akcija — obravnava in sprejem letnega gospodarskega načrta. Komunisti kakor tudi drugi prisotni se moramo zavedati ter imeti stalno pred očmi, da letošnji gospodarski načrt predstavlja za nas tudi senacijski program, kar po drugi strani pomeni, da od realizacije tega programa zavisi naš jutrišnji dan. ZA USPEŠNEJŠE INTEGRACIJSKE PROCESE ZK SOZD. Iz tega poslovnika izhajajo tudi nekatere spremembe in obveznosti za našo OO ZK. To nam nujno nalaga obveznost, da med letom uskladimo naš poslovnik s temi organizacijskimi obveznostmi ter ga dopolnimo v takšni meri, da bo dejansko odraz organiziranega delovanja naše osnovne organizacije. To nalogo moramo opraviti čimprej, najpozneje pa do konca leta, ko bo naslednja letna konferenca. PREDKONGRESNE PRIPRAVE Prihajamo v obdobje predkon- gresnih priprav. Tu nas čaka še posebna naloga, da se v vse predkongresne razprave čim aktivnejše vključimo, da sproti sledimo vsem razpravam v smislu teh priprav in tako s svojo prizadevnostjo pripomoremo k ustvarjanju ustreznega političnega ozračja, kakor tudi k ustvarjanju bodoče razvojne politike v naši regiji in širši družbeni skupnosti. Takšna aktivnost ter delovanje v tej smeri nam bo obenem tudi zagotovilo za uspešno pripravo na samo konferenco. Maks BUDJA Vsa dosedanja prizadevanja na področju integracijskih procesov nam niso dala zaželjenih uspehov. V bodoče bo tudi na tem področju pomembna naloga v tem da na vsakem možnem torišču dajemo vso podporo in aktivno podpiramo vse vodilne in vodstvene sodelavce v njihovih pri-zavedanjih za nadaljnjo povezovanje v okviru reprodukcijskih verig (proizvodnja — predelava — trgovina in potrošnja). Mnenja sem, da smo se v preteklosti, tako naša organizacija ZK kot tudi drugi politični dejavniki v okviru SOZD do teh vprašanj obnašali preveč lahkomiselno. Zato tako stanje ni niti malo zavidljivo. ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE V minulem obdobju je v našem delovanju nastalo tudi nekaj organizacijskih sprememb. Čedalje večji poudarek dajemo samostojnosti dela stalnih komisij. Tesneje smo se povezali z političnim aktivom v okviru SOZD, kjer je bil izvoljen ZK SOZD. V tem svetu SOZD sodelujejo tudi trije naši člani ZK na čelu s sekretarjem sveta. Bil je sestavljen ter po vseh organizacijah ZK v OZD UREJANJE PREŽIVNINE PO NOVEM ZAKONU O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH S 1. januarjem 1977 je začel veljati novi zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS štev. 15-644/76 z dne 4- junija 1976. Pomembna novost, ki jo zakon prinaša, je urejanje preživnin. Doslej je o preživninah odločalo sodišče kot tudi o povišanju preživnin. Novi zakon nalaga občinskim skupnostim socialnega skrbstva, da usklajujejo vse dosedanje preživnine in da v primerih sporazuma med strankami sklepajo dogovor o dolžnosti in višini preživnine, na podlagi katerega je možna sodna izvršba. To pomeni, da mora pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva vsako leto na podlagi uradno ugotovljenega podatka o povečanju življenjskih stroškov sprejeti sklep o odstotku povišanja preživnine, opraviti nato uskladitev vseh preživnin in izdati odločbe o novo ugotovljenih višinah preživni. Na podlagi odločbe o uskladitvi preživnine, ki jo bo izdala občinska skupnost socialnega skrbstva, je možna sodna izvršba. Novi zakon določa, da so sodišča dolžna poslati odločbe o višini prispevka za preživljanje pristojnim občinskim skupnostim socialnega skrbstva do konca meseca februarja 1977, za vse preživninske zadeve, nastale do uveljavitve tega zakona. Predvidevamo, da nekateri u-pravičenci preživnin že dalj časa niso urejali uskladitve preživnine pri sodišču. Zaradi tega je verjetno, da občinska skupnost socialnega skrbstva ne bo dobila vseh odločb o višini prispevka za preživljanje. Da bi zakonsko določilo lahko s 1. marcem 1977 tudi izvedli, ko je treba preživnine uradno uskladiti, naj se vsi upravičenci oziroma njihovi zastopniki, osebno zglasijo po 1. marcu 1977 pri SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE PTUJ, Ormoška cesta 15 (in to na uradni dan — v sredo ali petek), s seboj pa prineso tudi zadnjo sodno odločbo o preživnini. Bodočnost Živinorejsko poljedelske ■v 4 r | ^ • v' x sole Turnišče V sedanjih razpravah o kmetijstvu se srečujemo z nekaterimi starimi problemi, ki jih nismo uspeli odpraviti ali ustrezno rešiti, to je kmetijsko šolstvo. Nekaj časa je bila izrazita stagnacija, če ne celo nazadovanje na tem področju. Vzroki so bili različni, vsekakor pa so bili prisotni predvsem naslednji: razslojevanje kmečkega prebivalstva je potekalo hkrati s procesom odseljevanja prebivalstva, zlasti iz pasivnejših predelov občine. To razslojevanje se je odražalo v zaposlovanju kmečke mladine v drugih dejavnostih, ne kmetijstvu. Velikokrat je bila kmetijska proizvodnja prepuščena izrazitim tržnim nihanjem brez učinkovitih družbenih planskih in programskih intervencijskih mehanizmov, kar je imelo za posledico tudi neustrezni materialni položaj zaposlenih. Zato je bil odliv kadrov prisoten, zlasti v tiste dejavnosti, ki so kazale večjo konjunkturo in s tem tudi boljši materialni položaj. Vse to je imelo tudi za posledico, da je vpis v kmetijske šole bil minimalen. BOLJŠI POGOJI V KMETIJSTVU Današnji pogoji v kmetijstvu so drugačni, boljši, čeprav še ne idealni, pa vendarle zasnovani na dobro začrtanih programih srednjeročnega razvoja širše ali ožje družbenopolitične skupnosti in posameznih organizacij združenega dela v kmetijstvu. Širša družbena skrb na tem področju se kaže tudi v prioritetah, ki so sprejete v posameznih srednjeročnih programskih dokumentih. Zato je verjetno tudi več kot ustrezni čas, da se posvetimo tudi kmetijskemu šolstvu, ki bi moralo postati sestavni del naših razmišljanj in dejanj. Takšen pristop so pokazali vsi zainteresirani dejavniki tudi za Poljedelsko-živinorejsko šolo v Turniščah. Tako so se na povabilo vodstva šole srečali predstavniki posebne izobraževalne skupnosti za agroživilstvo Slovenije (dr. Forstnerič, inženir Mastnak), skupnosti kmetijskih šol (inženir Brumen), Skupščine občine Ptuj (B. Gorjup), Občinske konference SZDL (Z. Masten), Srednješolskega zavoda (J. Stropnik), Kmetijskega kombinata Ptuj (F. Tetičkovič) in šole (inženir Horvat, M. Jeromel in inženir Ro-pič). NERAZČIŠČENE DILEME Namen razprave je bil predvsem razčistiti nekatere dileme, ki so se pojavile glede na koncept povezovanja kmetijskega šolstva in konkretno glede povezovanja v srednješolski zavod v Ptuju. Po drugi strani pa je koncept agroživilske skupnosti izobraževanja glede organiziranosti kmetijskega šolstva v Sloveniji, da se oblikujeta dva agroživilska šolska centra v Sloveniji, in to v Ljubljani in v Mariboru. Poleg tega je bil namen prikazati stanje v Živinorejsko poljedelski šoli v Turniščah glede vpisa. Ta je bil v minulih letih manjši kot so bile možnosti, kar je imelo za posledico tudi, da se šolski kolektiv ni izpopolnil oziroma okrepil. Najpomembnejši problem pa so prostori. Šola je v starem gradu. Kljub precejšnjim prostorom, s katerimi razpolaga, so le-ti nefunkcionalni in nevzdrževani. Šola doslej ni imela potrebnih sredstev, da bi lahko vzdrževala oziroma adaptirala celotno zgradbo. Za to je sicer bil že pred leti izdelan načrt, vendar so sredstva še vedno problem. Stavba ni last šole temveč je v upravljanju družbenopolitične skupnosti. ŠOLSKI PROSTOR Tako je šola dejansko v neza-vidnem položaju. Tudi vsi poskusi, da bi stanje glede prostora na kakršen drugi način rešili, niso bili uspešni. V zastavljenem programu izgradnje srednješolskega centra, oziroma zavoda v Ptuju, za katerega smo občani glasovali, tudi za krajevni samoprispevek v občini in so se delavci odločili s posebnim samoupravnim sporazumom za združevanje sredstev za izgradnjo omenjenega centra, ima tudi svoj prostor Živinorejsko-polje-delska šola Turnišče. Vendar tudi s tem ne bo vse rešeno, ker bodo ti prostori le za del izvajanja pouka. Še vedno je po mnenju šolskega kolektiva odprt problem učnih objektov, to je ustreznih objektov, kjer bi učenci pridobivali tudi praktične izkušnje in znanje. ŠE DRUGA BISTVENA VPRAŠANJA Naslednje vprašanje je bilo postavljeno glede razvoja, programa izobraževanja in profila kadrov, ki jih naj šola izobražuje. Na vse to ni bilo mogoče odgovoriti na tem sestanku. Vsekakor pa je bilo razčiščeno osnovno vprašanje povezanosti šole. Šola je vključena v srednješolski zavod Ptuj, kot posebna pedagoška enota. V okviru zavoda (centra) bodo imeli učenci zagotovljen splošni strokovno teoretični del. Ne bo pa v okviru tega zavoda rešena učna praksa, kar ni predvideno v okviru tega zavoda. Horizontalna vključenost šole v srednješolski zavod ne more biti ovira za vertikalno povezovanje po strokovnih zahtevah in enotnosti kmetijskega oziroma agroživilskega šolstva v predvideni center v Mariboru. KMETIJSKO ŠOLSTVO V SLOVENIJI Predstavnika izobraževalne skupnosti agroživilstva Slovenije sta obrazložila stanje, kakršno je v celotnem kmetijskem šolstvu v Sloveniji. Namreč, kadrovske potrebe v kmetijstvu in živilski predelovalni industriji se doslej niso skrbno načrtovale, niti nismo poznali potreb po teh kadrih v združenem delu. Zato se je izobraževalna skupnost agroživilstva (ISA) odločila za izvedbo posebne ankete, s katero se je obrnila na vse organizacije združenega dela, ki potrebujejo kadre, ki jih izobražujejo šole različnih stopenj agroživilstva. Zbrani podatki bodo izredno dobra osnova za načrtovanje potreb po kadrih. Pri tem pa se moramo zavedati, da je v agro-živilstvu program srednjeročnega razvoja sprejet in so postavke tega programa obvezne za vse. To pomeni hkrati tudi vprašanje, ali imamo kadrovsko tudi zagotovljene potrebe, da bomo postavljene naloge uresničili. Če izhajamo iz tega prorama, potem je hkrati nujno postaviti tudi program izobraževanja na šoli v Turnišču. Program bo moral zajemati poleg izobraževanja poklicnega delavca — poljedelca in živinorejca, kar usposablja že sedaj tudi druge ustrezne oblike izobraževanja in usposabljanja kmetov. Namreč to je zelo aktualno glede na naloge, ki se postavljajo tudi pred kmete v srednjeročnih programih razvoja. KMETIJSTVO V PTUJSKI OBČINI Poleg tega je potrebno spremljati razvoj in tudi postavljene programe kmetijskega prostora v občini in sosednjih občinah. V ptujski občini se uspešno razvija poleg primarnega kmetijstva tudi specializirana proizvodnja v živinoreji in poljedelstvu. Pri profilu živinorejca bi kazalo razmišljati o perutninarju, prašiče-rejcu, govedorejcu, bodisi v programu rednega usposabljanja ali usposabljanja kmetov. Nadalje se bo razvijala specializirana in intenzivna proizvodnja vrtnin, zato je nujno razmišljati o tem profilu in to za kmeta kot za delavca v združenem delu. Razmišljanja so bila tudi o možnosti razvoja kmečkega turizma v ptujski občini, zato ne bi bilo odveč izdelati predlog programa za vključitev tovrstnega izobraževanja in usposabljanja. USPOSABLJANJE KMETOV Področje usposabljanja kmetov še ni izdelano in ni diferencirano. Sedaj imamo vrsto oblik v občini, ki jih organizirata obrat kooperacija in Živinorejsko veterinarski zavod, namreč vsebinsko, izvaja jih pa Delavska univerza. Ali se ne bi kazalo morda še skupno dogovoriti s kmeti in z združenim delom o enotnem programu in delitvi dela. Glede na pomembnost kmetijskega prostora in organiziranost kmetijstva so tod še neizkoriščene možnosti. Pri vseh načrtovanjih oziroma programiranju izobraževanja in usposabljanja, ne smemo pozabiti na oblike usposabljanja kmečke žene. KVALIFICIRANI DELAVCI Naslednje področje, ki prav tako predstavlja še neizkoriščene možnosti, je povezovanje z združenim delom pri usposabljanju kadrov za kvalificiranega delavca. Ta oblika bi lahko bila kot usposabljanje ob delu. Za vse te potrebe pričakujemo izdatnejšo materialno pomoč tudi od Izobraževalne skupnosti agroživilstva SR Slovenije. Vedno pa še ostaja ob vsem tem odprto, kako se organizirati z združenim delom, da bi zagotovili ustrezne objekte za učno prakso. Najbrž bi kazalo, da bi ustrezna komisija, ki je zadolžena pripraviti predlog rešitve, pa tudi vodstvo šole, se posebej dogovarjati z organizacijami združenega dela, to je s Kmetijskim kombinatom Ptuj in Mesokombi-natom Perutnina Ptuj in tako povezati obojestranske interese in potrebe. — CČ. PRED 8. MARCEM PRED LETOŠNJIM 8. MARCEM — MEDNARODNIM DNEVOM ŽENSK SMO OBISKALI NEKAJ ŽENSK, ZAPOSLENIH V SESTAVLJENI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT IN SMO JIH POVPRAŠALI O NJIHOVEM DELU, ŽIVLJENJU IN DRUŽBENEM POLOŽAJU. PAVLA HOJSKI: »DELO ŽENSKE JE ENAKOVREDNO Z DELOM MOŠKIH!« Z leti sem si nabrala nekaj priznanj tudi za družbenopolitično delo, kot plaketo, knjige in denarno nagrado, Otroci se z menoj veselijo vseh mojih uspehov v Petovii ter sprejemajo z razumevanjem tudi mojo odsotnost, ko je po delu še seja. Mnenje naših sodelavk se oblikuje v smeri, da ne zadošča danes samo zanimanje za strokovno delo, ko pa je potrebno tudi družbenopolitično delo. Pri njem je prevdarnost žensk enako cenjena kot ta lastnost moških«. IRENA TOMANIČ: Ni nujno, da bi družbena aktivnost vzela ženskam čas za družinsko delo in skrbi. So sicer za to nekatere nevarnosti na tistih področjih družbenega udejstvovanja, kjer je potrebnega za uspešno delo nekaj več časa ali kjer je žensko delo preveč na široko zasnovano. Važno je, če je žensko udejstvovanje vezano na kraj bivanja ali pa na menjanje krajev, kot to zahtevajo nekatere seje, seminarji, predavanja, ogledi raznih proizvodnih in drugih zamini-vosti ter drugo. V več primerih občutijo družbeno aktivne delavke, da postajajo do družine neodložljivi dolžnik, čeprav se tako delo pogostoma ne ponavlja. Enako je lahko tudi pri moških. Vprašanje je samo, kdo zna zamujeno čimprej nadomestiti. Glede iniciative in predlogov menim, da jih imajo le včasih moški več kot ženske, pa tudi vpliva in veljave, kjer so v večini. Kjer je več žensk kot moških, se čuti obojna iniciativa pri delu, tako strokovnem kot družbenopolitičnem. Pavla HOJSKI, zaposlena od 1949. leta dalje v TOZD Petovii, Živilski industriji Ptuj, v breškem obratu, dela pri stroju za pranje steklenic. »VEDNO VEČ JE MOŽNOSTI ZA DRUŽBENOPOLITIČNO AKTIVNOST ŽENSK!« »Prve izkušnje in spoznanje pomembnosti družbene aktivnosti žensk, sem si začela nabirati v sindikalni organizaciji kot članica pa tudi kot predsednica sindikata živilskih delavcev, ko je postal predsednik sindikalne organizacije v Petovii sedaj že pokojni Pavel Budja. V začetku uveljavljanja delavskih svetov sem bila večkrat članica delavskega sveta in sem to tudi sedaj kot najstarejša med sodelavkami. Bila sem na vseh delovnih mestih, kakor je narekovala potreba. Sprva smo bile v Petovii le tri ženske, sedaj pa nas je 60-odsto-tkov. Predsednica delavskega sveta je Rozika Žnidarič, sekretarka ZKS je Jelka Petrovič, v odboru za medsebojna razmerja je Francka Petrovič. V Petovii je delo žensk enakovredno z moškimi na delovnih mestih kot tudi v družbeni aktivnosti. Utemeljeni predlogi žensk se upoštevajo in prodrejo na glasovanjih. Delavski svet rešuje samoupravna in druga vprašanja v delovnem času, ker so članice in člani delavskega sveta vezani na prevoze z avtobusi in bi popoldne težko ostali v Ptuju. Sindikalne seje so tudi popoldne. Ko sem bila v Ljubljani kot delegatka samoupravne interesne skupnosti, je opravila moje strokovno delo sodelavka, v kolikor pa je del dela ostal, sem ga opravila po vrnitvi. Irena TOMANIČ, knjigovodkinja osebnih dohodkov v TOZD Gozdarstvo Kmetijskega kombinata Ptuj je povedala: »Mnenje o družbeni aktivnosti žensk sem si ustvarila ob nekaj lastnih življenskih izkušnjah in ob izkušnjah kroga žensk, s katerimi smo si zelo blizu in se tudi najbolj poznamo. Včasih nanese pogovor na vprašanje, kje so ženske najbolj učinkovite in nenadomestljive in kjer se uveljavljajo kljub temu, da celo same manj cenijo svoje uspešno delo kot delo moškega. Sem članica skupnega delavskega sveta Kmetijskega kombinata Ptuj in članica delavskega sveta TOZD Gozdarstvo že eno leto. Od vseh zaposlenih moških in žensk so le nekateri družbeno aktivni, najbolj pa tisti, ki jih to veseli in se za to tudi čutijo sposobni in uspešni. Od tega je tudi odvisna njihova trajna ali občasna aktivnost na področjih, ki so zanje najbolj privlačna. Ugotavljam, da je manj žensk na vodilnih, strokovnih in družbe-noaktivnih mestih kot je moških. Niti se o njih dosti ne ve, četudi so na takih mestih. Po razpisih delovnih mest se vidi, da so mnogo večje možnosti za zaposlitev moških kot žensk. To tudi vpliva na možnosti sodelovanja žensk v družbenopolitičnih dejav-nostih, vsaj za tiste, ki se temu lažje in raje posvečajo kot druge, ki so doma preveč angažirane z dobrim gospodinjskim delom. Mislim, da bo tudi za ženske več možnosti za navzočnost na strokovnih in družbenopolitičnih delovnih mestih. Ženske se vedno bolj šolajo za različne poklice in v otroških varstvenih ustanovah je tudi vedno več mest za otroško in šolsko varstvo. Tudi druge oblike otroškega varstva zmanjšujejo mladim materam skrbi za njihove otroke. Leta prinašajo pri nas in tudi drugod po svetu vedno več možnosti za družbenopolitično aktivnost žensk in predsodek o ženskah in njihovih delovnih sposobnostih pa iz dneva v dan bolj izginja.