avgust
17	P Hljaclnt
18	T Helena
19	3 Ludovik, Skof
20	6 Bernard
21	P Ivana Franč. +
22	3 Timotej
23	N 12. poblnk.
24	P Jernej
25	T Ludovik. kraljj
26	S Genezij. mu«.
27	C Jožef Kal.
28	P AupuStin +
29	S Janez Obglav. SO N 13. pobink.
81 P Rajmond
Amerikanski
ŠTEV. (NO.) 172.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Zm vero in narod — ta pravico in resnico —- od boja do zmagel,
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S5 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. ^ .
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
LETNIK (VOL.) XLV
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
CHICAGO, ILL.. SOBOTA, 29. AUGUSTA — SATURDAY, AUGUST 29, 1936
joči si očitki iz Spije - Nemški obisk v Parizu
Vesti, ki prihajajo iz obeh nasprotnih taborov v Španiji, TD/ITVJ/V so si docela nasprotne. — Uporniki obdolžujejo Fran-J ' A t/1 L* FL I < cijo, da podpira vladno armado, vlada jo dolži, da ji ne nudi te pričakovane pomoči. — Španija se utegne razcepiti.
Gibraltar. — Povdar.jalo se ]e že, da se morajo poročila iz sedanje razdivjane Španije, prihajajoče bodisi od ene ali druge strani, vzeti s skrajno rezervo in previdnostjo, kajti vsaka stranka prekroji vesti o raznih dogodkih tako, da sebe čim najbolj olepša in čim najbolj oblati drugo stranko. Med drugim velia ta previdnost tudi glede poročil o raznih grozedejstvih, ki jih ena struja izvaja nad pristaši sovražne struje. Razpoloženje je namreč na obeh straneh tako razbesnelo, da more biti kaj malo govora o kakem razumu, marveč vladajo predvsem strasti; in v takem stanju ste krivi razttih « barbarskih grozovitosti bržkone obe strani v precej enaki meri.
Kako malo se more vedeti, kak je pravzaprav položaj, se lahko '^izprevidi iz dveh izjav, ki ste bili podani isti dan, namreč v četrtek, od dveh vodilnih osebnosti nasprotnih taborov. Tako se poroča iz Seville, kjer je glavni stan uporniške armade, da je glavni vodja te armade, general F. Franco, izrazil oster protest proti Franciji, češ, da zalaga vladno armado z orožjem in vojnimi Potrebščinami. Obdolžil je Francijo, da krši sama svoj nevtral-nostni načrt in pošilja cele vlake municije, strojnic in 15 cen-timeterskih topov preko meje španski vladi in jo poleg tega Zalaga tudi z bojnimi aeroplani.
Isti dan pa je eden vodilnih mož v španski vladi, namreč I. Prieto, s trpkimi besedami obdolžil isto Francijo, toda v nasprotnem smislu, namreč, da španska vlada ne dobi od nje pričakovane tako potrebne pomoči. Povdarjal je, da, medtem, ko Upornikom stalno pošiljajo Nemčija, Italija in Portugalska po->noč v velikih množinah, se Francija in Anglija ne zmenite, da bi kaj podprle vladno armado. Francija je lani vsilila v neko pogodbo, sklenjeno s Španijo. določbo, da mora španska v'ada kupiti od nje vsako leto gotovo količino vojnega materiala. Francija je to določbo sa-*na vsilila v pogodbo, toda zdaj Re je ne drži, in niti te pomoči no Pošlje španski vladi, ki bi jo po Pogodbi morala.
Ne glede na ta nasprotujoča Rl obdolževanja pa je brezdvom-110 gotova stvar, da so evropske (Jržave do skrajne meje aktivne, a zalagajo obe strani z orož
VOJNI TAJNIK UMRL
BO MIREN
I Obvezal se> da se bo vzdržal revolucijonarnih aktivnosti.
Podlegel več mesecey trajajoči bolezni.