« DOPISUJTE V »NAŠO POT!« MARICA AJLEC: »ŽENSKE SO BOLJ NAPREDNE KOT SO BILE NEKOČ!« Marica AJLEC, poslovodkinja trgovine z reprodukcijskim materialom Agrokombinata Lenart je odgovorila na vprašanja o družbenopolitičnem delu žensk: »V 21 letih poklicnega dela v trgovini, kjer sem začela kot učenka, v življenju za dom in družino ter v vsem času družbenopolitičnega udejstvovanja lahko rečem, da je prav, da sem se ves čas zanimala za vsa dogajanja v ožji in širši okolici, za spremembe in uspehe v naši družbeni ustvarjalnosti ter v svetu. Povsod se vedno močneje čuti mesto in vpliv žensk — umskih in fizičnih delavk. Zelo zgodaj sem se pridružila gasilcem kot članica. Kmalu sem postala blagajnik, sedaj pa še članica Občinske gasilske zveze Lenart. Sodelovala sem kot članica tudi v aktivu ZSMS ter v aktivu mladih zadružnic. Zgodaj sem spoznala, da je potrebno gledati življenje tudi čez okvire strokovnega dela in da koristi tudi ženskam družbenopolitično sodelovanje. Na podeželju je gasilstvo nujno, glede na požarnovarstvene, kulturno-prosvetne in izobraževalne naloge. Ne odreka svojega sodelovanja pri gospodarskih in družbenopolitičnih akcijah ter pri pomoči prebivalstvu pri vseh težavah in nesrečah. Aktiv mladih zadružnic sedaj očitno ne dela. Lahko se bo vživel in se močneje uveljavil ob izvajanju zakona o združenem delu. V sestavu kmetijske zadruge smo imeli stalne stike z mladimi za-družnicami. V okviru aktiva smo se udeležili tekmovanja mladih zadružnic v Mariboru, kjer smo bili tudi nagrajeni. V aktivu ZSMS je sedaj že mlajša generacija. Prejšni člani aktiva spremljajo delo in uspehe mladih in ugotavljajo, da si najdejo vsebino družbenopolitičnega programskega dela. Po mojem je prav, da se tudi ženske od osnovne šole dalje izobražujejo. To jim zelo koristi pri življenjskem razvoju in napredovanju. Sedanji čas je v tej smeri tudi pri nas zelo zahteven. Kaže se že vedno večja aktivnost mladih žensk. Marsikje po svetu se Nadaljevanje na 8. str.) še borijo ženske za volilne in druge pravice. Pozneje so kot delavke, žene, matere in vzgojiteljice otrok tako angažirane, da jim ni vseeno, kaj se dogaja z ženskami. Sodim, da so ženske tudi v naši okolici naprednejše kot so bile pred leti. To potrjujejo tudi radio, televizija in tisk. V proizvodnih in v vseh drugih delovnih programih, ki čakajo na aktivnost žensk, je mnogo njihovih spodbud, zahtev in želja ter uresničljivih predlogov. Želim prijetno praznovanje 8. marca vsem ženskam v SOZD KPK. logam v kooperaciji. Ob zavesti, da nisem pri tem delu v kmetijstvu edina, temveč, da je v močno pomoč svojim kmečkim staršem tudi v tem delu Slovenije več kmečkih deklet, mi je bilo lažje. Z mnogimi sem se spoznala ob raznih priložnostih, na tekmovanjih in srečanjih ter razgovorih. Občudovala sem njihovo voljo in vnemo, da bi se usposobile za delo z vsemi kmetijskimi stroji, da bi pomagale svojim staršem iz težav in da bi tudi v njhovi okolici napredovala kmetijska proizvodnja. VIKA TURK: »KMEČKE ŽENE SO SPOSOBNE VPLIVATI S SVOJIM ZNANJEM IN IZKUŠNJAMI NA RAZVOJ KMETIJSTVA V SVOJI OKOLICI!« sedo in delom reševati na vseh področjih, v gospodarstvu, prosveti, zdravstvu in drugje. Tudi med mladino se vedno bolj pozna, da se zaveda pomembnosti poklicnega šolanja, samozavesti in ekonomske neodvisnosti ter sodelovanja v družbeni aktivnosti žensk pri nas in drugod po svetu. Sprva sem morala biti zelo odločna in vztrajna, da sem lahko vzdržala kot pomoč očetovim na- Prepričana sem, da bo sčasoma mogoče večkrat slišati glas kmečkih deklet in žena tudi iz Slovenskih goric, kjer so sicer zelo marljive, vendar za izmenjavo mnenj z moškimi bolj sramežljive. Ko se zberemo v aktivu kmečkih žensk, si imamo mnogo vsega povedati o svojih načrtih in izkušnjah ter nalogah. Za 8. marec želim vsem prijetno praznovanje in tudi pri bodočem delu mnogo uspehov. MARIJA DOLINŠEK: »VPLIV IN POMOČ ŽENSK JE PRIPOMOGLA DO MNOGIH VIDNIH USPEHOV!« Vika TURK, iz Lormanja pri Lenartu v Slovenskih goricah, sodeluje z očetom Antonom — kmetom kooperantom pri Agrokombinatu Lenart: »Po končanem osnovnem šolanju sem nadaljevala šolanje na Kmetijski šoli v Svečini — gospodinjsko smer ,da bi lažje pomagala očetu v kooperaciji z živinorejo. Sestra Manica se je odločila za šolanje na Ekonomski srednji šoli v Mariboru, brat pa še obiskuje osnovno šolo. Po šolanju v Svečini sem se še usposobila za vožnjo traktorja in za delo z vsemi strokovnimi priključki ter še za vožnjo osebnega avtomobila. Izkoristila sem še druge možnosti izpopolnjevanja v sestavu aktiva mladih za-družnic in v organizaciji SZDL v aktivu kmečkih žena. Udeležila sem se med drugimi tudi razgovorov s kmečkimi ženami o pospeševanju kmetijske proizvodnje. Slišala sem domače in prepričljivo predavanje tovarišice Meško-ve iz Lahonec pri Ormožu. Zelo spodbudno je govorila, da so tudi kmečke žene sposobne vplivati s svojim znanjem in z delovnimi izkušnjami ter s pravilnim ocenjevanjem gospodarskih razmer na razvoj kmetijstva v svoji okolici. Sposobne so aktivno podpreti napredno žensko prizadevanje. V aktivu kmečkih žena sodelujejo še žene iz Lenarta, Voličine, Selc in drugod, kjer se močno občuti tudi vpliv sodobne agrotehnike in kooperacije Agrokombinata Lenart. Ugotavljam, da se počasi, vendar zanesljivo spreminja predsodek moških o ženskah kot da so sposobne samo za dela v družinskem gospodarstvu. Iz dneva v dan je med njimi več žensk na delovnih mestih, v kooperaciji, na razgovorih, zborih, sejah in sestankih, ki tudi poznajo družbene probleme in jih pomagajo z be- Marija DOLINŠEK, glavna blagajničarka pri Agrokombinatu Maribor, doma v Selnici ob Dravi: »Sem iz osemčlanske kmečke družine Pečoler iz okolice Slovenj Gradca. Naša mama je pridno skrbela za šest otrok in za očeta, ki nam je gospodaril na kmetiji. Bil je zelo razgledan in družbeno aktiven v KZ. Naju z bratom je poslal, mene v Srednjo kmetijsko šolo v Maribor, brata pa v nižjo kmetijsko šolo. Po šoli sem se zaposlila v Mariboru; naša tričlanska družina živi v Selnici. Mož Janez, kmetijski tehnik, je vodja proizvodnje v KZ Selnica in je v Selnici tudi družbeno aktiven. Pri Agrokombinatu sem zaposlena že 15 let kot glavna blagajničarka. V delavskem svetu sem drugo leto. V njem je 6 žensk, moški pa so v večini. Že v minulem mandatnem letu se je izkazalo, da je potrebno vedeti na delovnem mestu mnogo več kot zahtevajo strokovne zahteve in potrebe. Zato se ne čudim, da se večina sodelujočih v samoupravnih organih, ko jim poteče mandat, še naprej zanima za delo in uspehe delavskega sveta in za izvajanje zakonov in samoupravnih aktov, pa tudi za delo družbenopolitičnih organizacij. O družbeni aktivnosti žensk sem mnenja, da je veselje žensk za poklicno izobrazbo in za izvrševanje nalog svojega delovnega mesta mnogo več vredno kot samo znesek osebnega dohodka. Sodelovanje v kolektivu, trud za uspešno delo, zavest o lastnem deležu v skupnem delu, tovarištvo in medsebojno upoštevanje v delovni organizaciji so tudi za večino žensk dragocenosti. Začasno se jih morajo odreči, ko pride do rojstva otrok. Potem postane najvažnejše vprašanje varstvo otroka. Kjer sta si mož in žena enotna glede skupnega družinskega dela in skrbi, je mogoče prebroditi mnoge težave in doseči uspehe, ki pomenijo tudi skupno zadovoljstvo. Bila sem ob rojstvu sina sama nekaj časa doma. Mož Janez je hodil na delo v Selnico. Ko je nas Samo nekoliko zraste! in ko sva mu z možem zagotovila dobro varstvo, sem se lahko vrnila na delovno mesto. Sedaj je sin Samo že v kemijski šoli v Rušah. V prostem času je tudi pri nas v hiši in okrog nje dovolj dela, ki ga zmagujemo. Za delom nam ostane še vedno nekaj časa za počitek in razvedrilo. Ob težavah potrpimo vsak na svojem mestu, pa je zopet vse dobro. Časovni in družbenoekonomski ter politični razvoj je odpravil pri mnogih ljudeh in družinah stare predsodke. Družbena razgledanost, samozavest, strokovna usposobljenost ter samoupravna angažiranost postajajo vrline, ob katerih žrtvuje marsikdo še nekaj prostega časa za družbenopo- MAJDA KOMPAN: »Z MOŽEM BOVA S SKUPNIMI NAPORI USTVARILA VEČ« Majda KOMPAN, administratorka pri Agrokombinatu Maribor, dela v skladišču v Mariboru, Pi-puševa 3, stanuje v Mariboru: »Na sedanjem delovnem mestu sem 2 leti. Z možem Andrejem, ki dela pri Kovinotehni Celje v Mariboru, skrbiva za tri in pol leta staro Andrejo, ki je v otroški varstveni ustanovi. Na to ugodnost sva čakala več kot eno leto, prej pa sva preizkusila vso resnost varstvenega problema. Kot član delavskega sveta Agrokombinata Maribor sem sodelovala do delitve na temeljne organizacije združenega dela. Seznanila sem se s problemi in težavami ter skrbmi v Agrokombinatu Maribor. Tudi o uspelih sem seznanjala sodelavke in sodelavce. V skladišču Agrokombinata Maribor nas je zaposlenih 13 delavk in delavcev. Najmlajši sva z Marijo Dobič. Zdaj, ko je naša Andreja v otroški varstveni ustanovi, sem mirna na delovnem mestu. Skrbi za delo doma delim z možem, ko sama vsega ne zmorem; rad mi pomaga, ko ni zaposlen s svojim delom. Vem da se bo tudi pozneje pomudil pri otroku, če bi še imela kako funkcijo pri AK Maribor, kot sem jo imela doslej v delavskem svetu. V času, ko si bova gradila svoj dom v Pernici, kar imava v načrtu, bova s tem delom močno zaposlena. Takrat bo rada prevzela mojo morebitno funkcijo katera izmed sodelavk, pa tudi, če bi se naša družina povečala. Pridružujem se s svojim mnenjem tistim ženskam, ki želijo biti zaposlene, ki so vesele uspehov kolektiva in so ponosne tudi na svoj delež pri skupnem litično aktivnost, ki je potrebna vsakemu kraju, krajevnim skupnostim, občinam itd. za reševanje važnih vprašanj. Pri tem ženske ne ostajamo križem rok. Tudi vpliv in pomoč žensk sta pripomogla do mnogih vidnih uspehov.« delu. Poleg tega se dobro zavedam, da bova z možem s skupnimi napori več ustvarila v življenju kot bi on sam, če jaz ne bi bila zaposlena. Tega mnenja je več znanih družin, ki tudi zelo cenijo delež žene in matere v skupnih naporih za boljši standard družine. Vsem sodelavkam v AK Maribor želim prijeten 8. marec in uspehe tudi po njem pri vsem delu. IVICA MENHARD: »V NOVI MESNI INDUSTRIJI BO DELO LAŽJE!« Ivica MENHARD, zaposlena v »Košakih« Maribor, obrat II, dela v predelavi pri obešanju klobas: »Od 1972. leta sem v »Košakih« .kjer sem se zaposlila z 18. leti starosti. Pri raznih opravilih v obratu II. sem si nabrala v teh letih mnogo delovnih izkušenj. V obratu kjer je vodja Avgust Horvat, nas dela 7 žensk in 29 moških. Delo v dopoldanski izmeni zahteva vso gibčnost zaradi hitrosti izdelave trajnih in poltraj-nih klobas. To narekuje sprotno obešanje teh izdelkov, ob maksimalni čistoči pri delu zaposlenih in samih izdelkov. Kot tajnica delam v mladinski organizaciji »Košakov« že 2 leti. Navadila sem se temu delu in mislim, da je tudi uspešno. Med mladinskimi funkcionarji je manj žensk kot moških. Menim, da nikogar ne ovira pri delu na delovnem mestu sodelovanje v mladinski organizaciji. Obilica mladinskih delovnih in organizacijskih vprašanj zahteva delovni načrt. Nekaj skrbi zahteva iskanje čim ugodnejše priložnosti za seje in sestanke. Priznati moram, da je od enega do drugega sestanka ali seje predolgi odmor. To ne moti člane mladinske organizacije, ki porabijo vsako priložnost za dodatno izobraževanje, pač pa člane, ki so bolj navezani na mladinsko organizacijo in njeno aktivnost. Mislim, da bi lažje žrtvovale nekaj časa za družbeno aktivnost ženske brez malih otrok in brez preobremenjenosti doma. Več bi nas bilo pri tem delu, več bi storile in lažje bi solidarno vse opravile v korist vseh zaposlenih žensk. Premalo članov in članic kolektiva se obrača na družbene organizacije. Če bi bilo obratno, bi imeli več predlogov, več dela in tudi sodelujočih ter spodbujajočih k koristnim akcijam, ki jih potem sami podpirajo. Ne morem trditi, da so mož Ivan, ki dela pri Livarju in je tam tudi družbeno aktiven, in 5 letna Simona ter 3 letni Aleksander manj zadovoljni in oskrbljeni kot so družinski člani, kjer so žene in matere vedno doma. Z možem si pomagava pri vsem delu, nalogah in skrbeh in se tudi nadomeščava, ko je drugi tu ali tam družbeno aktivno zadržan. Ko bomo imeli v novi tovarni novo tehnologijo in nove prostore za proizvodnjo in za družbeno aktivnost, bomo lažje delali in še z večjo vnemo ter v splošno zadovoljstvo vseh v »Košakih«. Ko mi bo minil mandat v ZSMS bom rada spremljala in podpirala delo družbenopolitičnih organizacij. Veliko smo že vsi skupaj storili, kar nam je puščalo občutek zadovoljstva, da znamo rešiti tudi pereča vprašanja, ki se dajo rešiti v organizaciji.« LIDIJA ŽIST: »ŽENSKE OBČUTIJO TEŽAVE NA DELOVNIH MESTIH ENAKO DOŽIVETO!« Lidija ŽIST, zaposlena v »Košakih« TMI Maribor, v skladišču gotovih izdelkov kot etikerka, stanuje v Mariboru: »Tukaj delam že od 1969. leta. Udejstvujem se v sindikalni organizaciji kot članica odbora. Ta aktivnost mi je pustila mnogo izkušenj in spoznanj, ki mi tudi olajšujejo sedanjapolitično sodelovanje. Tudi mož Vlado se udejstvuje v sindikatu v pekarni Piramida v Mariboru. V »Košakih« ženske nismo bile tako družbeno aktivne kot smo sedaj. V sindikalnem odboru smo sedaj tri ženske in vsaj to število se ponavlja iz ene mandatne dobe v drugo. Ob malih otrokih je družbeno udejstvovanje žena težje. STALIŠČE SINDIKATOV DO VSEBINE DELAVSKEGA PRAZNIKA »8. MARCA« Mednarodni praznik žena 8. marec praznujemo kot borbeni praznik delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, saj se v njem izraža revolucionarno izročilo, za osveščanje delavskega razreda in ženskih množic, da je osvoboditev ženske usodno povezano s socialno in ekonomsko osvoboditvijo delavskega razreda. Letošnjemu prazniku, 8. marcu, daje še posebno obeležje praznovanje 40-letnice KPS in 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelu KPJ. Enakopraven družbenoekonomski odnos je temeljna pravica delovnih ljudi naše samoupravne socialistične družbe. Za uresničitev tega smo v preteklem obdobju tudi v osvobajanju žena in izboljšanju njihovega položaja dosegli velike uspehe, na kar smo lahko ponosni. To pa ne pomeni in ne more pomeniti, da smo lahko ponosni, saj nam naša nadaljnja graditev samoupravne družbe nakazuje še vrsto slabosti in tudi nove razsežnosti v osvobajanju žena in njihovem družbenoekonomskem in družbenopolitičnem položaju. Sindikati imamo ob tem kot najširša družbenopolitična organizacija delavskega razreda pomembno vlogo in nalogo. 8. marec zato ni le praznik. Biti mora tudi delovni dan, ko delavski razred in vsi delovni ljudje na srečanjih pregledujejo dosežene uspehe in slabosti ter se dogovarjajo za nove naloge in akcije, za popolno uresničitev revolucionarnega izročila 8. marca v naši sa moupravni socialistični družbi. Temeljni značaj praznovanja 8. marca pa seveda v ničemer ne zanika posebno slovesnega obeležja in pozornosti tistih človeških sestavin praznovanja do osebnosti naših delovnih žena. Slovenski sindikati smo tudi za slovesnosti in topel stisk rok, smo na proti vsemu, kar bo vulgariziralo > revolucionarno in humano vsebino 8. marca. Mačice in zvončki: »Za naše mame in za nas!