Washington, D. C.
trtek dopoldne je preminul v tukajšnji bolnici eden članov Rooseveltovega vlaidnega kabineta, namreč vojni tajnik, Geo. H. Dern. Podlegel je srčni bolezni, katera se je razvila iz influence, ki je pokojnika napadla pomladi. Dern je bil star 63 let in je bil prvi Rooseveltov vladni član, ki ie umrl, ko je bil še v službi. Roosevelt je točasno zdoma na potovanju po severozapadu. Pričakuje pa se, da bo prekinil potovanje in prišel na pogreb.
--o-
NE ZA STRANKO, MARVEČ ZA OSEBO GRE
Santa Fe, N. M. — Illinoi-ški senator H. Lewis, ki se tukaj krepi za bodočo kampanjo, je V: nekem razgovoru povdaril, da letos ne bo pravzaprav nobene politične kampanje v Ameriki, in da v resnici tudi nikakih političnih strank ni. Volilci se namreč pri volitvah ne bodo toliko odločevali za republikance ali za demokrate.,* marveč bolj za osebe kandidatov in za principe, za katere se ti borijo.
-o-
UPORNIKI POKVARILI RAZVOJ ŠPANIJE
Chicago, 111. — Tukajšnji mestni sodnik J. Gutknecht, ki se je pred kratkim vrnil z obiska iz Španije, od koder ga je pregnala revolucija, izraža mnenje, da je bila re-
REGISTRACIJA ZA VSAKEGA VOLILCA
Chicago, 111. — Kakor že znano, se mora po novem zakonu na novo registrirati vsak volilec, ne glede na to, ali je bil registriran že prei. ali ne. Oblasti priporočajo, naj bi volilci izvriili to Jregistracijo čimprej. Čas za to je vsak delovni dan, in sicer v sobi št. 308 v mestni hiši. Vzame
Oslo. Norveška. — Po sen-zacijonelni smrtni obsodbi njegovih bivših tovarišev v Moskvi, je norveška vlada posvetila izredno pozornost bivšemu vodil-']e par minut časa. nemu boljševiku Trotzkyu, kate-V če-iremu je dovolila svoječasno, da se je smel začasno tukaj vseliti. Oblastni organi so preteklo sredo prisilili Trotzkya, da je moral podpisati obvezo, da se bo vzdržal vsakršnih revolucijonarnih aktivnosti, dokler bo ostal na Norveškem. Podpisal je, ker
KRIŽEM SVETA
— Varšava, Poliska. — V sredo so 'oblasti izpustile iz ječ več posetnikov iz Amerike,
ki so bili aretirani tekom zad-se mu je zagrozilo, da ga druga- njih tednov zaradi kršitve
če čaka zapor, in ostati sme na Norveškem do 18. decembra.
-o-
KREPEK STOLETNIK
Los Angeles, Cal. — Celih sto let ima na hrbtu neki tukajšnji prebivalec, po imenu W. E. Millar, vendar se po delavnosti marsikaterega mladega ne ustraši. Preteklo sredo se možakar nekaj ni počutil dobro in odločil se je, da se bo posvetoval z zdravnikom. Ni pa za to najel kakega voza, marveč celo razdaljo
predpisov glede prometa z denarjem. Trdi se, da je prišlo do aretacij predvsem zaradi nesporazuma med turisti in uradniki.
—	Dunaj, Avstrija. — Ta petek stopi iz veljave visok naglavni davek, ki je bil doslej v veljavi za' turiste, ako šo hoteli obiskati iz Avstrije Nemčijo, ali narobe. Ta davek je znašal $250 za osebo. Odpravil se je s paktom, sklenjenim pred šestimi tedni.
—	Rim, Italija. — Fašistična vlada je v sredo izdala
do zdravnika, ki znaša osem ,	, , .