« Moj sin Peter in hčerka Tatjana sta že toliko samostojna, da me ob občasni odsotnosti zaradi sindikalnega dela lažje pogrešata kot prej, ko sta bila manjša. Na sejah in sestankih sindikata sem rada tolmačila lastne ugotovitve v proizvodnji in sožitju zaposlenih ali pa sodelavk, ki so mi jih zaupale z namenom, da bi sindikat pospešil potrebne rešitve, ki se nanašajo na uspešnejše delo, osebni dohodek in standard delavk in delavcev. Na glasovanju so moji in naši skupni predlogi prodrli in tudi pri izvajanju sklepov se je čutila vsa opora sodelavcev in sodelavk. Ženske v »Košakih« smo se sprijaznile s tem, da nas eno več, drugo manj angažira materinstvo in skrb za otroke, vendar je bil ob kolegijalnosti na delovnih mestih tudi ta čas hitro mimo in končno smo nadaljevale v »Košakih« delo, ki smo ga morale prej prekiniti. Seje v delovnem in prostem času so hitro minile ob poslušanju članov in članic sindikata in največkrat so bili sprejeti naši predlogi s ploskanjem. Ne moremo si danes predstavljati dela samoupravnih organov in sindikata brez žensk. Enako doživeto občutijo težave na delovnih mestih kot ženske in v družinskem življenju. Ne moremo si več predstavljati razmer, ko še delo žensk na delovnih mestih in v družbenopolitičnih organizacijah ni bilo cenjeno kot sedaj. V vseh časih doslej je imelo tudi v »Košakih« največjo vrednost sindikalno delo med članstvom z osebnimi kontakti in razgovori. Le to najbolj vzpodbuja in pomirja ter zahteva hitre rešitve pomembnih vprašanj. Pisane informacije take kontakte znatno olajšujejo, ne morejo pa jih nadomestiti, zlasti če so medsebojno odmaknjene. V sindikalni organizaciji bom še naprej rada sodelovala. Tudi mlajše delavke se vključujejo v aktivno sindikalno delo. Dobro se zavedajo pomembnosti sindikalne organizacije, zlasti aktivne, zato so hitro informirane o mislih in predlogih žensk in moških v »Košakih«. NAŠA POT ■ STRAN 9 Nadaljnje delo organizacije ZK V PRETEKLEM LETU SMO IMELI VOLILNO KONFERENCO ZK AGROKOMBINATA MARIBOR, KI JE BILA 9. DECEMBRA 1976. NA TEJ KONFERENCI SMO SKLENILI, DA SE V NASLEDNJEM MANDATNEM OBDOBJU UKINE SEKRETARIAT KOFERENCE, NJEGOVO FUNKCIJO PA PREVZAME SEKRETARIAT OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK. SKLENILI SMO TUDI, DA SO PRAV TAKO VSE KOMISIJE NA NIVOJU ORGANIZACIJ ZK. Sprejeli smo program za leto 1976 in če sem odkrit smo ga le delno realizirali. Vzrok za to ne smemo iskati v neaktivnosti članov ZK, temveč se moramo zavedati, da smo z izidom ustave in osnutka zakona o združenem delu intenzivno sodelovali pri reorganizaciji TOZD Kmetijstva. Politični aktiv je prišel do zaključka, da je za večjo zainteresiranost kolektiva bolje, da se TOZD Kmetijstvo reorganizira na naslednje TOZD: TOZD Sadjarstvo — vinogradništvo TOZD Poljedelstvo — živinoreja TOZD Strojna postaja TOZD Gozdarstvo TOZD Ribištvo. Sam postopek nadaljnjega konstituiranja temeljnih organizacij je toliko napredoval, da smo že pred registracijo posameznih TOZD. Imeli smo javno razpravo o uresničevanju stališč in sklepov II. seje konference ZKS, kjer smo si zadali naloge, ki nas čakajo v letošnjem letu in te so: • Utrjevati spoznanje, da naš cilj ni samo povečana proizvodnja hrane, temveč obenem tudi ustvarjanje pogojev za povečanje produktivnosti dela na področju kmetijstva in gozdarstva in s tem ustvarjanje vseh možnosti za cenejšo proizvodnjo kvalitetnejše hrane. ® Temeljni pogoji za uresničevanje tega cilja je dosledno uresničevanje ustave in zakona o združenem delu ter zakona o samoupravnem družbenem načrtovanju. • Zagotavljati moramo ustvarjanje vseh pogojev za povečano produktivnost dela tudi v zasebnem kmetijstvu. % Komunisti v vseh okoljih moramo s svojim delovanjem v družbenopolitičnih organizacijah in v samoupravnih organih zagotavljati, da se materialni razvoj na področju kmetijstva in gozdarstva ter družbenoekonomskih odnosov na področju kmetijstva obravnava kot prioritetno nalogo. 0 Sklep sveta ZK SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat in organov upravljanja, ki so bili sprejeti 19. novembra 1976 je treba uresničevati in naloge, zadane v sklepih, izvršiti v postavljenih rokih. Na letošnjem prvem sestan-kp osnovne organizacije ZK Agrokombinata Maribor pa smo opredelili še naslednje naloge: — naša prvenstvena naloga je utrditev osnovne organizacije ZK; — takoj pripraviti program informiranosti znotraj ZK; — izdelati program idejnopolitičnega izobraževanja DS — TOZD; — izdelati dokončno obtok informacij, z načinom pristopa v OZD; — člane delavskega sveta in ostalih samoupravnih organov MLADI IZ KMETIJSTVA PERNICA Pregled dela osnovne organizacije ZSMS Osnovna organizacija ZSMS mladih iz kmetijstva Pernica se je polnoštevilno zbrala v petek 28. januarja 1977, da bi kritično pregledala delo v preteklem obdobju, predvsem pa v preteklem letu. , Iz poročila prdsednika Venčeslava Senekoviča je bilo razvidno, da je kolektiv zabeležil v preteklem obdobju velike uspehe na tekmovalnem področju. Tako je ekipa v sestavi Stanko Klemenčič, Alojz Valentan in Bojan Ferlinc na (področnem tekmovanju »Kaj veš o Kmetijstvu« v Lovrencu na Dravskem polju osvojila prvo mesto in si s tem pridobila pravico, da predstavlja našo regijo na republiškem tekmovanju. Na tem tekmovanju, ki je bilo v Murski Soboti je ekipa v zelo hudi konku- renči zavzela tretje mesto. Na tekmovanju mladih traktoristov pa so se posebno izkazali člani. Ekipa v sestavi Stanko Kramberger, Stanko Klemenčič in Ludvik Naj vir t je tretjič zapored osvojila prvo mesto na področnem tekmovanju v Pesnici pri Mariboru. Vsi trije tekmovalci so se uvrstili na prva tri mesta in s tem se je ekipa udeležila republiškega tekmovanja. Proti pričakovanju je ekipa v izredno hudi konkurenci prvič osvojila prvo mesto in s tem prehodni pokal. Prav tako je med posamezniki zmagal naš član Stanko Kramberger, ki je kasneje postal nov državni prvak za leto 1976 v Nora Topoli. Uspešne akcije Nadalje je bilo slišati iz poročila predsednika, da na kulturnem in v družbenopolitičnem življenju ni bilo tako velikih uspehov, vendar je osnovna organizacija ZSMS mladih iz kmetijstva Pernice tudi na tem področju dosegla ne- zadolžiti, da prenašajo informacije neposredno v svoje baze. Zavedamo se, da je naša osnovna organizacija zelo šibka, zato bo potrebno na tem področju še veliko dela, zastavljene naloge pa bomo lahko izvršili samo z zavzetostjo vseh. Za konec naj povem to, da bomo v novo ustanovljenih TOZD formirali aktive, na nivoju delovne organizacije pa bomo imeli osnovne organizacije ZK. Čaka nas še veliko dela in to lahko dosežemo samo z popolno aktivonstjo vseh članov ZK in vodilnih uslužbencev. Matjaž Cerar kaj uspešnih akcij. Organizirala je predavanje iz sodobnega sadjarjenja in predavanje — Krajevna skupnost kot temeljna družbenopolitična enota. Nadalje je uspešno organizirala šahovski turnir ob proslavljanju krajevnega praznika v Pernici. Skupaj z matičnim podjetjem je osnovna organizacija organizirala dvodnevno strokovno ekskurzijo na kmetijski sejem v Novem Sadu. Ob koncu leta se je osnovna organizacija uspešno vključila v razpravo ob razpisu referenduma za odcepitev TOZD Kmetijske zadruge Maribor iz Agrokombinata Maribor, da bi lahko status zadruge uskladili z zakonom o združenem delu. Iz razprave po poročilih pa je bil nakazan problem zaposlovanja kmečke mladine v drugih dejavnostih. V precej temperamentni razpravi je bilo slišati, da je kmetijstvo, zlasti še individualno, še zmeraj v podre j nem položaju v primerjavi z industrijo in drugimi idejavnostmi. Nadaljnji vzroki odhajanja kmečkih sinov in hčera iz kmetij je zlasti v razdrobljenosti kmetij, prepočasnost in s tem prema-la učinkovitost vlaganj v kmetijstvo ter nesklajenost cen. Razveseljivo pa je bilo slišati, da se tisti, ki so se zaposlili niso odrekli kmetovanju, da je to le prehodnega značaja in da se bodo vrnili na kmetije, ko bo kmečko delo bolje ovrednoteno in bo imel kmet neko socialno varnost kot o-stali državljani. Ob koncu konference je bilo ugotovljeno, da se tudi v kmetijstvu stvari obračajo na bolje, da beseda »kmet« ni več pogosta žaljivka in da pridobiva na vrednosti in ima vse večjo prihodnost. Zato je bil ob koncu izrečen apel, da ti mladi, ki so na tekmovanjih dokazali, da znajo kmetovati, naj se bolj posvetijo domači zemlji, ki so jo naši predniki ohranili vse do danes. Ludvik Thaler Konferenca osnovnih organizacij sindikata NA LETNI SKUPŠČINI KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA AGROKOMBINATA MARIBOR, KI JE BILA 26. JANUARJA 1977, SO SPREJELI NASLEDNJA STALIŠČA: Razreši se dosedanjega predsednika, podpredsednika in blagajnika konference OOS Agrokombinata Maribor in se imenujejo za naslednjo mandatno dobo: — Vjekoslav Hudohmet kot predsednik, — Tone Kranjc kot podpredsednik, — Zinka Berlič kot sekretar in — Slavica Harc kot blagajnik. NAŠI PRIPRAVNIKI Konferenco še sestavljajo predsedniki vseh osnovnih organizacij sindikata Agrokombinata Maribor, tako, da šteje skupaj 16 članov. Razreši se dosedanji tričlanski rekreacijski odbor ter se imenujejo za naslednjo mandatno dobo: — Boris Stoilkovič kot predsednik in — Kristina Horvat kot blagajnik V rekreacijski odbor imenujejo po enega člana: — konference OOS TOZD Sadjarstvo — vinogradništvo, — konferenca OOS TOZD Poljedelstvo — živinoreja, — 10 OOS TOZD Strojna postaja, — 10 OOS TOZD Gozdarstvo, — 10 OOS TOZD Ribištvo, — 10 OOS delovne skupnosti skupnih služb, tako da šteje rekreacijski odbor 8 članov; Glede na reorganizacijo TOZD Kmetijstvo in ustanovitev novih temeljnih organizacij je potrebno takoj pristopiti k: — formiranju nove osnovne organizacije sindikata, ki bo obsegala obrat hladilnica, gostinstvo, tržnico trgovino z reprodukcijskim materialom ter zaposlene v skupnih službah temeljne organizacije Sadjarstvo — vinogradništvo; — formiranju konference OOS TOZD Sadjarstvo — vinogradništvo, v katero imenuje vsaka OOS obratov v TOZD Sadjarstvo — vinogradništvo po 3 člane, tako da šteje konferenca TOZD 15 članov, — formiranju konference OOS Poljedelstvo — živinoreja, v katero imenuje vsaka OOS obratov TOZD Poljedelstvo — živinoreja po 3 člane, tako da šteje konferenca TOZD 9 članov. Za vse navedene akcije je zadolžen predsednik konference OOS Agrokombinata Maribor Vjekoslav Hudohmet. — konferenca OOS Agrokombinata Maribor in rekreacijski odbor poslujeta z minimalnimi fizičnimi sredstvi. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da izkazuje saldo 31 decembra 1976: — konference 6.309,55 din — rekreacijskega odbora pa — Dohodek konference je 2 odstotna članarina, ki jo odvajajo osnovne organizacije Agrokombinata Maribor od svoje članarine in je znašala za leto 1976 2. 723.80 din. Dohodek rekreacijskega odbora so nočnine članov, ki letujejo v Selcah so znašale za leto 1976 din 12. 864,30. Iz poročila je nadalje razvidno, da je znašalo samo plačilo najemnine zemljišča v Selcah 10.000 din, plačilo čistilke, stanovanja in pranja perila pa 2.580 din. Da bo mogoče v letu 1977 plačati samo najemnino za zemljišče, ki bo vsekakor višja od lanskoletne, moramo nujno najti dodatni vir sredstev, če pa hočemo še izboljšati ali povečati zmogljivost v Selcah in preiti tudi na zimsko rekreacijo, je potreba toliko večja. Po navedenih pokazateljih in ugotovitvah predlaga konferenca vsem OOS Agrokombinata Maribor, da razpravljajo in sprejmejo: — zvišanje odstotka članarine za delovanje konference, katero so doslej odvajale OOS v višini 2 odstotkov na vsaj 5 odstotkov — ter da se vsi zaposledni odločijo prispevati 100 din od regresa za dopust. Akcijo moramo izvesti takoj, ker bo račun za plačilo zemljišča prispel že v prvi polovici letošnjega leta in ga bomo morali poravnati v zakonitem 15 dnevnem roku. Zinka BERLIČ Pripravnik Jaromir Jerabek JAROMIR JERABEK JE PRIPRAVNIK V UPRAVI AGROKOMBINATA MARIBOR OD 1. DECEMBRA 1975, PO OPRAVLJENI DIPLOMI NA VIŠJI AGRONOMSKI ŠOLI V MARIBORU. KOT ŠTIPENDIST AGROKOMBINATA MARIBOR, KJER JE PREJEMAL ŠTIPENDIJO ENO LETO, SE JE TAKOJ PO OPRAVJENI DIPLOMI ZAPOSLIL V AGROKOMBINATU. Knjigovodstvo V KMETIJSKIH ZADRUGAH Sedaj dela skupno z referentom za mehanizacijo Feliksom Kraljem, ki ga vpeljuje v delo, ga seznanja s kombinatovo mehanizacijo, skupno z njim spoznava ljudi, ki delajo v Agrokombinatu Maribor. Trenutno pa dela s tovarišem Kraljem na nabavi rezervnih delov za mehanizacijo, ki so bili poškodovani. Po končani pripravniški dobi bo prevzel delovno mesto referenta za mehanizacijo v TOZD Strojna postaja, čeprav ta odločitev še ni dokončna, saj je Agrokombinat Maribor zaenkrat še vedno v raz- voju in organizacijskih spremembah. Pri delu je Jaromiru Jerabeku mentor Boris Stoilkovič, upravnik dosedanjega obrata Strojna postaja, ki mu je v veliko pomoč in medsebojno dobro sodelujeta ter mu pomaga z nasveti in ga uvaja v novo delo. Prav tako se je Jaromir dobro vključil v novo delovno sredino, ki mu je bila v začetku tuja, vendar se ji je postopoma skuša! prilagajati, kar pa mu je že tudi uspelo. Mentor Boris Stoilkovič spremlja sproti njegovo delo in ga bo tudi ob koncu pripravniške dobe ocenil. Ko smo ga vprašali, kakšne načrte ima glede nadaljnjega študija, je povedal, da bo že letos spomladi odšel na odsluženje vojaškega roka. Po vrnitvi na delovno mesto ima v načrtu študij na drugi stopnji Agronomske fakultete v Zagrebu, na strojni smeri. Glede nadalnjega študija, pa je prepričan, da bo podjetje zainteresirano, v kolikor bodo ostajale možnosti, v kolikor ne, se bo sam odločil za nadaljnji študij. Želimo, da Jaromir Jerabek čim prej uspešno konča pripravniško dobo in da se dobro vpelje v svoje delovno mesto. M. P. Novi zakon o knjigovodstvu (Ur. list SFRJ, št. 58-76), po katerem morajo voditi knjigovodstvo tudi kmetijske zadruge, vsebuje poleg temeljnih norm med drugim tudi določbe o knjigo-vodstvenih listinah, inventuri, periodičnih obračunih in zaključnem računu, o zbirni in konsoli-darni bilanci, o hrambi poslovnih knjig in knjigovodstvenih listin ter o pravicah in dolžnostih vodje knjigovodstva. Knjigovodstvo se vodi za vsako temeljno organizacijo v sestavi delovne organizacije. Delovna organizacija mora pa sestaviti tudi zbirno in konsolidar-no bilanco. V zbirni bilanci se izkažeta seštevek in struktura celotnega prihodka in dohodka, ki ju izkažejo temeljne organizacije, v konsolidarni bilanci delovne organizacije pa prav tako oba ta seštevka, vendar zmanjšana za zneske, ki se ponavljajo v obračunu internega prometa med temeljnimi organizacijami v sestavi delovne organizacije. Isto velja tudi za zbirno in kon-solidarno bilanco SOZD. Inventura je obvezna na koncu poslovnega leta, pa tudi ob statusnih spremembah in ob prevzemu in izročitvi dolžnosti oseb, ki imajo v rokah materialne in denarne vrednosti, seveda le za vrednosti, ki so predmet prevzema in izročitve. Tudi zaključni račun se sestavi, če pride do statusnih sprememb. Knjigovodstvo je treba uskladiti z novim zakonom do 31. marca 1977. AMORTIZACIJA Nov zakon o amortizaciji osnovnih sredstev TOZD in drugih uporabnikov družbenih sredstev (Ur. I. SFRJ, št. 58-76) predpisuje, da morajo navedene organizacije obračunavati amortizacijo in odpisovati (popravljati) vrednost osnovnih sredstev najmanj v višini s tem zakonom predpisanih letnih amortizacijskih stopenj. dr. E. Č. ŠTIPENDIJE — ŠTIPENDISTI 'V' / ^ Štipendije po potrebah gospodarstva ČLOVEK ŽIVI OD DELA, ZATO JE TUDI DELO — PROIZVODNJA, TISTO, IZ ČESAR MORA VSE IZHAJATI. ČEPRAV VSELEJ V NAŠI DRUŽBI NI BILO TAKO, PA VENDARLE SPET TEŽIMO K TEMU, DA ČLOVEKOV NATURIALEN IN SOCIALEN POLOŽAJ TEMELJI NA DELU. ZA TO, DA TO DELO NE BI BILO LE MUČENJE — GARANJE, PA ČLOVEK TEŽI ZA TEM, DA BI NARAVO LAŽJE OBVLADAL, JO PODREDIL SEBI. DA BI TO DOSEGEL, MU JE POTREBNA VISOKA STOPNJA IZOBRAZBE, AMPAK NE IZOBRAZBE POSAMEZNIKOV, TEMVEČ CELOTNE DRUŽBE, KAJTI LE ČE BOMO VSI IZOBRAŽENI, LAHKO PRIČAKUJEMO RESNIČEN RAZVOJ DRUŽBE. PRAV GOTOVO PA TO IZOBRAŽEVANJE NE SME BITI LOČENO OD PROIZVODNJE, AMPAK MORE IZ NJE IZHAJATI IN SE V NJO VRAČATI. Naše šole dolgo časa niso služile popolnoma temu namenu. Bile so ločene od gospodarstva, kot da ne izobražujejo kadra ravno za gospodarstvo. Tako se je pojavilo, da so prihajali iz šol »strokovnjaki«, ki so se v praksi kaj težko znašli, pa tudi le malo tistega, kar so se naučili, so lahko uporabili v praksi. Zato je bil skrajni čas, da smo začeli razmišljati o zbliževanju gospodarstva s šolstvom, o tem, koga in kakšne strokovnjake naj dajejo šole podjetjem. Hkrati s tem pa se je naša družba pričela zavedati tudi neenakopravnega položaja nekaterih slojev naše družbe, v zvezi z izobraževanjem. Vemo, da so se v preteklem obdobju šolali predvsem tisti, ki so imeli za to materialne možnosti — starši so imeli višje osebne dohodke. Z novim sistemom štipendiranja smo hoteli te razlike rešiti, kar nam je delno tudi uspelo, vendar pa pride vmes marsikdaj do spodrsljajev. Z družbenim dogovorom o štipendiranju smo se dogovorili za dvoje vrst štipendij, za kadrovske in za štipendije iz sklada združenih sredstev — socialne štipendije. Kadrovske štipendije dodeljujejo podjetja gled na svoje potrebe, v sklad združenih sredstev pa odvajajo vsa podjetja po 0,5 bruto osebnega dohodka. Iz tega sklada naj bi dobivali štipendije socialno šibkejši dijaki in študentje. Ker je takšnih v ptujski občini veliko, podjetij pa malo, ta sredstva ne bi zadostovala za vse. Zato smo se na nivoju republike dogovorili, da bodo bolj razvite občine solidarnostno prelivale sredstva v manj razvita in s tem omogočile šolanje mladine, ne glede na socialni položaj. To je nekaj časa potekalo dokaj redno, potem pa je ta solidarnost pričela šepati. Zato tudi vsi štipendisti iz sklada združenih sredstev nismo dobivali štipendij od septembra dalje. Zraven tega je bila 6. seja skupne komisije podpisnic družbenega dogovora o štipendiranju, ki je sprejela sklepe, ki so precej spremenili pogoje za dodeljevanje štipendij iz sklada združenih sredstev. Namreč, mnogo dosedanjih štipendistov je po teh ukrepih ostalo brez štipendij — se pravi vrženih na cesto. O teh problemih je na široko razpravljala vsa slovenska javnost in pojavljajo se enotna mnenja, da je solidarnostno pretakanje sredstev iz bolj razvitih občin v manj razvite zatajilo, za kar je vsekakor nekdo odgovoren, obenem pa, da se bo treba preusmeriti bolj na kadrovske štipendije in slediti potrebam gospodarstva. Ob tem pa je potrebno grajati mnoga podjetja, ki niso napravila potreb po kadrih, na osnovi katerih bi razpisovali štipendije. USTANOVITEV AKTIVA ŠTIPENDISTOV V Kmetijskem kombinatu Ptuj temu ni ravno tako, kajti štipendije so vsako leto razpisane na osnovi potreb v TOZD in je tako trenutno v KK Ptuj 61 štipendistov. Ti štipendisti se šolamo na različnih šolah — smereh in stopnjah, imamo nekaj skupnega. Ko bomo končali šolanje, se bomo zaposlili pri KK Ptuj, pa tudi že zdaj nam vsem KK Ptuj omogoča šolanje. Da pa bi bil prehod iz učno — vzgojnega procesa v delovno razmerje lažji, da bi že predhodno podjetje spoznali, poznali probleme znotraj podjetja, poslovne uspehe in sploh, da bi se že v času šolanja vključili v življenje v tem kolektivu, smo se odločili, da ustanovimo aktiv štipendistov, ki naj bi za vse to skrbel. Le-ta je oblika dela Koordinacijskega sveta Zveze socialistične mladine pri KK Ptuj. Čeprav smo ustanovni sestanek imeli že v jeseni, smo predlog programa sestavili šele v januarju. Da pa ne bi samo načelno govorili o tem, kaj naj bi aktiv delal in kaj naj bi bil, bom poskušal predstaviti program, ki ga je predlagalo predsedstvo aktiva štipendistov, vsekakor pa bodo pobude prišle tudi s strani ostalih članov. PROGRAM AKTIVA ŠTIPENDISTOV Večino akcij bomo izvedli v povezavi z mladimi delavci v KK Ptuj, zato se naš program v mnogih primerih navezuje na program njihovega delovanja. Na področju izobraževanja je potrebno, da se skupaj z mladimi delavci seznanimo z zakonom o združenem delu in sicer v povezavi s konkretnimi problemi in spremembami, ki jih le-te prinašajo TOZD. Dogovorili pa smo se tudi, da naj bi študentje, ki se prav gotovo ukvarjajo predvsem s teorijo, pripravili razna predavanja v TOZD in se tam srečevali s prakso ter s tem tudi poglabljali svoje znanje. Aktiv bo sproti spremljal kadrovsko politiko KK Ptuj in iz nje izhajajočo štipendijsko politiko v KK Ptuj in širši javnosti, kakor tudi delitev 1,54 brutto osebnega dohodka, namenjenega za izobraževanje. V zvezi z razpisanimi štipendijami se bo zavzemal, da ne bo več prišlo do tega, da se na razpisane štipendije ne bi nihče prijavil, kar se je zgodilo letos za agronomijo, kajti že sami delavci KK Ptuj so v anketi, ki so jo izpolnjevali, v veliki meri (23,5 odstotno) izrazili željo, da bi naj njihovi otroci dobivali štipendije pri KK Ptuj. Prav gotovo je med njimi tudi kakšen, ki bi želel študirati agronomijo ali katero izmed tehničnih šol. Prav tako smo si bili enotnega mnenja, da naj kadrovska komisija, ki dodeljuje štipendije, pri dodeljevanju upošteva socialni položaj prosilca oziroma staršev. To je mišljeno predvsem v primerih, ko se na isti razpis prijavi več prosilcev, ki imajo različen socialni oziroma materialni položaj. S tem bomo omogočili, da se bodo šolali tudi otroci, katerih starši prejemajo nizke osebne dohodke, kajti ti otroci niso manj sposobni, treba jim je dati samo možnost šolanja. Ena od oblik, kako štipendisti spoznavajo podjetje, je tudi počitniška praksa. Ugotovili smo, da ta ni v vseh primerih primerna za smer in stopnjo študija. Zato se bomo zavzemali, da bodo štipendisti imeli zares takšno prakso, da bodo v času bivanja v podjetju zares poglabljali svoje teoretično znanje s praktičnimi spoznanji. Sprotno pa bomo spremljali tudi delo nas samih, delo na praksi, uspešnost študija, naše obvezne seminarske naloge in diplomske naloge, ki naj bi bile vsebinsko povezane z delom v KK Ptuj. Vsekakor je ob vsem tem potrebno, da štipendisti že predhodno poznajo KK, njegovo proizvodnjo, tehnološko povezavo posameznih TOZD, poslovanje podjetja, kar pa bomo spoznavali ob obiskih posameznih TOZD, ki jih bomo organizirali ob raznih srečanjih in sestankih. Mladi smo in kaj radi se pomerimo v raznih športih. Najbrž bo pogosta oblika sodelovanja nas štipendistov in mladih delavcev prav športno srečanje, najbrž pa tudi kultura ne bo izostala. Ob raznih proslavah, ki bodo po TOZD, oziroma za celoten KK bomo sodelovali tudi štipendisti. Prav gotovo pa bi v kulturno dejavnost po TOZD lahko vključili tudi delo kluba ptujskih študentov, v katerem prav tako sodelujemo in ki je prav na kulturnem področju precej uspešen. Delovne akcije mladine so v zadnjem času zopet zaživele. Prav gotovo bo to področje eno najbolj aktivnih, kajti ponuja se ogromno možnosti. Mladi delavci in štipendisti bomo sodelovali v lokalnih delovnih akcijah, prav tako pa mislimo, da bi bilo umestno razmišljati o skupni brigadi delavcev in štipendistov KK Ptuj, na kateri od slovenskih delovnih akcij ali pa na delovni akciji v zveznem merilu. ŠTUDENTOM ENAKE MOŽNOSTI KOT DELAVCEM Vemo, da je položaj študenta ali pa tudi dijaka danes v naši družbi dokaj specifičen. Študentje imajo sicer organizirano zdravstveno zavarovanje, vendar si o vseh drugih stvareh, o katerih se delavci med sabo dogovarjajo in jih celo določa sindikalna lista, študentje ne upajo niti razmišljati .Zadovoljni so lahko, Seminar za vodstva osnovnih organizacij Zveze komunistov Slovenije Koncem januarja je komite občinske konference ZKS Ptuj organiziral seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZKS, katerega so se udeležili tudi sekretarji osnovnih organizacij ZKS in vodstvo sekretariata konference ZKS Kmetijskega kombinata Ptuj. Seminar je bil pester in aktualen po programu in vsebini. Tako so udeleženci seminarja poslušali prvi dan namestnika sekretarja Izvršnega komiteja predsedstva CKZKS Vlada Janžiča, ki je govoril o metodah družbenopolitičnega dela. V nadaljevanju prvega dne pa je govoril o konceptu splošnega ljudskega odpo- ra in nalogah komunistov generalpolkovnik Rudolf Hribernik — Svarun. Zbrani so v popoldanskem delu bili razporejeni v več skupin, ki so se v posameznih osnovnih organizacijah v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih konkretno seznanjali z dosežki aktivnosti komunistov v posameznih sredinah po temah, ki so bile na dnevnem redu seminarja. Zlasti je bila aktivna skupina, ki je bila zadolžena za razpravo o kmetijstvu, glede na to, da je v naslednjem dnevu o tem vodil razpravo član Izvršnega komiteja UREDNIŠKI ODBOR Stališča, predlogi, spodbode Na seji uredniškega odbora časopisa Naša pot, ki je bila 8. februarja 1977, so bila sprejeta naslednja stališča: — v časopisu Naša pot je treba nameniti več sestavkov sestavljeni organizaciji združenega dela KPK; — v bodoče bo potrebno v časopisu pisati več o delu družbenopolitičnih organizacij; — člani uredniškega odbora predlagajo, da se sestane kolegijski poslovodni organ in družbenopolitične organizacije SOZD ter se dogovorijo o delovanju in nadaljnjem obstoju SOZD; — sprejme se finančni obračun časopisa Naša pot za leto 1976 s tem, da se celotni stroški časopisa delijo na posamezno delovno organizacijo po številu sprejetih izvodov. če dobijo štipendijo, ki pokrije tiste osnovne človekove potrebe, o toplih malicah, ki jih morajo TOZD preskrbeti za za svoje delavce, o dodatkih za dopust ali čem podobnem še najbrž študentje lahko le sanjamo. Da pa bi vendarle dali štipendistom neko možnost letnega oddiha, se bo aktiv štipendistov zavzemal za enotne kriterije pri možnostih za letovanje v okviru možnosti KK Ptuj. Namreč štipendisti naj bi imeli pod enakimi pogoji možnost letovanja kot delavci. Prav gotovo bo delo aktiva štipendistov pozitivno vplivalo v smeri, ki si jo je ob ustanovitvi aktov začrtal, obenem pa pomagal vsakemu posamezniku — štipendistu, da se bo lažje vključil v delovni proces, ko bo končal šolanje. Srečko Kolar POVEČANJE OTROŠKIH DODATKOV Skupščina Zveze skupnosti o-troškega varstva Slovenije je z dnem 1. novembra 1976 povečala zneske otroških dodatkov v Sloveniji spričo podražitve življenjskih stroškov. Povečanje je različno po dohodkovnih skupinah, in sicer: — po 40 din na mesec za o-troke iz dveh nižjih dohodkovnih skupin; — po 30 din za otroke iz dveh višjih dohodkovnih skupin; — po 30 din za otroke socialno ogroženih kmečkih družin. O povečanju otroških dodatkov v letu 1977 bo skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva sklepala pozneje. predsedstva CK ZKS Miran Potrč. Zaposleni v kmetijstvu so izkoristili to priliko za formiranje aktiva komunistov zaposlenih v kmetijstvu ob vsebinskem startu, obravnavanju idejno političnih, samoupravno in družbeno e-konomskih vprašanj nadaljnjega razvoja kmetijstva v ptujski občini. Drugi dan seminarja je bil posvečen nadaljevanju razprave o kmetijstvu, ki jo je vodil Miran Potrč. Precejšnje pozornosti je bil deležen na seminarju dr. Branko Pribičevič, univerzitetni profe-fesor za mednarodno delavsko gibanje na Fakulteti političnih ved v Beogradu, ki je izredno dinamično obravnaval v svojem uvodu temo o mednarodnem delavskem gibanju, s posebnim prikazom procesov evrokomunizma, gibanja v evropski socialni demokraciji, kot tudi gibanja socialistične demokracije vzhodnoevropskih dežel. —tf— Naši učenci te Tl Maribor Marjan Kranjc, doma na Ptujski cesti v Mariboru, se je začel lani v jeseni učiti za mesarja v »Košakih« TMI Maribor, obratu II. Letos v jeseni se bo zače! šolati v Šoli učencev v gospodarstvu, živilske smeri v Mariboru. Po izučitvi, šolanju in odslužitvi vojaškega roka se bo kot pomočnik rad vrnil na delo v »Košake«. O začetku učenja v »Košakih«, o delu, šolanju in načrtih je Marjan Kranjc dejal: »Čeprav v našem ožjem sorodstvu ni poklica za delo v »Košakih«, sem se zanj odločil in sem bil sprejet kot učenec pred 6 meseci v »Košakih«. Po vsem dosedanjem delu in počutju se v kolektivu prav dobro počutim. Ko sem še obiskoval osnovno šolo »Bogdan Tušek« v Miklavžu še nisem znal odgovoriti očetu Rihardu, šoferju, niti mami vili-čaristki v hladilnici Agrokombinata Maribor na Teznu, ali bratu Darku in sestri Slavici, kaj bi se rad izučil in kakšnemu poklicu bi se rad posvetil.« Na Kranjčevih in stričevih kolinah je večkrat Marjan rad pomagal, ni pa še vedel, da bo to enkrat njegovo poklicno delo. Ko je že bil v 6. razredu osnovne šole, je odšel večkrat na obisk v hladilnico na Teznem, kjer je zaposlena mama in je tam pomagal prekladati zaboje. Ko je oče zvedel za možnost za prosto učno mesto v »Košakih«, se je za to brez obotavljanja odločil. Pred 6 meseci se je Marjan znašel skupno s tremi součenci v »Košakih«. »Sprva nisem poznal zaposlenih v »Košakih«. Moral sem se navaditi novim ljudem in delovnemu prostoru ter prvemu delu — vse od čiščenja prostorov do soljenja mesa. Kmalu sem se začel učiti vezanja šunke in drugih izdelkov ter oblikovanju hrenovk, trajnih in drugih klobas. Čas mi je hitro mineval in iz dneva v dan se mi je zdelo vse bližje in domače. Če se mi pri delu kaj ni posrečilo, sem delo ponovil. Delovodja Jože Huter je nam učencem zelo naklonjen. Če kaj ne vemo, nam pokaže in hitro postane novo delo prijetna navada. Delamo dnevno od 6. do 14. ure. Učenci imamo 720 din mesečne nagrade, ki jo koristno porabimo za oblačila in drugo. V prostem času se učim še za izpite, za 7. in 8. razred osnovne šole. Nekaj časa mi še ostane za družbo s prijatelji iz okolice, kjer sem doma. Včasih posedimo pred televizorjem, drugič v kinu, v sončni soboti ali nedelji pa se sprehodim po okolici. Rad pre-čitam na dan po nekaj strani zanimive knjige ali pa zanimivosti iz časopisov. Po izučitvi in izšolanju za pomočnike me še čaka odslužitev kadrovskega roka v JLA, od koder se bom rad vrnil v »Košake«. Takrat bo mogoče že stala v Zlatoličju nova mesna industrija s predelavo in z drugimi prostori. Sedanji prostori v Melju in v obratu II. se počasi pripravljajo na novo mesno industrijo v Zlatoličju, saj so dovolj dolgo služili tem namenom in potrebam. U-čenci radi prisluhnemo pogovorom starejših delavcev o novi mesni industriji.« Marjan Kranjc je še povedal, da piše doma dnevnik o svojem delu, ki ga daje na vpogled ob-ratovodju Maksu Budju, ki ga pregleda in oceni. Zdaj še v dnevniku nima ocen. Trudil se bo, da bo uspešen pri vsakdanjem delu, pri učenju za 7. in 8. razred osnovne šole in v Šoli učencev v gospodarstvu, živilske smeri v Mariboru. To bo veselilo njegove predpostavljene v »Košakih«, zlasti pa njegove starše, ki so veseli vsakega Marjanovega uspeha na učnem mestu. J. V. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ Samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest KOMISIJA ZA PRIPRAVO SISTEMIZACIJE DELOVNIH MEST V KMETIJSKEM KOMBINATU PTUJ JE PRED DNEVI ZAKLJUČILA DELO NA PRIPRAVI GRADIVA O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST POSAMEZNIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA. KOMISIJA JE TESNO SODELOVALA Z ISTOIMENSKIMI KOMISIJAMI V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH. TE KOMISIJE SO BILE IMENOVANE NA DELAVSKIH SVETIH TOZD IN OBRATA ZA KOOPERACIJO IN V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB. NALOGA KOMISIJ JE BILA PRIPRAVITI OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST, OPISE DELOVNIH MEST PRIPRAVITI PREDLOGE ZA DOPOLNITEV POSAMEZNIH DELOVNIH MEST IN ORGANIZACIJSKE DOPOLNITVE POSAMEZNIH DELOVNIH ENOT V OKVIRU TEMELJNIH ORGANIZACIJ IN OBRATA KOOPERACIJA TER DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUzB. SKUPNA KOMISIJA, KI JO JE IMENOVAL SVET ZA KADRE PA JE IMELA NALOGO PRIPRAVITI PREDLOGE ZA POENOTENJE KRITERIJEV IN POGOJEV ZA POSAMEZNA DELOVNA MESTA IN POENOTENO POIMENOVANJE POSAMEZNIH ORGANIZACIJSKIH ENOT V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH IN OBRATU KOOPERACIJA. DOLOČILA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA Delo, ki so ga opravile komisije v TOZD, obratu, kooperacija in skupna komisija je zahtevalo precejšnje napore v usklajevanju in poenotenju posameznih funkcij, ki jih temeljne organizacije opravljajo v svoji dejavnosti. Poročilo, ki ga je pripravila skupna komisija, zajema, celoten potek dela komisij in skupne komisije; razlaga nekatere pojme, ki so v pripravljenem gradivu večkrat omenjeni; opredelitev posameznih služb v temeljnih organizacijah in opredelitev delovne skupnosti skupnih služb. Podrobneje je izdelan pregled vseh delovnih mest v vseh temeljnih organizacijah, obratu kooperacija, delovni skupnosti skupnih služb, pa tudi za bodočo temeljno organizacijo »Ptujske toplice« (TGC). Podrobneje so prikazana vsa delovna mesta po TOZD oziroma posameznih organizacijskih notah. Ta pregled vsebuje naziv delovnega mesta, vrsto in naziv poklica, stopnjo zahtevane strokovne izobrazbe za posamezna delovna mesta; zahteve po delovnih izkušnjah, število zaposlenih na delovnem mestu in trajanje poskusnega dela. Vse to je prikazano posebej in vsaka temeljna organizacija je to vključila v posebna poglavja samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest. V samouprvni sporazum so poleg omenjenih podatkov vključeni opisi delovnih mest. Opisi so bili pripravljeni in usklajeni v posameznih temeljnih organizacijah in obratu kooperacija. Na samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest opozarjamo še v zvezi s sklepom sveta za kadre, da v temeljnih organizacijah čimprej izvedejo postopek za razpravo in sprejem samoupravnega sporazuma o sistemizaciji. O podrobnostih pripravljenega gradiva za razpravo bodo razpravljali delavci na sestankih skupin oziroma zborih delavcev. Kljub temu pa bi radi opozorili vsaj na pomen sistemizacije. POJEM SISTEMIZACIJE V praksi se čestokrat enači sistemizacija samo kot osnova za analitično oceno delovnih mest. Čeprav je analitična o-cena mesta izredno pomembna spremljevalka sistemizacije, pa vendarle ni samo to. Običajno ©predelujemo sistemizacijo delovnih mest kot temeljni organizacijski. kadrovski instrument oziroma normativ, ki povezuje delovni proces s človekom. Lahko bi rekli, da ureja odnose med zahtevami delovnega mesta in človekom, ki to mesto zaseda. Sistemizacija pa nedvomno služi poleg osnove za analitično oceno delovnega mesta šje za opredelitev delovnih dolžnosti in informacij, planiranje kadrov, planiranje izobraževanja, nagrajevanje, socialno varstvene razmere in njihovo urejanje (varnost pri delu in zdravstveni ukrepi), kadrovske analize; služi tudi kot osnova za pripravo datoteke (avtomatska obdelava kadrovskih podatkov), za poklicno usmerjanje, zaposlovanje, urejanje medsebojnih odnosov in drugo. POSTOPEK RAZPRAVE IN SPREJEMANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O SISTEMIZACIJI Pri postopku razprave in sprejmanja opozarjamo na naslednje. O samoupravnem sporazumu o sistemizaciji delovnih mest v temeljni organizaciji na predlog komisije