.	- r7A ukrep, s katerim se se pod
mil.i, .ie napravil pes. Zdrav- J7'	. ,
strožjo kontrolo vlade postavljajo industrijska ' podjetja.
nik mu je dejal, da je preveč j aktiven in si mora dovoliti počitka. Millar je prikimal, da ima morda zdravnik res prav, na kar se je poslovil in — odkorakal osem milj daleč domov. Tam se je za eno uro vlegel, nato pa si skuhal večerjo in po jedi odšel takoj na neko sejo Salvation Army, kjer je pel bas solo. Ta sto-letnik ni bil nikdar oženjen. Bil je iz družine, ki je imela 15 deklic in je bil on edini deček.
ZAHTEVA PO KOLONIJAH?
Načelnik nemške državne banke obiskal francosko vlado. — Baje skuša dobiti kredite za izvoz.
Pariz, Francija. — Tukajšnja vlada je imela te dni odličen obisk iz nazijske Nemčije. Mudil se je namreč tukaj načelnik nemške državne banke, dr. H. Schacht. Značilno je, da je prispel ta član nemške vlade v Francijo neposredno za tem, ko je Nemčija progasila podaljšanje obvezne vojaške službe od enega na dve leti, kar je Francijo tako razburilo.
Kako namen se pravzaprav skriva za Schachtovim obiskom, ni uradno znano. Iz raznih znamenj pa se lahko sestavijo verjetne domneve, namreč, da je hoče Nemčija prepričati Francijo, da sledi njeno oboroževanje ne toliko iz militarističnih svrh, marveč bolj vsled gospodarske stiske, namreč, da se preskrbi zaposlitev za množice brezdelnih. Iz tega vzroka se številčno jača armada in enako obratujejo tudi municijske tovarne.
Schacht hoče zdaj baje Francijo prepričati, da bi Nemčija opustila svoj militarizem, ako bi mogla ljudi drugače zaposliti. Za to pa potrebuje kreditov iz
Iz Jugoslavije*
Sedeminsedemdesetletni starček v Rošpohu pri Mariboru postal žrtev še neizsledenega napadalca. — Huda avtomobilska nesreča, pri kateri je voznik zavozil med razgovarjajoče se ženske. — Nezgode in nesreče.
V nezavesti z razbito glavo
Maribor, 4. avg. — Strašen j zločin se je zgodil predvčerajšnjim dopoldne v Rošpohu pri (Mariboru, katerega žrtev je po-[stal 77 letni posestnik Ivan |Krebs. Našla ga je njegova re-
■	jenka, ko je prišla od maše, v [nezavesti in okrvavljenega. Star-iček je imel glavo popolnoma raz-jbito, da je bilo vse skupaj ena .sama strahovita rana. Kljub temu je bil še pri življenju in
■	ko so ga spravili k zavesti, je 'samo z vzdihom prosil, naj mu (pripeljejo zdravnika dr. Marini-jča. Sosedje so res šli po zdravnika. Ljudje so menili, da se je starček tako strašno pobil pri padcu s skednja, zdravnik pa je ugotovil, da gre za namerne poškodbe. Nič manj kot 8 smrtnih ran, zadanih z nekim trioglatim predmetom, verjetno z oglom ušesa sekire, je zdravnik naštel na glavi, na rokah pa močne odprtine, ki so pričale, da se je
(nega pri Švabovi tvrdki na Aleksandrovi cesti, in 42 letna Ivana Zalarjeva s Tržaške ceste št. 22, delavka v tobačni tovarni. V divjem diru je neznan avtomo-bilist zavozil v dvojico na hodniku in obe ženi podrl, da sta obležali s precej hudimi poškodbami. V strahotnem sunku so ostrine avtomobila Smolejevi skalpirale glavo in ji odrezale obe ušesi, hkratu pa je dobila od karambola tudi sicer precej hude rane po glavi in po životu, ter ji je zmečkalo prste na rokah. Zalarjeva je prav tako dobila poškodbe po glavi, po životu in po udih, da so ju morali reševalci nujno odpeljati na kirurški oddelek.
Družbe bodo namreč morale inozemstva za svoj izvoz, pred-
zaposlovati stalne vladne pre-gledovalce.
BOGATAŠ ŠE PO SMRTI NIMA MIRU
Chicago, 111. — Kako malo se izplača, tratiti svojo energijo za nabiranje bogastva in
vsem pa — kolonij.