razpravlja in obravnava delavski svet temeljne organizacije. Delavski svet sprejme samoupravni sporazum o sistemizaciji kot osnutek, ki ga posre- pripravah samoupravnega sporazuma o sistemizaciji. V razpravi se sporazum dopolnjuje, usklajuje in se vsi predlogi ter pripombe zberejo in predložijo ponovno delavskemu svetu. Delavski svet vse pripombe in predloge obravnava in uskladi. Pripomb in predlogov, ki jih delavski svet ni mogel upoštevati, pa mora podati obrazložitev razlogov, zakaj ni upošteval predlogov o-ziroma pripomb. Tako prečiščeno besedilo samoupravnega Petdeseti jubilej Maksa Budja Meseca februarja je praznoval svoj petdeseti življenjski jubilej Maks Budja, obratovodja obrata II. »Košakov« TMI Maribor in dolgoletni družbenopolitični delavec. Maks Budja se je rodil pred petdesetimi leti v Tomažu pri Ormožu. Po_ končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Tomažu, je odšel v Ptuj, kjer je preživel učno dobo pri zasebnem mesarju Juliju Žilavcu v Ptuju, strokovno šolo pa je obiskoval v Mladiki v Ptuju. Leta 1946 se je po odsluženju vojaškega roka zaposlil v »Košakih« TMI Maribor, kjer je po krajši prekinitvi, od leta 1949 zaposlen še danes. Vse od leta 1949 je kot kvalificirani mesar delal na različnih delovnih mestih, kot mesar, skladiščnik, poslovodja prodajalne, več let je bil vodja trgovske mreže, vse do leta 1972, ko je prevzel delovno mesto obratovodja obrata II., kjer je zaposlen še danes. Poleg obsežnega dela se je Maks Budja poklicno izobraževal ob delu, saj je končal poklicno mojstrsko šolo v Mariboru in si pridobil naziv mojstra mesarske stroke ter končal Srednjo ekonomsko šolo v Mariboru, oddelek za odrasle. Ves čas zaposlitve je bil Maks Budja tudi politično angažiran. Bil je predsednik delavskega sveta, predsednik upravnega odbora, več kot deset let sekretar osnovne organizacije ZK; vsa leta aktivno sodeluje v družbenopolitičnih organizacijah v podjetju, na terenu in v krajevni skupnosti. Za družbenopolitično organiziranost je v preteklem letu sprejel priznanje red dela s srebrnim vencem. Maks Budja je še sedaj družbenpolitično aktiven, saj je sekretar osnovne organizacije ZK, član konference osnovne organizacije sindikata in član različnih komisij v krajevni skupnosti. Ko mu ob petdesetletnici iskreno čestitamo, mu želimo, da bi še vrsto let uspešno vodil obrat predelave »Košakov« TMI Maribor in se še naprej aktivno vključeval v delo družbenopolitičnih organizacij v podjetju in izven njega. M. P. du j e v petnajstdnevno javno razpravo vsem delavcem. Najboljše je, če je razprava organizira po posameznih skupinah, ki jo organizirajo osnovne organizacije sindikatov. V razpravo se vključijo tudi družbenopolitične organizacije ZKS in ZSMS, ki so skupno s sindikatom še sodelovali v sporazuma o sistemizaciji sprejema delavski svet kot pripravah samoupravnega sporazuma o sistemizaciji. V razpravi se sporazum dopolnjuje, STRAN 14 ■ NAŠA POT KADROVSKE SPREMEMBE predlog, ki ga delavci obravnavajo na zboru in tudi sprejemajo. Sprejet je, če je zanj glasovala večina delavcev. Po tem postopku je sprejet samoupravni sporazum in delavci se še pismeno izjavijo, da se strinjajo s pravicami in obveznostmi, ki so določene v samoupravnem sporazumu o sistemizaciji. Sporazum je veljaven, ko ga podpiše dve tretjini delavcev. Samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest v delovni skupnosti skupnih služb pa ima sledeči postopek sprejemanja. Predlog samoupravnega sporazuma sistemizacije delovnih mest v delovni skupnosti skupnih služb pripravi delavski svet delovne skupnosti skupnih služb, ki ga predloži v razpravo vsem TOZD, obratu kooperacija in delavcem delovne skupnosti skupnih služb. Razprava traja petnajst dni. Po preteku tega roka določijo predlog samoupravnega sporazuma delavci delovne skupnosti na zboru delavcev z večino glasov vseh delavcev delovne skupnosti. Pred tem seveda upoštevajo predloge in pripombe, ki so bili podani v javni razpravi v TOZD in obratu kooperacija ter že prej uskladijo pripombe in predloge skupno s TOZD in obratom kooperacija. Tako pripravljen predlog samoupravnega sporazuma potrdi še skupni delavski svet. Velja pa, ko ga podpiše najmanj dve tretjini delavcev v delovni skupnosti skupnih služb. DOPISUJTE V »NAŠO POT« »KOŠAKI« TMI MARIBOR PRIŠLI V FEBRUARJU 1977: Danilo Vajnhandl, Franc Kramberger, Franc Topolovec, Karl Brezočnik, Franc Šnofl, Milan Breznik, Anton Šifter, Bojan Grušovnik, Srečko Vandur. ODŠLI V FERUARJU 1977: Srečko Vandur, Štefanija Braunsberger, Antonija Čurič. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ PRIŠLI V JANUARJU 1977: TOZD TEHNOSERVIS 1. Marta MURŠIČ 2. Ivana 2URAN 3. Silva LIHTENVALNER DELOVNA SKUPNOST ZA SKUPNE ZADEVE 1. Stanislav BRODNJAK ODŠLI V JANUARJU 1977: TOZD GOZDARSTVO 1. Anton ČEH TOZD GOSTIN. »HALOŠKI BISER« 1. Jožica LEŠNIK TOZD KMETIJSTVO 1. Milan MATIJEVIČ DE PODLEHNIK 1. Ivan PERNEK AGROKOMBINAT LENART ODŠLI V MESECU JANUARJU 1977: TOZD POLJEDELSTVO ŽIVINOREJA LENART: Jožef ZIDAR TOZD TRANSPORT SERVIS LENART: Ana KOCBEK Janku Milošiču v spomin V petek, dne 11. februarja 1977 nas je prizadela v Kmetijskem kombinatu Ptuj, TOZD Kmetijstvo, v delovni enoti Zavrč boleča ter žalostna vest, da nas je zapustil naš dragi Janko Milošič, delovodja delovišča vinogradništvo Hrastovec v Zavrču. Zahrbtna in kruta bolezen ga je priklenila na bolniško posteljo v mesecu oktobru in že delno tudi prej v lanskem letu. Naš dragi Janko je bil vesten delavec, saj je posvečal vse življenje svoje znanje vinogradniški proizvodnji. Bil je dober in šegav prijatelj, sodelavec mirnega in zadržanega tovariškega značaja. Janko je bil vseskozi zaposlen pri Kmetijskem kombinatu Ptuj in pri prejšnjih pravnih prednikih. Svoje vestno delo je pričel pri takratni Kmetijski obdelovalni zadrugi Cirkulane kot delovodja v Pristavi — Okič. Leta 1961 se je preselil s svojo družino na Bori. Takrat je prevzel pri posestvu Bori delovišče Veliki Vrh. Leta 1963, po združitvi prejšnjih posestev v Kmetijsko gospodarstvo Haloze je prevzel delovišče Hrastovec in ga uspešno vodil do odhoda v bolnišnico. Težka in neozdravljiva bolezen ga je mnogo prehitro iztrgala z delovnega mesta. Moral je nesluten zapustiti, star komaj 53 let, svoje sodelavce, prijatelje in družino ter vinsko trto, ki jo je tako vztrajno in z ljubeznijo negoval. S tvojim odhodom, dragi Janko, v mnogo prerani grob, je nastala v našem kolektivu velika vrzel, ki jo bomo težko nadomestili. Težko nam je, ker vemo, da je Janko bolehal že več let. Toda nikoli se ni odrekal nalogam, ki jih je sprejemal v službi. Bolečine je prikrival tudi sam sebi in nam vsem v prepričanju, da bo svoje delo lahko opravljal še naprej, v prid celotnemu kolektivu in za boljšo ter lepšo bodočnost naše družbe. Ravno zato ti je delovni kolektiv delovne enote Zavrč še posebej hvaležen. Janko, odšel si ravno sedaj, ko te kličejo vinogradi in ko se prebuja narava zelenih Haloz, ki si jih tako ljubil, saj si se rodil v Halozah, živel in ustvarjal sebi in družbi dobrine v težkih delovnih razmerah. Ob mnogo prerani poslovitvi še enkrat hvala za tvojo priznano delo. Bil si in ostal boš mnogim kot vzorni delavec, dober sodelavec in spoštljiv tovariš. Vsem, ki smo s tabo delali in te poznali, boš ostal v trajnem spominu. Franc Travnikar Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Pisali smo že, da so lani v skupščini SR Slovenije obravnavali predlog za izdajo zakona o spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po tem predlogu naj bi se v prihodnje delo v nekdanjih kmečkih delovnih zadrugah štelo v pokojninsko dobo tistim osebam, ki jim je bilo to delo glavni ali edini poklic, ne glede na pogoje, ki jih po dosedanjih predpisih taka oseba mora izpolnjevati pred vstopom oziroma po prenehanju dela v zadrugi. Pristojna telesa skupščine, ki so obravnavala pobudo delegata, so jo pozitivno ocenila, hkrati pa zadolžila pristojne republiške organe, da v smislu določil poslovnika republiške skupščine izdelajo ustrezno dokumentacijo, ki bi obogočila smer reševanja nakazanega problema. Tako je bilo že 28. julija republiški skupščini predloženo zahtevano gradivo, s katerim se je skupščina strinjala. Na podlagi zbranih podatkov iz 49 občin, v katerih je bilo 316 kmečkih delovnih zadrug, je še vedno 4787 občanov, ki te dobe še nimajo priznane. Po oceni Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji bi se povečali izdatki re- publike s tem za približno 40,044.480 dinarjev, upoštevajoč prispevke pa bi bili večji za 20 odstotkov. Na svoji 36. seji dne 24. novembra 1976 pa sta o danem predlogu razpravljala tudi zbor občin in zbor združenega dela skupščine SR Slovenije, ter ga soglasno in v celoti sprejela. Pred nekaj dnevi je izvršni svet že izdelal tudi osnutek zakona o spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v katerem se predlog 6. člena glasi: »V pokojninsko dobo se kot posebna doba všteva čas, ko je bila oseba član kmečke delovne zadruge v rozdobju od 15. maja 1945 do 31. decembra 1959, če je bilo delo v zadrugi edini ali glavni poklic.« Predvidoma po v osnutku zakona skupščina SR Slovenije razpravljala v drugi fazi že čez mesec dni, potrditev in sprejetje zakona pa lahko pričakujemo konec junija. Upravičenci pa bodo lahko pričeli z uveljavljanjem svojih pravic po objavi v uradnem listu, in sicer v osmih dneh po sprejetju zakona. R. Radešček (Kmečki glas, 23. 2. 19777 DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV DELAVSKI SVET AGROKOMBINATA LENART Na seji delavskega sveta Agrokombinata Lenart, ki je bila 4. februarja 1977 so bili sprejeti naslednji sklepi: — ugotovljeno je, da komisija za pripravo predloga dopolnitve samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih dohodka in osebnega dohodka v Agrokombinatu Lenart, ki je bila imenovana na 20. seji delavskega sveta delovne organizacije, še ni opravila svojega dela. Komisijo se zadolži, da svoje delo opravi čimprej; — delavski svet delovne organizacije daje soglasje k sklepom delavskih svetov: TOZD poljedelstvo živinoreja Lenart TOZD Sadjarstvo Selce TOZD transportservis TOZD gostinstvo in trgovine Lenart obrata kooperacije kmetijstvo delovne skupnosti skupnih služb za izvedbo rednih razknjižb inventurnih razlik, ugotovljenih z rednim letnim popisom in stanjem 31. decembra 1976; — odobri se plačilo Kmetijskemu zavodu Maribor, v znesku 32.040,00 din, — iz lastnih sredstev TOZD, dokler se za to ne dobijo potrebna investicijska sredstva. — sprejme se informacija o obnovi vinogradov v TOZD sadjarstvo Selce . O višini sredstev se sklepa naknadno, ko bo predložen predračun o višini stroškov. Francka DEČKO 11. Potrdi se skupni zaključni račun KK za leto 1976, kakor so ga predhodno obravnavale TOZD in obrat kooperacija na zborih delavcev. 12. Potrdi se zaključni račun Hranilno kreditne službe KK Ptuj za leto 1976, s stanji kot ga je SDS predložil odbor HKS. 13. Potrdi se stališče sekretariata konference ZK KK Ptuj, sprejeta na seji dne 25. februarja 1977. 14. Potrdil ugotovitev, da obstajajo pogoji v skladu s 320. členom Zakona o združenem delu, da se organizira in ustanovi ter konstituira TOZD »Ptujske toplice« v sestavi Kmetijskega kombinata Ptuj. 15. Sprejel začasno sistemizacijo delovnih mest v turistično gostinskem centru, v bodoče imenovani TOZD »Ptujske topli-ce«. 16. Pooblastil za izvedbo raz- pisa in objave prostih delovnih mest ter izbiro kadrov za delovna mesta v »Ptujskih toplicah« svet za medsebojna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb. 17. Za pripravo začasnih opisov in analitično ocenitev delovnih mest imenuje posebno komisijo v sestavi: Mlakar Janko, Golob Franc in Drevenšek Janez. 18. Skupni delavski svet po razpisu in zasedbi delovnih mest v »Ptujskih toplicah« pooblašča predsednika skupnega delavskega sveta KK Ptuj, da skliče zbor delavcev v »Ptujskih toplicah« o ugotovitvah pogojev za organiziranje in ustanovitev TOZD »Ptujske toplice«. 19. Skupni delavski svet zadolžuje pristojne strokovne službe v delovni skupnosti skupnih služb KK Ptuj, da v zvezi z ustanovitvijo TOZD »Ptujske toplice« pripravijo vso potrebno gradivo. Vera Furek SKUPNI DELAVSKI SVET KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ PREDPISI S PODROČJA KMETIJSTVA Sanacija TOZD Na sejah skupnega delavskega sveta Kmetijskega kombinata Ptuj, ki sta bili 23. in 28. februarja 1977, so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Potrdi se inventurni elaborat KK Ptuj za poslovno leto 1976 v vsebini in obliki v kakršni so ga skupnemu delavskemu svetu SDS KK Ptuj predložili delavski sveti TOZD in obrata kooperacija. Komisije delavske kontrole v TOZD in komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti morajo spremljati delo inventurnih komisij in njihove ugotovitve. V primeru ugotovitev manj-kov zahtevati skrbno preučitev preko ustreznih strokovnih služb in organov ter zahtevati tudi materialne zadolžitve posameznikov, v skladu z določili samoupravnih aktov in zakonskih predpisov. 2. Inventurni elaborat TOZD Merkur Beograd se obravnava na naslednji seji SDS oziroma v ponedeljek 28. februarja 1977. 3. Potrdi se predlog skupnega zaključnega računa KK za leto 1976 ter se daje v razpravo TOZD in obratu kooperacija. SDS zahteva, da se v obravnavanje predloga zaključnega računa in periodičnih obračunov KK vključijo podatki vseh TOZD v rokih in v skladu z določili samoupravnega sporazuma. Le na ta način bo lažja odločitev in usmeritev samoupravnih organov. Vse TOZD in obrat kooperacija so dolžne razpravljati o predlogu delitve dohodka na zborih delavcev in sicer do 28. februarja 1977. Posebej so TOZD in obrat za kooperacijo dolžne na samoupravnih organih in zborih delavcev obravnavati stroške reklame, reprezentance, pogodbeno delo in nadure. 4. Glede formiranja sklada skupne porabe predlaga, da se naj napravi pregled neporabljenih sredstev preteklega leta in te prenesejo v letošnje leto ter se naredi enotni program za leto 1977 in pa program, koliko se bo lahko realiziralo glede na razpoložljiva sredstva v letu 1977. Odboru za družbeni standard pa predlaga, da naj predvsem upošteva oziroma da prioriteto za zdravstveno zaščito delavcev, odpravnine delavcem, nadomestila ob smrti in sredstva za rekreacijo. 5. V TOZD in obratu kooperacija so dolžni analizirati gospodarjenje in sprejeti ukrepe za boljše gospodarjenje in to na samoupravnih organih in pričeti pripravljati ustrezni sistem nagrajevanja po delu. 6. Obravnaval zahteve za varstvo pravic delavca Marjana Morana in Jožeta Rižnarja zoper dodelitev stanovanj. 7. Potrdil predlog, da se da razpis XIX. natečaja za prodajo stanovanjskih hiš in potrdil predlog komisije o izklicnih cenah posameznih zgradb. 9. Izjemoma odobril Mariji Travnikar stanovanjski kredit v višini 50.000 dinarjev. 