PODKUPLJIVI POLICIST ODPUŠČEN
Chicago, 111. — Okrajni policist z Morton Grove postaje, Th. C. Moehling, je bil preteklo sredo odpuščen iz službe, ker je bil spoznan kri-
Lepa si a vnos t pri Sv. Roku
V cerkvi in okrog cerkve Sv. Roka v šmihelski fari pri Novem mestu se je 5. avg. zbralo nad 1600 otrok. Z njimi so bili tudi njihovi starejši bratje in sestre ter starši in duhovniki, tako da starček pred napadalcem obupno je bilo ta dan nad 2000 zbranih i branil. Takoj je odredil prevoz | pri Sv. Roku. Med njimi je bil
sam ljubljanski škof dr. Grego-rij Rozman, ki je pred cerkvijo sv. Roka na prostem daroval sv. mašo, med katero je bilo obha-janih 1300 otrok. Škofu je poje izdihnil. Vsi znaki govore, dajmagalo obhajati sedem duhovni-gre za strašen umor. Ker ne po- kov. Po maši je bil zajutrek in grešajo v hiši ničesar,, je bil'odmor, nato so pa otroci raznih
i v bolnišnico, kjer pa umirajoče-jga reveža niso sprejeli, ker je bilo na prvi pogled razvidno, da mu ni več pomoči. Reševelci so ga odpeljali nazaj na dom, kjer
kupičenje denarja, nam v dober zgled služi neka Mrs. An- vim, da si je izsilil podkupnina Top. Ženska je morala no. Neka dva mlada fanta iz
NAGROBNI KAMEN UKRADEL
Del Rio, Tex.
umreti kljub temu, da je imela premoženje vredno $100,-000. Pobrala jo je smrt v me-
Kalifornije, ki sta se vračala nazaj domov iz New Yorka, s svojim avtomobilom, ie ta po-
secu marcu, staro 83 let. Pre- ilicist ustavil v bližini mesta
volucija v Španiji popolnoma mesecev zapora je bil obsojen neutemeljena; povdarja, da Španija doslej ni bila komunistična; ako bo zdaj postala
Na šest moženje ji pa "koristi" zdaj iBarrington ter ju obdolžil
v sredo neki R. S. Aiken za svojevrsten zločin. S pokopališča je namreč ukradel nek!
taka, bo krivda tistih, ki so ^nagrobni kamen, izdrgnil z revolucijo začeli. Omenil je njega napis in ga nato pro tudi, da se je več tednov pred vojno vedelo, da bo izbruhnila; vedelo pa se je tudi. da
podpirajo upornike dve tuje-zemski državi.
dal za $55.
--o-
ŠIRITE A MER. SLOVENCA
le toliko, da njeno truplo niti [pi-ehitro vožnje. Vzel je nato v grobu nima miru. Izkopano 'od nju $5, na kar jima je je bilo namreč preteklo sredo jvrnil 50 centov, ko sta tožila, na zahtevo oblasti, da ga da sta popolnoma "suha." kemiki preiščejo in se ' ugo- .Vložila pa sta fanta nato fcri-tovi, ali je bila ženska do- tožbo pri policijskem načelni-volj pri razumu za oporoko, ku. Obdolženi policist je kriv-katero je podpisala dan pred do priznal, na kar je sledila smrtjo. Vse za denar!	suspendacija.
najbrž motiv dejanja kakšno maščevanje ali kaj podobnega, ne pa koristoljubje. Poklican je bil na mesto umora poleg orožnikpv tudi policijski daktiloskop iz Maribora, ki je našel neke sumljive prstne odtise, s katerimi bo zasledovanje zločinca olajšano. Vsa okolica govori, da ne bo treba morilca iskati daleč okrog. Dogodek je vzbudil v Rošpohu umevno razburjenje, pa tudi meščani so ogorčeni, saj je to v kratkem razdobju že drugi zločin, ki se je odigral v neposredni mestni bližini.
PROGRAM KOMUNISTOV
Washington, D. C. — Kakor se je komunistični predsedniški kandidat, F|. Brow-der izrazil, bo glavni cili ko-
munistov pri volitvah ta, da Je«i. Na ta način ste tudi obe se porazi Landon. Njih pro-
ni'ttiadi dobro založeni in zato ni £riČakovati, da bi se vojna še ta-° kmalu nehala. Pravzaprav ^ nobene znatne izpremembe v ^ošnem položaju že cele tedne: J"s,jo se le bitke za posamezna ^ata, ki pa niso posebne važno-• Tako izražajo nekateri opa-^°Valci mnenje, da take vrste 0j,1a lahko traja celi dve leti rez vsake odločitve. Iz tega se porajajo razne dom-. eVe» kak bo pravzaprav končni vojne. Podala se ne bo nobe-
gram pa gre v prvi vrsti za tem, da se težko obdavči in bogataši. Dohodrtinski davek se mora znatno zvišati vsem, ki imajo nad $5000 letnih dohodkov.
ŠPANSKE ŽENSKE VEŽBAJO ZA VO JNO
na stranka in se bo pustila raje uničiti. Izraža pa se neko mnenje, da se utegne Španija razcepiti na dva dela: V Madridu bo ostala sedanja vlada, uporniška vlada pa bo upostavljena v mestu Seville.
Sled za osumljencem
V takozvanem Črnem gozdu pri Kamniti, ne daleč od hiše Ivana Krebsa iz Rošpoha, ki je bil umorjen v nedeljo 2. avgusta, je neka ženska našla v grmovju skrito krvavo pioško obleko, o kateri sodijo, da jo je tamkaj skril morilec. — Policija je v Mariboru aretirala že tri osumljence,ki pa dejanje vsi tajijo.
-o-
. Pod kolesi avtomobila
Ljubljana, 7. avg. — V množici prometnih nesreč, ki se zadv nji čas druga za drugo vrste zla-
fara nastopili s svojim petjem, šaljivimi govori, deklamacijami in dramatičnimi prizori, med katerimi je zbrane pozdravil v imenu slovenskih izseljencev v Franciji ' fant, ki je prišel od tam. Nazadnje je še škof dr. Rožman spregovoril množici, zlasti otrokom nekaj besed ter jim izročil pozdrave ameriških otrok in njihpvih staršev, ki so mu jih izročili za časa njegovega bivanja v Ameriki.
-o--
Studenci dobe svoje župnijo
Kakor se poroča,, dobe Studenci pri Mariboru kmalu svojo župnijo. Dosedaj so Studenci spadali pod župnijo Sv. Magdalene, ki je največja župnija v mariborski škofiji. Ze pred leti se je sprožila želja po lastni župniji, pa ni bilo uspehov. Na zadnji seji občinskega sveta je bila stvar končno rešena.
-o-
Lepa starost
V revni hišici na Dolgi njivi pri Št. Lovrencu na Dolenjskem se je pred 80 leti rodil daleč znani Nace Grdon, ki še vedno rad pove, da je dobil v oporoki od svojega očeta pipo za tobak in
sti na frekventiranih križiščih pa brusni kamen. Že s sedmim
Veliko število španskih žensk se je z moškimi vred prostovoljno priglasilo za bojevanje v vladni armadi, da pomorejo s tem potlačiti fašistični upor. Gornja slika kaže, ko oddelek takih žensk dobiva prvi pouk v uporabljanju orožja.
v Ljubljani in okolici, spada pač med najbolj neumljive in strahotne nezgoda, ki se je danes v poznem popoldnevu pripetila dvema ženama v neposredni bližini Kramarjeve gostilne na Viču. Na hodniku za pešce sta se nič hudega sluteč razgovarjali 39 letna Terezija Smolejeva s
letom si je sam služil kruh. Ko je bil starejši je šel za mlinarja, a ni zmogel težkega dela, ker je bil prešibak, zato je šel na razpisano mesto cerkvenika k podružnici v Koretinko, kjer je bil celih 24 let. Prihranil si je toliko, da si je kupil nekaj sveta in si postavil hišo, kjer v krogu
Ceste VI. št. 7 na Glincah, žena .svoje družine še vedno zadovolj-krojaškega pomočnika, zaposle- tno živi čil in zdrav.