10. Potrdi se inventurni elaborat TOZD Merkur Beograd z vsemi ugotovitvami manjkov in viškov kot je predlagal DS TOZD Merkur Beograd. Zaradi nenormalnih viškov in manjkov ter osebnih obremenitev zadolžil organ interne kontrole KK, da pregleda poslovanje v TOZD in način evidentiranja sredstev. Določil rok za izvršitev tega sklepa in sicer do 15. marca 1977. Zakon o pogojih in postopku za sanacijo (Ur. I. SFRJ, št. 58-76) določa, da morajo tudi delovni ljudje, ki so svoje delo in sredstva združili v kmetijsko za-zdrugo oz. v TZO, storiti kar je treba za sanacijo zadruge, ki je v začključnem računu izkazala nekrito izgubo, in sicer v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo in tem zakonom. Sanacija pomeni nadomestitev sredstev najmanj v višini nekrite izgube, ugotovitev vzrokov nastalih izgub, določitev programa ukrepov za odpravo vzrokov nastalih izgub in ukrepov za trajnejše zagotavljanje uspešnega poslovanja. SDK vodi register OZD, tudi KZ in TZO, ki so v sanacijskem postopku. Zakon določa, do so dolžni delovni ljudje, ki so združili svoje delo in sredstva v KZ oz. TZU, sprejeti sklep o uvedbi sanacijskega postopka in da mora občni zbor s tem sklepom ob sprejetju zaključnega računa določiti način in roke za nadomestitev izgubljenih sredstev, postopek za ugotavljanje vzrokov nastalih izgub, program ukrepov za odpravo vzrokov nastale izgube in ukrepov za zagotovitev uspešnega poslovanja. Izguba mora biti krita v skladu s samoupravnim sporazumom v 30 dneh od dneva, ki je predpisan za predložitev zaključnega računa SDK. Občni zbor lahko sklene, da pošlje predlog za kritje izgube tudi drugim možnim prevzemnikom sanacije. O uvedbi sanacijskega postopka in o načinu kritja izgub mora KZ oz. TZO obvestiti družbenopolitično skupnost in SDK v osmih dneh od dneva, ko je bil njen občni zbor. Če se pri TOZD oz. pri KZ ali TZO ne nadomestijo izgubljena sredstva v višini nekrite izgube v rokih in na način, kot določa zakon, mora SDK to brez odlašanja naznaniti pristojnemu sodišču. Tudi, če so bili izkazani nekriti odhodki v periodičnem obračunu za januar — junij in januar — september, mora biti v 15 dneh od dneva, ki je predpisan za predložitev periodičnega obračuna, sprejet program navedenih ukrepov in poslan družbenopolitični skupnosti ter SDK. KO PREČITATE »NAŠO POT«, jo še dajte sosedu! VOLITVE IN IMENOVANJA TOZD AGROKOMBINAT MARIBOR Volitve v delavske svete Glede na reorganizacijo TOZD Kmetijstvo Agrokombinata Maribor in ustanovitev novih temeljnih organizacij, so bile 18. februarja 1977 volitve v delavske svete TOZD Strojna postaja, Sadjarstvo-vi-nogradništvo in Poljedelstvo-živinoreja. V TOZD Strojna postaja so bili V delavski svet TOZD Sadjar-za delegate delavskega sveta stvo-vinogradništvo so bili izvo-TOZD izvoljeni naslednji kandi- Ijeni naslednji kandidati: dati: Jože Boršič Ivan Fluher Franc Gamze Jože Breznik Majda Gašperšič Živko Cekovski Vinko Hanžič Ivan Grahornik Stanko Kos Kristina Horvat Zoran Lakožič Emil Kolmanič Dragica Letonja Branko Kokol Ludvik Maček ml Ludvik Kralj Ožbolt Markuš Mirko Kramberger Rezika Polanec Mirko Levanič Miro Poš Mukelefa Lukman Ivan Prelog Dragica Petek Janko Senekovič Maks Rožič Lizika Štajner Jože Slemenik Jože Šumandl Alojz Srajner Anton Švegl Peter Štangler Avgust Vuk V delavski svet TOZD Poljedelstvo-živinoreja so bili izvoljeni: Nežka Antolin Dobrivoj Derbakov Mirko Fekonja Jožica Ficko Olga Hozjan Marko Knez Stanko Kol etn ik Franc Kotnik Sonja Krivec Milan Lah Mirko Mom Janko Plesnik Karel Robič Simon Stublčar Jože Šekli Mirko Urih Zofka Vuk MIMICA ŠEGULA BILA IMENOVANA V ODBOR ZA KMEČKE ŽENE PRI ZVEZI ZADRUŽNIH ZVEZ JUGOSLAVIJE Na predlog odbora za kmečke žene pri Zadružni zvezi Slovenije je upravni odbor Zadružne zveze Slovenije na svoji 35. seji, dne 23. februarja 1977, imenoval Mimico Šegula, kmetico-ko-operantko obrata Kooperacija Kmetijskega kombinata Ptuj v odbor za kmečke žene pri Zvezi zadružnih zvez Jugoslavije. Razgovor z Mimico Šegula bomo objavili v naslednji številki Naše poti. NAČRT RAZVOJA KMETIJSTVA IN ŽIVILSKE INDUSTRIJE Povečanje tržne proizvodnje SPREJETI SOMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH SREDNJEROČNEGA NAČRTA RAZVOJA KMETIJSTVA IN ŽIVILSKE INDUSTRIJE ZA OBDOBJE 1976—1980 SO TEMELJNA IZHODIŠČA NADALJNJEGA RAZVOJA ŽIVINOREJE IN PREOSTALE KMETIJSKE PROIZVODNJE TER ŽIVILSKE INDUSTRIJE. VENDAR SE ZADRŽIMO SAMO PRI ŽIVINOREJI IN SI OGLEJMO, KAKŠNE OBVEZE SO SPREJELE PODPISNICE SPORAZUMA GLEDE POVEČANJA TRŽNE PROIZVODNJE MLEKA IN MESA. Samoupravni sporazum o temeljih načrta razvoja kmetijstva in živilske industrije za obdobje 1976—1980 natančno določa, kaj vse morajo obsegati in urejati samoupravni sporazumi na ravni klavnic oziroma mlekarn. KORISTNA DOBRA ORGANIZIRANOST Za kmete gotovo ni pomembna samo dobra povezanost na ravni klavnic in mlekarn, oziroma na ravni Živinorejske poslovne skupnosti, temveč je odločilnega pomena dobra organiziranost njihovih kmetijskih zadrug oziroma temeljnih organizacij kooperantov. Kmetje v svojih kmetijskih zadrugah in temeljnih organizacijah kooperantov v resnici uveljavljajo pravice iz združenega dela ter neposredno in prek svojih delegatov postajajo soustvarjalci medse-med primarno proizvodnjo, predelavo in trgovino. Za uspešnejši in hitrejši napredek v živinoreji ne zadostuje zgolj poslovno povezovanje. To spoznanje je bilo vodilo, da so v nekaterih kmetijskih zadrugah že organizirali strokovne odbore oziroma žavinorejske odbore za območje celotne zadruge ali pa za njen posamezni del. V te odbore so vključeni napredni živinorejci, ki ob pomoči strokovnih služb hitro rešujejo vprašanja v tekoči proizvodnji, predvsem pa iščejo poti za tehnološke izboljšave, spremljajo selekcijski napredek in proizvodnost živine. Nesporno je, da bi morali organizirati živinorejske odbore v vseh zadrugah in temeljnih organizacijah kooperantov, kjer jih še nimajo. Pospeševalna, selekcijska in tudi druge strokovne službe pa jim morajo strokovno pomagati pri njihovem delu. Taka oblika dela odborov je zelo uspešna in veliko pripomore k hitrejšemu uvajanju novih tehnoloških rešitev in znanstvenih dosežkov v najširšo prakso. SODOBNA TEHNOLOGIJA Kmetijske zadruge in temeljne organizacije kooperan- tov bodo skrbele tudi za sodobnejše in preizkušene tehnologije v kmetijstvu, razvijale bodo sodobnejše oblike dela v okviru proizvodnih skupnosti, strojnih skupnosti, pašnih skupnosti in podobno. Med zelo pomembne naloge sodijo zidave skupnih hlevov, urejanje zbiralnic za mleko, urejanje čredinskih pašnikov, komasacije, boljše izkoriščanje travnih površin in druge. Predvideno povečanje prireje mleka in govejega mesa bodo podpisnice dosegle z večjo prirejo telet in maksimalno zrejo in pripuščanjem telic, zmanjšanjem klanja telet, s pitanjem na višjo težo ter z načrtnim križanjem. S povečano mlečnostjo krav na družbenih farmah in nadaljnjim preusmerjanjem in specializacijo kmetij bomo dosegli načrtovano tržno proizvodnjo mleka. Podlaga za nadaljnji razvoj govedoreje predstavlja v Sloveniji razširjeno svetlo lisasto, rjavo in frizijsko-holštajnsko govedo, ki zagotavlja nadaljnjo usmerjenost v kombinirano proizvodnjo mleka in mesa. Za pitanje goveda pa bo treba bolj kot doslej zagotoviti dobro osnovno krmo s travnih površin in njiv. DOMAČA SELEKCIJA PRAŠIČEV tih bo temeljila na domači selekciji prašičev. Rejo klavnih prašičev bomo organizirali na območjih in pri kmetih, ki večji del potrebne koruze pridelujejo sami. Specializirani proizvajalci — rejci ali skupnosti rejcev bodo zrejali ali pitali prašiče po poprej dogovorjeni, naročeni proizvodnji in v obsegu, ki bo zagotavljal gospodarnost proizvodnje Tudi prireja perutninskega mesa in jajc bo slonela na dosežkih domače selekcije. Obseg reje pa bo usklajen z možnostmi prodaje in zagotavljanja krme. Omeniti moramo še ovčarstvo, rejo konj in sladkovodno ribištvo. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bodo v okviru Živinorejske poslovne skupnosti pripravili razvojne programe, organizacije združenega dela se bodo morale dogovoriti za uresničevanje. Za uresničevanje sprejetega načrta razvoja živinoreje bodo podpisnice združevale sredstva za Živinorejski sklad, sredstva tega sklada bodo namenjena za regres in premije ter za izvajanje dogovorjenih skupnih raziskovalnih in pospeševalnih nalog v Živinorejski skupnosti. Pospeševanje razvoja prašičereje v družbenih obratih in reja klavnih prašičev pri kme- Zvone Bertok (Kmečki glas, 2. 2. 1977) DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Konstituiran aktiv komunistov kmetijcev V SKLADU S STALIŠČI, SPREJETIMI V OCENI URESNIČEVANJA SKLEPOV DRUGE SEJE KONFERENC ZK SLOVENIJE O KMETIJSTVU IN NADALJNJIH NALOGAH, JE BIL KONSTITUIRAN AKTIV KOMUNISTOV KMETIJCEV. ZA SEKRETARJA JE BIL IZVOLJEN JANKO MLAKAR. VSEBINSKO JE AKTIV ZASTAVIL DELO V SKLADU Z ŽE OMENJENIMI STALIŠČI O KMETIJSTVU, KATERE JE ANALIZIRAL V KONKRETNEM OKOLJU OBČINE, ZLASTI O VSEBINSKI ZASNOVI URESNIČITVE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU, KI DOLOČA ORGANIZIRANJE KMETOV. PO UVODIH, KI SO JIH POSLALI JANKO MLAKAR, JURIJ ŠTALCER, MILAN LONGHINO IN DRAGO ČATER SE JE RAZVILA ŽIVAHNA RAZPRAVA. VSPODBUDEN ZAČETEK DELA ... Kmetje, ki so se udeležili razprave na aktivu so predvsem menili, da je oblika združevanja kmetov v zakonu o združenem delu dobro nakazana in menijo da predvsem z organiziranjem v skladu z zakonom želijo zboljšanje delovanja pospeševalne službe. Zlasti so v zvezi s tem poudariti, da potrebuje kmet za perspektivni razvoj proizvodnje na kmetiji dobro pospeševalno strokovno službo. Poleg tega pa menijo, da je usposabljanje kmetov za specializirano kmetijsko proizvodnjo prav tako potrebno in nujno. Modernizacija proizvodnje, uvajanje novih tehnologij in specializacija proizvodnje na kmetijah zahteva dodatno znanje glede oblik, ki jih daje zakon za povezovanja kmetov. Posebno pomembne so različne kmečke skupnosti, kjer bodo kmetje lahko združevali tudi delo, sredstva in zemljo. Na drugi strani pa smo slišali tudi precej kritične pripombe na sedanjo prakso drobljenja kmetijskih zemljišč, ki ga ni zavrl zakon o kmetijskih zemljiščih, niti zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in nekaterih kmetij. Zlasti je bila izrečena kritika na račun zastarele miselnosti pri nekaterih kr.:etih, ki je v tem, da mora vsak otrok podedovati del zemljišč. S to.-n se kmetje močno drobijo, nastajajo zaradi tega težave pri uvajanju sodobnejše kmetijske proizvodnje, ki nujno zahteva združevanje, ne pa drobljenje zemljišč. Zato je nujno posvetiti več pozornosti tudi kmetom, ki danes še niso vključeni v organizirano proizvodnjo. JASNA STALIŠČA Stališča zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva o kmetijstvu in nadaljnjem razvoju ter nalogah so jasna, je dejal v svoji razpravi Miran Potrč. V zvezi z njimi in predvsem treba izpostaviti pomen proizvodnje hrane. Le ta postaja strateško pomembna, zato družba s svojimi ukrepi spodbuja vzpostavitev takih družbeno ekonomskih in samoupravnih odnosov v kmetijstvu, ki bodo povezali vse proizvajalce hrane v enovit sistem z usklajenimi programi. Ti družbeno ekonomski odnosi morajo biti povezani v enovit sistem s proizvodnjo, predelavo in trgovino, ki sedaj še marsikje niso urejeni in se povsem avtonomno obnašajo, ne da bi bili usklajeni. Zato je zlasti na tem področju potrebno narediti več kot doslej. Pri tem pa je potrebno usklajevati programe med vsemi organizacijami združenega dela za maksimalno izkoriščenost vseh zmogljivosti. Na osnovi tega pa tudi mora biti tesnejša povezanost. Pri tem mislimo na SOZD, v okviru katere mora biti skupna proizvodnja, planirana na skupnih planih, delitvi dela in jasno začrtanih ciljih, ki jih želimo doseči s povezovanjem. Verjetno se je treba dogovoriti za specializacijo in delitev dela, kot tudi za skupno organizacijo ustreznih služb za ugotovitev uspešnega poteka proizvodnje. V okviru SOZD opredeliti ne samo primarno proizvodnjo, ampak ugotoviti in izkoristiti možnosti za predelavo in prodajo in se za to dogovarjati s trgovskimi organizacijami. DOHODKOVNI ODNOSI Naslednji odnos v okviru SOZD so dohodkovni odnosi med posameznimi temeljnimi oziroma delovnimi organizacijami. Smisel dohodkovnih odnosov je v tem, da ugotavljamo na osnovi končne cene na trgu, kolikšen delež živega in minulega dela je bil vložen o posameznih fazah proizvodnje, predelave in prodaje, ki so soodvisne v delovni organizaciji oziroma v SOZD. Normativi za posamezne faze morajo biti vzpostavljeni, pri čemer se bo treba opreti na izkušnje in razmerja, ki danes v teh procesih obstojajo. Vendar taki odnosi kot so danes ne morejo ostati, saj je primarna faza tega procesa bila v glavnem oziroma praviloma na slabšem. ORGANIZIRANOST KMETOV Pri organiziranju kmetov se ne smemo opirati zgolj na formalne organizacijske oblike, ki se ne bi odražale tudi vsebinsko v odnosih med kmeti in kmeti ter družbeno proizvodnjo. V glavnem sta v zakonu o združenem delu in gradivu oziroma stališčih Predsedstva CK ZKS in Republiške konference SZDL izpostavljeni dve obliki in sicer: kmetijska zadruga s posameznimi temeljnimi organizacijami. Na drugi strani pa temeljne organizacije kooperantov. Kmetijskim zadrugam in v okviru teh temeljnih zadružnim organizacijam je dana širša družbena funkcija. Smatra se, da temeljna zadružna organizacija ni le proizvodno in samoupravno povezovanje kmetov, pač pa se ji daje širši družbeni pomen v tem, da vključuje vse kmete, ne glede na vrsto, obseg ali značaj kmetijskega pridelovanja. Poleg tega pa naj tako vzpostavljena organizacija bila organizacija kmetov tudi na širšem družbenem, kulturnem, samoupravnem, izobraževalnem, pa tudi rekreacijskem področju. SPECIALIZIRANA PROIZVODNJA Temeljna organizacja kooperantov pa je, vsaj tako je razumeti vsebino zakona o združenem de- lu in iz dosedanjih razprav, oblika samoupravno proizvodnega povezovanja kmetov, ki se specializirajo v eni vrsti proizvodnje in so povezani neposredno z ustrezno organizacijo združenega dela, bodisi čisto kmetijsko ali kmetijsko-živilsko predelovalno organizacijo. Kot primer take specializirane proizvodnje so kooperanti perutninarji, ki vzrejajo piščance in so povezani s perutnino. Slično organizacijsko in proizvodno obliko sodelovanja je možno vzpostaviti za druge živinorejske panoge, ki že obstajajo ali se lahko organizirajo povsem na novo. Kot primer lahko navedemo pitanje telet do 20 kilogramov v boksih, kot to imenujemo. Nada-Ijne so že najbrž neizkoriščene možnosti organiziranja takih oblik za prašičerejo in se tako tudi intenzivirajo v proizvodnji. V okviru temeljne organizacije kooperantov se lahko organizirajo kmetje, ki se specializirajo v rastlinski proizvodnji, zlasti v intenzivni proizvodnji povrtnin, predvsem ob dovodnih kanalih Hidroelektrarne srednja Drava I. in II., kjer bo možno uvesti tudi namakanje. Predvideno je povečanje predelovalnih zmogljivosti za predelovanje povrtnin v okviru kombinata. Pri organiziranju kmetov v eno ali drugo obliko se bodo odločali kmetje sami. Osnovno izhodišče povezovanja, izboljšanje samoupravnih odnosov, ugotavljanje ekonomskih in družbenih pogojev za vsestranski razvoj podeželja, kot tudi izenačevanje pogojev življenja med mestom in podeželjem. F. T. Drva in gradbeni les za lastne potrebe-brez davka Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov (Ur. I. SRS, št. 31-76) je določeno, da se davek iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, obračunava od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, odkazanega za posek skladno z gozdnogospodarskim načrtom in dinamiko njegovega izvajanja. Davek se pa ne odme- ri od lesa, odkazanega za drva in za neposredno lastno uporabo, če je les namenjen za gradnjo ali obnovo gospodarskih in stanovanjskih poslopij kmečkega gospodarstva. Ustrezno je spremenjena tudi dolžnost gozdnogospodarskih organizacij v prijavi davčnim organom lesa, odkazanega za posek. REZULTATI DELA V TOZD Dopolnilo h kazalcem o izkazovanju rezultatov dela, predpisanih s 140. členom zakona o združenem delu, je izdal zvezni izvršni svet odlok o kazalcih za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja TOZD za leto 1976 (Ur. list, št. 1-77). Po tem predpisu je treba na podlagi podatkov po zaključnem računu za leto 1976 obvezno izkazovati še 12 kazalcev, kot so osebni dohodek na delavca, sredstva za skupno porabo na delavca, del izplačanega osebnega dohodka delavcev za zadovoljitev skupnih potreb družbe na delavca in dr. dr. E. Č. (Kmečki glas, 26. 1. 