tu
afi 2"
♦AMERFKANSKI SLOVENEC*
Sobota, 29. augusta 1936
Amerikanski Slovenec
(prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
. Ustanovljen leta 1891. ""
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-lleljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina;
Za celo leto ........................................$5.00
Za pol leta ....................................... 2.50
Za četrt leta ........................................ 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ........................................$6.00
Za pol leta ......................................... 3.00
Za četrt leta ..................................... 1-75
Posamezna številka .......................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ....................................$5.00
For half a year ............................... 2.50
For three months ........................... 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ..................................$6.00
For half a year ............................. 3.00
For three months ............................ 1-75
Single copy .......................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Nekaj o nemški nevarnosti
Jacques Maupas, je vprašal po naročilu znanega pariškega tednika nekega diplomata o možnosti svetovne vojne, je dobil nepričakovan odgovor: "Mar ne vidite, da se je že pričela?" Mislil je s tem nemško velikopotezno propagando, v primeri s katero se zdi delovanje Kominterne samo igrača. Dočim lovijo Angleži, (edini, ki razen Nemcev razumejo ta posel), samo na trnek, so razpeli Nemci mreže po vsem svetu.
Po podatkih Gobbelsovega sotrudnika Gadamowske-ga v knjigi "Propaganda in nacionalna moč", porabi propagandno ministrstvo letno v svoje namene nad 4 in pol milijard dinarjev. Obdavčilo je v ta namen oglase in radio, a ima še druge dohodke. Poleg nemških obvlada tudi inozemske dnevnike in radio postaje in v posameznih primerih je plačalo $100.00 za objave v nevtralnem tisku članke. Različni zakrinkani "brzojavni uradi" zastonj ali za slepo ceno nudijo "zanimivo gradivo". Založniki prodajajo v Hitlerjevem duhu spisane knjige na tujem s 67 odstotki popusta, ker jim plača razliko Gobbelsov urad.
V Evropi in Ameriki imajo Nemci 2450 stalnih zaupnikov, ki zopet razpolagajo z 20 tisoč poročevalci. Vsi prejemajo dobre plače. Rosenbergova zunanja politična pisarna vzdržuje več ustanov, ki pripravljajo tla za Hitlerjeve mednarodne načrte. Med njimi so Nemško-ja-ponsko društvo, Kitajski klub in Ukrajinski znanstveni institut v Berlinu.
Tretja Nemčija neprikrito zahteva vse evropsko ozemlje, kjer doni nemška govorica. Paul Ritter je pred kratkim objavil knjigo "Boj za prostor pod soncem", kjer dokazuje zgodovinske, politične in moralne nemške pravice do neodrešenih dežel. Po obstoječih načrtih jih bo osvojila Nemčija postopno v treh skupinah. Prvo tvorijo: Gdansk, Avstrija, Luksemburško, Lichtenstein in Nemška Švica. K drugi se štejejo: Alzacija in Lorena, danski Sev. Schleswig, Klajpeda, Zap. Prusija, Poznanj, Vzhodna in Gornja Šleziia, Severna Češka, Zapadna Ogrska, Južna Tirolska, Južna Štajerska in Južna Koroška. Naposled tvorijo tretjo in zadnjo skupino dežel, s katero "bo kon-čnoveljavno uresničeno zgodovinsko poslanstvo nemškega naroda" vse Baltiške dežele — Estija, Latvija, Litva, poljska Šlezija in Galicija, vsa Češkoslovaška, vsa Rumu-nija, vsa Jugoslavija, vsa Ogrska, vsa sovjetska in poljska Volinija, Kavkaz, vsa Črnomorska obala, nemški okraji ob Volgi . . .
Ta propaganda pomeni novo svetovno vojno in jo približa z vsakim novim uspehom. Hitler je dolgo in vešče izkoriščal sloves dozdevnega rešitelja Evrope pred bolj-ševiki. Iz tega razloga so ga zagovarjali celo oni angleški "clergymeni", ki se niso mogli ogreti za njegovo divjo proticerkveno borbo. Toda zdaj mora Evropa uvideti, da je nadomestil Hitler eno nevarnost z drugo in še bolj pretečo. In poročevalec sklepa z besedami svojega zaupnika, neke vodilne angleške politične osebnosti: "Ce bo Nemčija zopet napadla Francijo ali Belgijo, ne bo dočakala nobene nove versailske pogodbe, temveč jo bo zadela usoda Kartagine!"
sodelovanju Italije in ki pomeni znatno zbližanje Italije in Nemčije, važen mednarodni dogodek. Danes pa še ni mogoče v celoti oceniti pomena in posledic tega sporazuma.
Bilo bi tudi popolnoma odveč, če bi se zaradi tega vznemirjali. Dunajski sporazum more vsaj začasno roditi pomirjenje srednje Evrope, ker sta s tem sporazumom odgodena za nekaj časa dva glavna vzroka vznemirjanja: anšlus in povratek Habsburžanov. To pomirjenje pomeni tudi za Češkoslovaško pridobitev, ker ji proži možnost, da okrepi in poveča svojo politično, gospodarsko in vojaško moč in poglobi svoja zavezništva. Na drugi strani se lahko sedaj CSR z večjo vnemo posveti pomirjenju Evrope sploh.
Napačno bi bilo misliti, da bi mogle biti posledice dunajskega sporazuma za CSR samo slabe. Treba je odločno zavrniti domnevo, da bo katerakoli izmed držav, ki so se z dunajskim sporazumom zbližale, sedaj napadla Češkoslovaško ali kateregakoli njenega zaveznika. Tudi odklanja CSR tendenciozno razširjenje vesti, da je z dunajskim sporazumom ustvarjen močan, a sovražen blok, ki bi mogel izvesti v srednji Evropi popoln prevrat. Kdor le malo pozna nepremostljiva nasprotja, ki obstojajo kljub dunajskemu sporazumu v italijansko-avstrijsko-nemškem bloku, ta si bo takoj na jasnem, da so vse take vesti pretirane. Saj na drugi strani življenjski interesi posamezne države tega bloka vežejo baš z državami, proti katerim naj bi bil ta blok naperjen.
Mnogo govori za to, da smemo od dunajskega sporazuma pričakovati celo koristne posledice, zlasti v kolikor se tiče gospodarske obnove Podunavja. Po končani vojni v Abesiniji ima Italija največ interesa, da se ohrani mir v Evropi. Češkoslovaška, ki nima nikakih resnejših sporov ne z Nemčijo, ne z Italijo in Avstrijo, bi gospodarsko sodelovanje v srednji Evropi samo pozdravila, v kolikor bi bilo to sodelovanje v skladu s splošno politično linijo njenih zaveznikov in v kolikor bi tudi oni sodelovali. Pa če se tudi te morda preveč optimistične nade ne bi izpolnile, ni treba prav nič gledati preveč črno. Notranje zdravje CSR, nepremagljiva življenjska sila češko-slova-škega naroda in trdna zavezništva dovoljujejo Češkoslovaški, da mirno gleda v bodočnost."
lo bolan. '
Nepričakovano se je poslovil ocl tega sveta rojak Ferdinand Kuhar. Nahajal se je sicer že blizu pet let v Murdale Sanitoriju, šel skozi več kot deset operacij, vendar je zgledalo da bo še okreval. Bil je lepo rejen in je upal, da bo v kratkem zapustil bolnišnico. V soboto 22. avgusta pa se mu je nepričakovano udrla kri in bilo je po njem, .— konec trpljenja. Ranjki jc bil star okoli 43 let. Prišel je iz Šmartne, fara Cerklje, na Gorenjskem, pred 28 leti in sicer v Ely Minnesota, od koder se je preselil v Milwaukee leta 1919. Tu se je poročil z Lojzko Fink, iz Irče vasi na Dolenjskem, katera mu je umrla pred 5 leti. Tukaj zapušča 13 letno hčerko in 9 letnega sinčka. Nekje v Cle-velandu pa bratranca Franka in Valentina. Pokopan je bil v ponedeljek na Good Hope pokopališče.