1977) KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ Program dela koordinacijskega sveta ZSMS za leto 1977 Aktivnost mladega človeka in delavnost osnovnih organizacij ZSMS v Kmetijskem kombinatu Ptuj v letu 1976 prav gotovo ni bila na takšnem nivoju kot so za to podani pogoji, V nalogah nismo uspeli, pa tudi ne bomo, če se prav vsi, še posebej pa odgovorni delavci ne bodo dovolj zavzeto lotili odgovornisti dela z mladino, če ne bodo vse subjektivne sile spoznale, da mladine ne gre ločevati od družbe kot problem zase, saj je aktivnost mladih kot najboljše ogledalo razgibanosti in aktivnosti družbene sredine kot celote. Torej pomeni, da bo potrebno veliko tesnejše sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami TOZD in OZD ter predvsem večja zavzetost odgovornih vodilnih delavcev za organizacijo n reševanje problemov mladih ljudi. Dejavnost 00 ZSMS mora v celoti izražati in uveljavljati interese delavskega razreda ter se boriti za enakopravno in odgovorno sodelovanje mladine pri reševanju temeljnih vprašanj razvoja samoupravnega socializma. Koordinacijski svet ZSMS Kmetijskega kombinata Ptuj, je na seji 11. februarja 1977 sprejel naslednji program dela za leto 1977: f) Prizadevati si je potrebno ustvariti tiste družbene pogoje, da bodo mladi v KK Ptuj neposredno angažirani na vseh področjih družbenega življenja in ustvarjalnosti, pri tem pa posebej izpostavili; — probleme uresničevanja družbenih odnosov, kot so zapisani v novi ustavi; — probleme poglabljanja in spreminjanja družbenih odnosov v družbeni praksi v skladu z zakonom o združenem delu; @ Mladi v Kmetijskem kombinatu Ptuj se bomo morali maksimalno vključiti v akcijo za dvig produktivnosti dela, za pospeševanje inovacij racionalizacije dela, za zmanjševanje stroškov, izboljšanje mehanizacije dela in^zmanjšanju bolniškega staleža; 0 Prizadevali si bomo za krepitev materialne baze naše družbe in si pri tem prizadevali za zagotavljanje delovnih mest, ter s tem zmanjšali odhod mladih v tujino; • Stanovanjski problemi mladih so zelo pereči, zato moramo odločneje zastaviti akcijo za reševanje stanovanjskih problemov mladih družin, samskih delavcev, samohranilk ter študentov — štipendistov, ki živijo v času šolanja izven domačega kraja; ® Izkoristiti moramo vsaj drobec možnosti, ki se nam ponujajo na kulturnem področju, da bi s tem prispevali delež k dvigu kulturne ravni mladega človeka; ® Zagotoviti moramo večji interes za izobraževanje mladih ob delu, da bi s tem izboljšali kvalifikacijsko strukturo mladih, pri tem pa posebej zagotoviti, da bodo vsi mladi v Kmetijskem kombinatu Ptuj dosegli osnovnošolsko izobrazbo. V ta namen bo potrebno izboljšati študijske pogoje; & Prizadevanje in konkretno delovanje na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite mora postati sestavni del aktivnosti mladih. Oblikovanje varnostne kulture pri članih ZSMS in krepitev patriotske zavesti je naša stalna naloga. Pri tem si moramo prizadevati, da bo čim več mladih vključenih v civilno zaščito; Vključevali se bomo v prostovoljno mladinsko delo ter utrjevali in še naprej uveljavljali mladinske akcije, tako na nivoju OZD, kot na občinskem, republiškem in zveznem nivoju. Po programu organiziranja republiških in občinskih brigad je potrebno zagotoviti u-deležbo mladih iz osnovnih organizacij Kmetijskega kombinata Ptuj in aktiva štipendistov ter organizirati udeležbo na naslednjih delovnih akcijah: — organizirati delovno akcijo za pomoč ostarelim kmetom pri pospravljanju kmetijskih pridelkov v mesecih julij, avgust, september; — delovna akcija urejanja okolja TGC in izgradnja igrišč na TGC. Sodelovale bi vse osnovne organizacije ZSMS Kmetijskega kombinata Ptuj in aktiv štipendistov; — akcija pomoči osirotelim kmetom; • Skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organziacija-mi in TOZD bomo morali pristopiti k analizi delegatskih odnosov v TOZD, OZD in v družbi kot celoti, da bi s tem lahko zagotovili boljše pogoje funkcioniranja delegatskega sistema; 6 Idejno politično izobraževanje 00 ZSMS Kmetijskega kombinata Ptuj mora temeljiti na koordinirani akciji 00 ZSMS, 00 ZKS v TOZD, kar narekuje, da je potrebno temeljito uskladiti izobraževalne programe v TOZD; g} Prav sprejemanje mladih v ZK mora postati temeljna naloga 00 ZSMS KK Ptuj. Evidentiranje možnih kandidatov za sprejem v ZK pa dejansko iz vrst mladih; • 00 ZSMS Kmetijskega kombinata Ptuj morajo na teritorialnem področju svojega delovanja še nadalje navezovati stike z 00 ZSMS v krajevni skupnosti ter skupno z njimi organizirati razne akcije; • Da bi lahko posebej aktualizirati posamezna kritična področja mladih, bo potrebno organizirati javne tribune mladih: 1. Položaj in vloga mladega kmetovalca v samomupravni socialistični družbi. Tribuno organizirati v eni izmed delovnih enot, v sodelovanju s Kmetijsko šolo v Turnišču. 2. Problemi štipendiranja in izobraževanja mladih v Kmetijskem kombinatu Ptuj. 3. Stanovanjska problematika mladih itd.; ® športna tekmovanja v različnih športnih panogah med TOZD, med OZD v SOZD in med drugimi delovnimi organizacijami: — ustanovitev športnih iger kmetijskih delavcev; — organizacija v sodelovanju s konferenco sindikata kombinata; Organizacija skupnih izletov mladih delavcev Kmetijskega kombinata v spomladanskih in poletnih mesecih — ogledi industrijskih objektov, športnih tekmovanj: — Planica 1977 — TAM — Marles itd; • OO ZSMS Kmetijskega Ptuj se morajo vključiti v tekmovanje, ki ga razpisuje predsedstvo republiške konference zveze socialistične mladine Slovenije za najboljšo OO ZSMS v kmetijstvu, po kriterijih, ki bodo naknadno izdelani; ® Poseben poudarek moramo mladi posvetiti jubilejnim obletnicam ob 40 letnici KPS, 40 letnici prihoda tovariša Tita na čelu partije, 85 let rojstva tovariša Tita, prazniku OF, prazniku 1. maju. — Organizirati javno tribuno — lik tovariša Tita. — Kviz znanja med 00 ZSMS Kmetijskim kombinatom Ptuj in aktivom štipendistov — tema: zgodovina delavskega gibanja s poudarkom na liku tovariša Tita. — Izlet — obisk Čebin. — Razgovor s predvojnimi komunisti, borci NOB. —- Športna tekmovanja. Roki: marec, april, maj, junij. — Sodelovanje na proslavi 1. maja — kulturni program. — Športna tekmovanja. — Ogled razstav kulturnih prireditev, tedna filma posvečenega revoluciji; S Organizacija krvodajalske akcije; ® V letošnjem letu je potrebno posvetiti veliko pozornosti tudi: — 8. marcu — prazniku žena, pripraviti proslave — kulturne programe; 27. april — 1. maj — skupna proslava na TGC — Ptujske toplice, — pohod po poteh aktivistov OF, — Dan mladosti — športna itekmovanja in udeležba 'na Titovi štafeti; — 4. julij — Dan borca — formirati delegacije in obiskati grobove padlih borcev; — Ptujska kulturna srečanja — obiski kulturnih prireditev; — Proslave ob dnevu OZN — predavanja o vlogi OZN; — 1. november — Dan mrtvih — udeležba na komer-moraciji; — Praznovanje 29. novembra — priprava skupne proslave in kulturni program; — 22. december — Dan JLA — ogled kasarne Dušana Kvedra — športna srečanja; Sodelovanje JLA in Kmetijskega kombinata Ptuj skozi vse leto; # Priprava na volilno konferenco koordinacijskega sveta ZSMS Kmetijskega kombinata Ptuj; • Zakon o združenem delu — razprave o organiziranosti celo leto in več tribun v povezavi z marksističnimi krožki in aktivom štipendistov. Koordinacijski svet ZSMS PROBLEMI STAROSTNEGA ZAVAROVANJA KMETOV DELEGATI — ZA SEDAJ NE NAJDEJO REŠITVE Obvezno starostno zavarovanje zasebnih kmetov je bilo v SR Sloveniji uvedeno leta 1912, leto kasneje na so kmetje že lahko uveljavljali pravico do starostne pokojnine. Starostno zavarovaje kmetov je bilo uvedeno z velikimi obeti in pričakovanji, s tem zavarovanjem je zagotovljena osnova za nadaljnje širjenje in izpopolnjevanje zavarovanja, da bi dosegli predvsem dva cilja: na eni strani rešili nekatere hude socialne probleme na vasi, na drugi pa pokazali realno in uresničljivo perspektivo mladim ljudem, da bi se lažje odločili za delo doma in da bi za svojimi očeti i dedi prevzeli kmetije. Skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov je tudi o tem izrekla svojo oceno, na seji, ki je bila 22. decembra lani. LANI IN LETOS Za delo skupščine sta značilna dva elementa: na eni strani je bila opravljena ocena prizadevanj v letu 1976 in v prejšnjih letih, na drugi strani pa je bila razprava usmerjena v leto 1977 in tudi v prihodnost. Pri oceni dosedanjega poslovanja so le morali delegati ugotoviti, da se število kmetov, ki so obvezno starosto zavarovani, hitro zmanjšuje. Ob uvedbi starostnega zavarovanja v letu 1972 jih je bilo še kakih 93.000, zdaj pa jih je samo še nekaj več kot 76.000. Če povemo, da je kmečkih upokojencev nekaj več kot 42.000 in da jih bo leta 1977 že blizu 44.000 smo že nakazali nekatere najbolj pereče probleme tega zavarovanja. Število zavarovancev se zmanjšuje, ker se mladi pa tudi starejši kmeti zaposljujejo v drugih dejavnostih in zato prehajajo v delavsko zavarovanje kot delavci, tisti kmeti, ki imajo možnosti v proizvodnem sodelovanju z zadrugami ali kmetijskimi organizacijami ustvarili večji dohodek, pa prehajajo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmeti kooperanti. Tako ostajajo v starostnem zavarovanju kmetov predvsem ljudje, ki si zaradi starosti ali lege kmetije ne morejo ustvariti primernega dohodka in se tudi ne morejo zaposliti. Ta dejstva, ki so povezana še s tem, da so cene kmetijskih pridelkov sorazmerno nizke, nasprotno pa so visoke cene reprodukcijskega materiala in strojev ,ki jih kmet potrebuje, vplivajo tudi na finančno stanje skupnosti in zelo omejujejo možnosti, da bi se razvilo v predvidenem obsegu. Če upoštevamo še to, da skoraj tretjina kmetov-zavarovancev ne zmore niti sedanjega, razmeroma nizkega prispevka za zavarovanje, da je mnogim prispevek odpisan ali ga ni možno izterjati, potem je nekaj več kot 42.000 upokojencev in nekaj več kot 53.000 kmetov, ki plačujejo prispevek. SOLIDARNOST NA PREIZKUŠNJI Res je, da pri financiranju starostnega zavarovanja kmetov solidarnostno sodelujejo delavci in drugi delovni ljudje, ta udeležba naj bi v letu 1976 in tudi letos znašala 60 odstotkov potrebnih sredstev, vendar je bila v letu 1976 precej manjša od načrtovane, saj je dosegla komaj 76 odstotkov predvidenega zneska. Kmeti so zbrali celo več, kot je bilo predvideno, tako da bodo s svojo udeležbo dosegli skoraj 50 odstotkov. Prav to, da je v letu 1976 solidarnost zatajila, je povzročilo resne težave pri financiranju starostnega zavarovanja kmetov, saj je skupnost praktično brez obratnih sredstev. Znano pa je, da prispevki kmetov ne pritekajo enakomerno, v prvem polletju je pritok razmeroma slab, šele jeseni in ob koncu leta pa se poveča. NA TRDNEJŠO OSNOVO Delegati so na seji skupščine sodili, da je potrebno financiranje kmečkega zavarovanja postaviti na trdnejšo osnovo in pri tem upoštevati, da plačilna sposobnost kmetov ne raste tako hitro, kot se povečujejo prispevki, da se zmanjšuje število kmetov-plačnikov, povečuje pa število upokojencev in da bodo sčasoma ostali v zavarovanju samo še ostareli kmetje in tisti na slabo donosnih kmetijah. Zato je bilo slišati mnenje, da bo potrebno v naslednjih letih povečati delež solidarnostne udeležbe delavcev in drugih delovnih ljudi, še najboljše pa bi bilo resno razmisliti o združitvi kmečkega in delavskega zavarovanja. Kmeti zdaj tudi nimajo pravice do invalidske pokojnine, čeprav postanejo popolnoma nezmožni za delo. Z združitvijo obeh zavarovanj pa bi imeli možnost tudi za invalidsko' pokojnino. POKOJNINA IN SOCIALNA VARNOST Precej so delegati govorili o višini pokojnine. Zneska 410 dinarjev mesečno v letu 1976 oziroma za leto 1977 515 dinarjev, ni možno šteti za pravo pokojnino, ki bi ostarelemu kmetu zagotavljala socialno varnost, saj so zneski socialne pomoči višji. V takšnih zneskih pokojnine mladi ljudje na kmetiji ne morejo videti svoje prihodnosti. Zato je več delegatov tudi zastavilo vprašanje, kje je kmetovo minulo delo. Po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov, veljavnih do konca leta 1975, so pri so-finaciranju tega zavarovanja sodelovale družbenopolitične skupnosti, to so občine in republika, ki naj bi zbrale polovico potrebnih sredstev, drugo polovico pa kmetje sami. Republika je dokaj dobro izpolnjevala svoje obveznosti, večina občin pa precej slabo. Po spremembi zakona o starostnem zavarovanju kmetov, ki velja od 1. januarja 1976. leta dalje, družb enopolitiče skupnosti ne sodelujejo v sofinanciranju tega zavarovanja, republika pa krije le stroške, ki nastajajo v tem zavarovanju zavoljo nekaterih ugodnosti borcev NOV. V spremembi zakona je bilo določeno, da bo skupnost napravila obračun obveznosti med skupnostjo in družbenopolitičnimi skupnostmi za celotno obdobje od 1. 1971 do konca 1.1975 na podlagi zakonske podmene, da bodo kmeti sami zbrali polovico potrebnih sredstev, drugo polovico družbenopolitične skupnosti. Obračun bi moral biti pripravljen v prvi polovici leta, vendar je zaradi nekaterih objektivnih razlogov prišlo do zamude. Na tej seji pa so delegati slednjič sprejeli obračun. Obračun je bil glede skupnega dolžnega zneska in glede razdelitve skupnega zneska med republiko in posamezne občine poprej usklajen z republiškim sekretariatom za delo, republiškim sekretariatom za fiance in republiškim sekretariatom za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. Obveznost republike znaša po sprejetem obračunu dobre tri milijone, obveznost občin pa je nekaj več kot 25 milijonov dinarjev. Ko bodo ti zneski plačani, bo skupnost imela na voljo minimalna obratna sredstva, ki pa ne bodo dosegla niti zneska enomesečnih izplačil kmečkih pokojnin. ŠE NI PRAVE POKOJNINE Skupost je v nadaljevanju seje določila nov znesek pokojnine za čas od 1. januarja 1977 dalje. Po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov znaša starostna pokojnina 30 % mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov iz preteklega leta po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju delavcev. Mejni znesek je bil v 1976. letu 1713 dinarjev, zato znaša letos kmečka pokojnina 515 dinarjev in se je v primerjavi z lansko povečala za 25,6 %. Ob določanju zneska pokojnine se je razvila obsežna in živahna razprava. Tak znesek po mnenju delegatov ne more predstavljati prave pokojnine za kmeta, saj ne dosega niti socialne pomoči, ki jo dajejo občine. Po zakonu je možno določiti tudi višji znesek pokojnine od minimalnega, vendar v skladu z družbenim planom in resolucijo o družbenoekonomski politiki ter v skladu s splošno bilanco sredstev v SR Sloveniji. To pa bi predvsem zahtevalo večji prispevek kmetov samih in večjo solidarnostno udeležbo delavcev in drugih delovnih ljudi. Niti prvi niti drugi pa v sedanjem trenutku ne bi mogli vplačati višjih prispevkov. Delegati so skoraj resignirano ugotovili, da za zdaj ne vidijo rešitve iz tega začaranega PREDSTAVLJAMO VAM: Osnovnu organizaciju „MERKUR“ Beograd u Kmetijskom kombinatu Ptuj POKUŠAČEMO KROZ NEKOLIKO PODATAKA, DA CITA-OCE NAŠEG LISTA UPOZNAMO SA OSNOVNOM ORGANIZA-CIJOM »MERKUR« U BEOGRADU. BIČE TO PRVI PUT PO SLE DVE GODINE DA OVAJ OOUR BUDE JAVNO PREDSTA VUEN RADNOM KOLEKTIVU KMETIJSKOG KOMBINATA PTUJ NA OVAJ NAČIN. KOLEKTIV OOUR »MERKUR« NA PLANU SAMOUPRAV-NOG ORGANIZOVANJA I IDEJNO-POLITIČKOG OPREDELE-NJA NA SAMOUPRAVNOM STRUKTUITANJU, NAŠAO JE SE BE U INTEGRACIJI SA KMETIJSKIM KOMBINATOM U PTUJU POČETKOM 1975 GODINE. TADA JE OVAJ KOLEKTIV ZAPOŠLJAVAO 22 RADNIKA KOJI SU U PREDHODNO! GODINI OSTVARILI UKUPAN PRIHOD OD PRIBLIŽNO 40 MILIONA DINARA, DOHODAK OD 2,5 MILIONA DINARA. POSLOVAO SA PROSEČNIM KORIŠČANJEM 1.079 HILJADA DINARA. U POSLOVNA SREDSTVA IMAO JE IZDVOJENO 530 HILJADA DINARA. uglavnom prehrambenim rabama industrijskog porekla, stavi ja nas u red velikih kopača ove vrste robe, zbog čega smo interesantni i cenjeni partneri proizvodača i uvoznika iste robe, sa time uživamo i odredene kondicije kod nabavke, šlo nas na tržištu predstavlja kao konkretne doba vij ače i olakšava plasman istih roba. ZA KORISTNE PROMENE Ovakva orijentacija OOUR Merkur, bazirana je na rastu- PRIVREDNI REZULTATI 1975 Prve godine integracije sa Kmetijskim kombinatom t. j. u 1975 godini ukupni prihod se povečao na 65 miliona di-nara, dohodak se blago smart j io na 2,40 miliona dinara, a prosečni lični dohodci se sma-njili na 2.300 dinara. Pored povečanog obima poslovanja za preko 50 %, dohodak je ostao na istom nivou iz prešle godine, akumulacije praktično nije bilo. I ako je uslovni činioc integracija bila stabilnost subjekta, iz navedenih podataka to se nebi moglo zaključiti. Medutim, poznavaocima u kolektivu, kao i analizom drugih podataka stiče se i drugi uti-sak, ko ji upravo ide u prilog integracije. Ovom prilikom nije nam cilj da sa tim upoz-namo čitaoca, ali moramo reči da pored povečanog pro-sečnog koriščenja obrtnih sredstava skoro za 100 %, povečanog obima prometa i bro-ja radnika, znatno je smanje-na produktivnost rada i aku-mulativnost sredstava, što je bio znak svega neracionalno" koriščenja sredstava, loše organizacije i sistema rada. To i izmen j eni uslovi privrediva-nja, zahtevali su promenu organizacije rada i orientacije u poslovanju OOUR. Shvatajuči takvu situacij u, kolektiv osnovne organizacije preduzeo je sledeče mere: — Usvojio novu organizaci-onu šemu OOUR, — izvršio kadrovske dopu-ne, — izvršio promene u sistemu rada i — promene u poslovnoj ori-jentaciji i predmetu poslovanja. Uz kadrovsku dopunu, sistem rada a posebno promene u poslovnoj orijentaciji i predmetu poslovanja imali su naročite efekte. POSLOVNA ORIJENTACIJA U sistemu rada, sa klasič-nog agencijskog poslovanja — posredovanja u prometu roba, prešlo se na kupovinu ro- be i to isključivo prehrambene, od proizvodača za krajnju potrošnju. U poslovnoj orijentaciji dat je akcenat u snab-devanju, restorana društvene ishrane, ugostiteljskih predu-zeča i objekata, dačkih domova — internata, dečjih ob-daništva i vrtiča, bolnica i po-slastičara. Slobodnom proce-nom, ceni se da snabdevanjem naznačenih objekata obskrb-Ijujemo robama sa ko j ima ra-dimo oko 100.000 obroka dnevno. Specijalizacija u prometu čoj koncentraciji ljudi u velikim gradovima i industrijskim centrima, kao jedne zakonite pojave industrijskog razvoja savremenog sveta. O-va zakonitost u našoj zemlji, a još više u Beogradu mani-festuje se izvanrednom dina-mikom. Uz ovu zakonitost i visok stepen izmene ekonom-skog stanovništva. Rastuča kupovno sposobna t ražnja, kao i velika društvena aktivnost za savremeno i samoupravno organizovanje na reševanju problema u snabde- vanju stanovništva hranom, stvorih su na jednoj strani iz-vanredne uslove za dobro poslovanje, a istovremeno stvorih i obavezu da u novim us-lovima organizovanja u Kmetijski kombinat Ptuj izvršimo i sve ove promene u smislu orijentacije u poslovanju. Te promene su u prošloj godini malo zakasnile, j er su tek od druge polovine godine našle punu primenu, ah se pokazalo da su bile opravda-ne, a evo kave su rezultate pokazale: (Tabela na 22 str.) Iz ovih podataka može se dobiti jedna slika današnjeg stanja Osnovne organizacije Merkur u Beogradu, ko ju treba dopuniti još i podatkom da se na teret dohotka u ovoj godini išlo i na vanredne ras-hode iz poslovanja u rani j im godinima sa iznosom od 1,5 miliona dinara, kao i sa troš-kovima od 700 hiljada dinara zbog nenaplačenih potraživa-nja, ko j a su več izvršena u ovoj godini, kao i iznosom od 160 hiljada dinara naplačenog do 15. januara 1977 godine. REZULTATI PROIZVODNJE Pored navedenih podataka i iznete orijentacije u poslovanju, ne treba ispustiti i de-latnost OOUR Merkur ko j a se obavlja preko JUR u Novom Sadu, a isti se bavi delatnoš-ču kooperacije sa individualnim proizvodačima u proizvodnji pšenice, kukuruza, sun-cokreta i krastavaca. Ta proizvodnja dostiže vrednost od približno 20.000 tona robe, u vrednosti od oko 30 miliona dinara. Orijentacija u daljem razvijanju ove delatnosti sa-gleda se u večoj proizvodnji povrtarskih kultura, sa čime bi još više povezali proizvod-nju sa potrošnjom. Ovi, i mnogi drugi podaci iz života i rada ovog kolektiva kao što su jedinstvo, sloga i angažovanost, mnogo više govore o snagi ovog kolektiva i daju garanciju sebi i kombinatu da če buduči rezultati biti mnogo bolji. Ne samo što je prošla godina bila go-dina mnogih raščiščavanja, več i zbog toga što smo u ovu godinu ušh sa večim is-kustvom, bolj im startovanjem na zadacima, jedinstveni i složni. (Nadaljevanje na 22 str.) KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ Prihodi na delo Prihodi na delo, predvsem pa vsaj delno pokrivanje stroškov, ki so posledica prihodov, so predmet vse bolj pogostih razprav med delavci v naši organizaciji. Da bi se sistemsko lotili tega vprašanja in kar se da objektivno ugotovili oddaljenost od delovnega mesta in način prihoda na delo naših delavcev, smo v obširno anketo, ki smo jo izvedli v januarju in februarju lanskega leta, vključili tudi vprašanji: »Koliko kilometrov ste oddaljeni od delovnega mesta?« in »Kako prihajate vsakodnevno na delo?« Številčni in procentualni prikaz odgovorov, ki smo jih z anketo dobili, je naslednji: Oddaljenost od delovnega mesta število delavcev % do 5 km 949 63,35 do 10 km 259 17,29 do 15 km 134 8,95 do 20 km 60 4,01 do 25 km 20 1,34 nad 25 km 16 1,07 brez odgovora 60 4,01 1498 100,02 Iz odgovorov je razvidno, da predstavljajo največjo skupino delavci, ki so od delovnega mesta oddaljeni do 5 km. Teh je 949 oziroma 63,35 odstotkov. Naslednjo skupino odgovorov, ki je najobširnejša predstavljajo delavci, ki so od delovnega mesta oddaljeni do 10 km. V odstotku znaša to 17,29 %. Do 15 km je oddaljenih 134 delavcev oziroma 8,95 odstotkov. Ti podatki so nas vodili v razpravo o tem, kje naj postavimo mejo oziroma katera naj bo skupina, ki bi ji vračali potne stro- ške. Med številnimi predlogi smo se na zadnji seji sveta za družbeni standard z dne 16. februarja 1977 odločili, da v začetku kot poskus uvedemo povračilo potnih stroškov za delavce, ki so od delovnega mesta oddaljeni 10 km in več, hkrati pa za prevoz porabijo več kot 120 din mesečno. Delovna organizacija bi pokrila tisti del stroškov, ki presega 120 din. Seveda to še ni odločitev, obvezna za vse TOZD, temveč samo predlog, o katerem morajo posamezne TOZD razpravljati in ugotoviti, kaj ta sredstva pomenijo z ozirom na njihove materialne možnosti. Res je, da sindikalna lista za leto 1977 zelo smelo določa znesek povračil potnih stroškov (delavec sam prispeva najmanj 40 dinarjev, ostalo prispeva delovna organizacija), vendar moramo določila sindikalne liste usklajevati z možnostmi uresničevanja v podjetju, kjer so od finančnega rezultata odvisne vse, pa tudi takšne dajatve. Silva Rebernak PREDSTAVLJAMO VAM: Merkur Beograd (Nadaljevanje z 21. strani) POKAZATELJ (21. stranica »Za koristne promene«) 1975 1976 Indeks Broj zaposlenih (na bazi ukalkulisanih časova radia u toku godine) 35 Ostvaren promet 65.097.000 Razlika u ceni 4.942.000 Dobo dak 2.471.000 Ostatak dohotka 1.965.421 Prosečno koriščenje obratnih sredstava 1.965.421 Prosečno koriščenje osnovnih sredstava 912.365 Promet po zapošljenom 1.859.910 Dohodak po zapošljenom 70.612 Ekonomičnost 1,03 Dinamika troškova realizacije 100 Dinamika rasta ukupnog prihoda 100 Rentabilnost poslovanja: Akumulativnost ukupnog prihoda 25,43 Akumulativnost uloženih sredstava 57,54 51 109.743.000 8.853.000 5.479.000 2.697.108 2.697.108 1.454.300 2.151.800 107.430 1,05 166.4 168.4 28,43 75,17 145.0 168.4 179.0 219.6 137.0 137.0 159.0 115* 152.1 101,9 166.4 168.4 111,8 130.6 ZAOKRUŽENA TEHNOLOŠKA CELINA Dalja orijentacija OOUR Merkur u sistemu rada i njenem organizovanju sastojala bi se u zaokruživanju tehnološke celine OOUR. Na proši-renju asortimanu roba u snabdevanju još na sveže po-vrče i voče. Ovo iz razloga što je sve veči pritisak od Strane proizvodnje u Novom Sadu u ponudi svežeg povrča, sa jed-ne Strane i sve veča potražnja od Strane potrošnje ko ju več snabdevamo sa odrede-nim prehrambenim proiz-vodima. Uz minimalna kadrovska proširenja i minimalnim povečanjem troškova zaokrožili bi tehnološko celinu OOUR. Sa time bi takode po-stigli jednu optimalnu veličina OOUR, tako da bi svi kapaciteti i organizacioni delovi bili naj racionalni j e iskorišče-ni. Ovakva orijentacija nema tendenci ju nekontrolisanog širen j a i preforsiranog razvoja OOUR. USLOVI ZA ČVRŠČE POVEZIVANJE voda na ovom delu jugoslo-venskog tržiš ta, kao i pomoč na obezbedenju potrebnih si-rovina i repromateriala ko j e eventualno ovo tržište može da zadovolji. Na ovom planu preduzete su odredene mere, konkretno na plasmanu proizvoda OOUR Petovia, čak je u ovom smislu doneta odluka radničkog saveta, da proizvode koje proizvodi Kmetijski kombinat Ptuj nemogu se nabavljati od drugih proizvodača, ukoliko kombinat iste ima za isporu-ku. Po ovom pitanju može se učiniti i mnogo više, ali se mora ju usaglasiti kapaciteti i asortiman proizvoda naših osnovnih organizacija koje ima ju interes plasmana roba na ovom tržištu. Tako organizovani i orijen-tisani, povezani i čvrsti, računamo da čemo mnogo više biti korisni i sebi i društvu, što znači i više društveno o-pravdani i korisni. M. Jevtovič U našoj dal joj orijentaciji isto tako računamo na sve čvršče povezivanje sa ostalim osnovnim organizacijama Kmetijskog kombinata Ptuj, na plasmanu njihovih proiz- ZA VELIKE KOLIČINE ROBE POTREBNO JE IZKORISTITI PROSTORIJE SLAGALIŠTA Letni gospodarski načrt za 1977. „Košakov“ TMI Maribor »Sušno leto« v dohodku »Košakov« TM Maribor v letu 1976 nam je prineslo izdelavo sanacijskega programa, katerega temelji so v letnem gospodarskem načrtu za leto 1977. Kljub temu, da vemo, da cene, ki so edini vzrok naše izgube, tudi v naslednejm letu ne bodo urejene, se zavedamo, da rešujemo obstoj 500 članskega kolektiva, ki bo opravičil samega sebe le z večjo proizvodnjo in večjo produktivnostjo. Na povečanju proizvodnje v letu 1977 tudi temelji naš plan. LETNI GOSPODARSKI NAČRT ... Zakol živine smo v letu 1977 načrtovali za 48,8 odstotkov večji pri gove-du, za 29 odstotkov manjši pni teletih in za 22 odstotkov večji pri prašičih kot je bil v letu 1976. Podatki kažejo Visok Odstotek porasta planiranega zakola v primerjavi z realiziranim, vendar bomo le s tako Visokim zakolom pokrili potrebe po svežem mesu na mariborskem trgu in si zagotovili dovolj surovine za proizvodnjo klobasnib in suhomestnatih izdelkov. Za večino planiranega zakola so že sklenjene pogodbe in upamo, da bodo dobavitelji živine pokazali v letu 1977 več resnosti pri uresničevanju dogovorov in nam S tem omogočili predviden zakol. Prodaja je planirana v naslednji višini: Indeks povečanja v primerjavi z letom 1976 goveje meso 103,1 goveja drdbovina 113,7 telečje meso 42,3 telečja drobovina 38,5 svinjsko meso 98,4 sVinjska drobovina 90,2 odojek 71,4 klobasni izdelki 123,1 suhomesnati izdelki 140,2 Skupna količinska prodaja je planirana za 10 odstotkov večja, kot je dosežena v letu 1976. Iz pregleda je razvidno, da smo največ povečali prodajo klobasnib in suhomesnatih izdelkov. Tako visok odstotek povečanja smo planirali zato, ker dosegamo z omenjeno prodajo večji bruto dohodek. V strukturi klobasnih izdelkov smo povečali proizvodnjo hi-trofermentiranih izdelkov. Ker pa Obstoječe zmogljivosti predvidene 'prodaje ne zadoščajo, bomo z dodatnimi investicijskimi vlaganji v naslednjem polletju povečali zmogljivost za 100 odstotkov, iz preteklih izkušenj in na podlagi analize trga smo namreč ugotovili, da ne bo težav s prodajo omenjenega asortimana. Viisdk odstotek porasta je prikazan tudi pri prodaji suhomesnatih izdelkov. Na tržišču se pojavljajo vedno večje zahteve po tej vrsti blaga, zato smo planirali zelo Visdko proizvodnjo, ki pa je ne bomo uspeli realizirati preko lastnega zakola, temveč s precejšnjim dokupom surovine. Področja prodaje bodo o letu 1977 Ostala v glavnem ista kot leta 1976, s tem, da smo večjo prodajo preko obstoječe lastne trgovske mreže, ki v letu 1976 ni bila nikoli dobro založena. Izvoz je v naši strukturi prodaje zasto- AGROKOMB1NAT MARIBOR KO SMO OBISKALI MILKO DOBRŠEK, KI DELA NA TRŽNICI V MARIBORU, SMO OBISKALI TUDI 'POSLOVNO ENOTO MALOPRODAJO TRŽNICE AGROKOMBINATA MARIBOR, KI JO VOD! FRANC MAJCEN. Poslovna enota maloprodaja tržnice Poslovna enota prodaja povrtnino in sadje iz lastne proizvodnje v dveh trgovinah in na stojnicah mariborske tržnice. Z zelenjavo in sadjem vedno oskrbujejo več vzgojno varstvenih zavodov, nekatere osnovne šole, gostilne, deloma pa tudi garnizijo vojne pošte Maribor. Po mnenju Franca Majcena so zahteve po kvaliteti blaga vedno večje, zato bi bilo prav, da naši proizvajalci proizvajajo čim kvalitetnejše blago, saj potrošnik išče glede na visoke cene le kvaliteto. V poslovni enoti prodajajo veliko domačega sadja (hrušk, breskev, jabolk) in tudi veliko južnega sadja, predvsem pozimi. Od zelenjave prodajajo največ zelja, krompirja in zgodnjih kumaric. Blaga jim ne primanjkuje, zato lahko potrošniku nudijo vse, kar zahteva. Cene imajo v primerjavi z drugimi trgovskimi podjetji nekoliko nižje, glede na to, ker so sami proizvajalci. pan le v minimalni količini 200 ton. Od ostalih ukrepov, ki smo jih zajeli v letnem gospodarskem planu v 'letu 1977 za Izboljšanje gospodarjenja, bi omenila še naslednje: — uvedba nagrajevanja po delu v avtoparku; — sprememba načina nagrajevanja v distribucijskih skladiščih, pri potujoči trgovini in v trgovski mreži; — zagotovitev planirane proizvodnje z dbstoječim kadrom; — poudarek na koordinaciji dela med nabavo, proizvodnjo, in prodajo. — osebne zadolžitve za izvajanje planskih nalog in za znižanje proizvodnih stroškov. Upamo, da nam bo s trdo delovno disciplino in doslednim Izvajanjem plana uspelo, da realiziramo tudi njegov drugi del, to je dVig osebnih dohodkov od polletja 1977 dalje. Dvig smo planirali zaradi bojazni pred Visoko flUktuadijo kadra, ki ima že sedaj v primerjavi s sorodnimi delovnimi organizacijami živilske industrije nizek osebni dohodek. Vekoslava iKRAŠOVEC ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ V skladišču je zaposlenih 13 delavcev, od tega je 50 odstotkov kvalificiranih delavcev, 50 odstotkov pa je polkvaiificiranih — priučenih prodajalcev. Poslovna enota je v preteklem letu poslovala rentabilno, s čistim dohodkom, saj je znašal promet 800.000 din, kar je v okviru letnega programa. Kljub prizadevanjem vseh zaposlenih pa v enoti ne morejo ustvariti velike akumulacije, ker so za vse proizvode predpisane marže. Franc Majcen: »Želja vseh zaposlenih je, da bi dobili nove prostore za skladišče!« ZA RAZŠIRITEV DEJAVNOSTI Želja vseh zaposlenih je, da bi dobili nove prostore za skladišče, saj so stari prostori že dotrajani. Misliti pa bo potrebno tudi na razširitev dejavnosti, kar bo koristno za Agrokombinat Maribor kot celoto, saj pridela vedno večje količine sadja, zelenjave pa bolj malo. PRODANEGA MNOGO SADJA IN ZELENJAVE O okviru agrokompleksa je v programu ustanovitev poslovne enote, ki bi zalagala vse prodajalne v Mariboru in okolici, kamor pa bi se naj vključil tudi Agrokombinat Maribor. Skladišče poslovne enote ima zmogljivost dva vagona blaga, kar pa ne zadostuje, da bi vskla-diščili blago za dalj časa ali pa celo razširili dejavnost. Po pripovedovanju Franca Majcena stojnice na tržnici prodajo veliko sadja in zelenjave, čeprav bi ga lahko glede na boljši prostor na tržnici prodale veliko več. Poleg sadja in zelenjave pa na tržnici prodajajo tudi žive sladkovodne ribe (postrvi, krape in druge sladkovodne ribe). Promet v ribarnici je sicer velik. Obstaja pa problem v tem, ker je ribarnica odprta samo v dopoldanskem času in se zaposlene gospodinje tako ne morejo oskrbeti z ribami. Dnevno prodajo v ribarnici približno 100 kilogramov rib. Agrokombinat Maribor ima v načrtu odpreti novo ribarnico v mestu, ki bo odprta vsak dan. Postrvi dobivajo iz obrata Muta, krape pa iz Pesnice. Ribe dobavljajo tudi stalni dobavitelji iz Primorske, zelenjavo in južno sadje pa stalni dobavitelj iz Dalmacije. Glede na novo organizacijo Agrokombinata Maribor bo ta poslovna enota, ki je bila sedaj vključena v komercialni sektor, spadala v TOZD Sadjarstvo — vinogradništvo. Upajo, da se bo z novo organizacijo vse spremenilo in da bodo sčasoma dobili nove prostore, ki so nujno potrebni. V letošnjem letu imajo največ problemov pri prodaji domačega sadja, ker je ponudba velika, zlasti iz kmečke proizvodnje, potrošnik pa zahteva vedno kvalite-tnešje sadje. M. P. stran za razvedrilo in "nasmeh A ŽUP/S/UA umRmi LADJAR. OMASSIS Res/V/K CPAiticZ mnim sosax hETAS NIK PAtäet rlf-&K4 EDEN Molov Md&tJO fceuD VINO, SHEPRk NOGO- ročtehie MečnAT Bro/te mim - SE5MWL žlVOEH* 9kAVOT majhna OSA • RJAV SIRUP ?tisotov čAVETTE MseK ŠVEDSKA 1 INDIJ- SKI težak URANo-Vfl HČI DOPISUJ iHfgofor! iveuy valnica TULCEV KOV/MA zmed BE(G/7-iko Ls-TOVtŠčE iiiiimiim planota fbVODSL » -WSLEOü AN&viea Sodovje sum IV/)A/ TAVČAR JEevop- rjicšA ojndSK) MS DOPISUJ V /JAšo Für* v4& obloga ADPOTMA bisaga V/70AI- čAsr SfiFlß- Če fjm Eh» Ječa Pri- očnca BoftCGV OTOK SA2.0V- jJice Wrm /MESTO V 5£t/eRO-zahobn/ ITALIJI - DOPISUJ V zfVSotor PREBI- VALEC SRČite NOETOV S/N slas rtoBENTE JfMmm $d P IRENA Kolesar VAŠ&K mijsio &OG MOftoRto sešte- vanje, GRETJE ŽWŽA N0BEUT fjovo' MESTO toRALN/ OTOK imish, Mteece VISTR.I DOPISUJ v /AAsopcr" zlAto IfrbOLKO žčevSKo MdilCß INE zelezov oksm /ZBAeMl B-RALRfl TMSilaa JG&4 tizAli AFRIŠKI VOJAK $|p iM KRAseM im fapela lOlOVOLJ zeHs>Y.l NAKIT MILI VOLT V/NOJtoM) SASTL/NA NATLA- ČILO - BAKER Alfred NOfeeL C D - \ \ - | VRSTA ffM/Mo IdSL/N REŠITEV IN NAGRADE NOVOLETNE SLIKOVNE KRIŽANKE Vodoravno: KOR, KLOP, OBA, AIDA, REKORDER, KO-LEKTIV SOZD, URNIK, OT, AKRA, SEKS, STAŠ, SN, CENTER, PRETEPI, STAVKOKAZ, REFERENT, RAŽA, AMIN, ŠARLATAN ARAKS, VIRJAN, GUMI, AT, TOMO, ORO, TS, NOVOTAR, PORTORIČAN, MANTOVANI, JP, M, TG, ARI, VOLAN, EROS, EBRO, GONDOLA, AG, OPS, SRŽ, ID, ARE, ROMA, ANA-NA, SIRK, TAKSATOR, LITIJ, TRISTOLETNICE, CICA, RABAR, BLODNIK, JANA, A-NA, OPAT, EJ, PE AVA, U, PLANINSKA KOCA, EK, AE, DARE, EI, LIAM, LO, CHAMPION, OKER, AMETIST, RAND, ALENA, SEDENJE, MAYA, RA, TER. Za pravilno rešeno križanko smo podelili tri nagrade, ki jih prejmejo: 1. nagrado v vrednosti 200 din dobi: Bedžuh Nevenka iz Kmetijskega kombinata Ptuj DE Starše; 2. nagrado v vrednosti 150 din dobi: Janžekovič Ignac iz Brstja 26; 3. nagrado v vrednosti 100 din dobi; Rižner Jože OBRAT KOOPERACIJA KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ. Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: dobrin, kesoni, ari oso, Amelin, Markel, Romana, pasterizacija, Ast, eta-min, ametist, or, reja, rezva, psi, solar, aloa, Atri, srd, pri kooperantu, n, Lar s, Remick, aflit, lidit, otok, rudar, arena, Tet, letalo, Timok, Ina, Opa, AT NAŠA POT_____ Glasilo delovne skupnosti Kmetijsko prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju. Izdaja delavski svet SOZD. Ureja uredniški odbor: (AK Lenart) Leopold Hameršak, Miro Bauman,, Franc Kovačič; (AK Maribor) Rezika Sajevec, Marjan Simon; (KK Ptuj) Silva Gorjup, Ciril Kolarič, Franc Tetičkovič; (TMI Košaki Maribor) Maks Budja, Jože Murko, Vekoslava Kraševec. Predsednik uredniškega odbora in odgovorni urednik: Franc Tetičkovič. Novinar: Mihaela Plšek. Tehnično uredil: Jože Vrabl, novinar v pokoju. Naklada 5.200 Izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Muzejski trg 2, tel. 77351 (47). Rokopisov In slik ne vračamo. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975. POPRAVEK Pri razvrščanju strani v »Naši poti« št. 3 je prišlo do neljube pomote: — sedanja stran 9 bi morala biti stran 13 in — sedanja stran 10 bi morala biti stran 14. Zato najdete nadaljevanje sestavka »Predstavljamo Marka Kneza« na 14. strani in nadaljevanje sestavka »Kmetijski kombinat Ptuj, Načrtovanje kadrov in štipendiranje, Franc Golob« na 10. strani. Opravičujemo se cenjenim bralcem »Naše poti«. Uredništvo