Poročevalec
VABILO NA BARAGOV DAN V CLEVELAND, OHIO!
Jugoslovanski kulturni vrt v Clevelandu priredi v nedeljo, dne 30. augusta na zapadni strani mesta Cleveland v "Pu-ritas Springs Parku5'" ogromno prireditev — izlet, tako zvani Baragov dan.
Vsi Slovenci in Jugoslovani sploh se vabijo, da se tega izleta v najobilnejšem številu udeleže. Pokažite se Slovenci in Jugoslovani ta dan! To je vaš dan, ko se bo proslavljale ime velevažna dela našega prvega misijonarja v tej zem-
Iji.
Program bo zelo bogat in zanimiv.
Glavni govorniki so: RT. REV. MCFADDEN Cleveland-ski pomožni škof; Glavni slovenski govorniki pa VERY REV. P. HUGO BREN, DD. profesor iz Lemonta. Za temi bodo govorili še drugi odlič-njaki.
Pridite v polnem številu v prvi vrsti vsi Clevelandčani, in z vse bližnje in daljne okolice vsi, komur le količkaj dopuščajo razmere!
V NEDELJO 30, AUGUSTA VSI NA BARAGOV DAN V PURITAS SPRINGS PARK, V CLEVELAND, OHIO!
Dunajski sporazum in Čehi
Zunanji svet je mislil, da bo Cehoslovaška vzela najbolj ogorčeno na znanje vest o znanem dunajskem sporazumu, ki je ustvaril takozvano fašistično fronto od severnega morja pa doli do afriških pustinj. Saj se teritori-jalno nahaja Cehoslovaška, kakor v kleščah med Nemčijo in Nemško Avstrijo. Vendar ni tako. Cehi pričakujejo od te zveze pomirjenje v osrednji Evropi in gospodarske okrepitve. Zanimivo kai v tem oziru pravi čehoslovaški zunanji minister Dr. Krofta v svojem govoru češkim no-vjnarjein, v katerem pravi med drugim to le: ' "Ne dogaja se prav nič tajinstvenega. Ce bo hotela' CSR kaj podvzeti, ali če bo to le nameravala, ne bo tega skrivala pred svojimi zavezniki, ki so Mala antanta, Francija in Sovjetska Rusija. Kakor vselej, bomo tudi v tej stvari postopali v popolnem soglasju s svojimi zavezniki. Ni dvoma, da je dunajski sporazum, ki je bil dosežen ob
NEKOLIKO NOVIC IZ MILWAUKEE
Pri nas se zgodi vedno kaj novega. Če že drugega ne, se pa kdo obesi, sama da je senzacija. Oni dan so našli obešenega, v znanem Stariče-vem poslopju, na Virginia St. kjer je začasno stanoval, nekega Louis Zakrajšeka. To je žalostno, pa kaj hočemo. Morda je mož nekoč iz starega kraja prišel nepokvarjen, poln upov na boljšo srečo in življenje kot doma, pa je zašel v napačno družbo, slišal napačno nauke, se zgubil, obupal, padel in — konec. Kdo ve, kako ali kaj. Bog naj mu bo pravičen in usmiljen sodnik.
Mladina stopa letos številno in korajžno v zakonski kurnik. Poleg drugih se je zato odločila tudi hčerka znanega gostilničarja Mr. in Mrs. Joe Marn. Pretečeno soboto se je vršila s posebnim pompom poroka in zvečer gostija v S. S. Turn dvorani, kar je redkost pri nas. Veliko je tam prostora, a je bilo skoraj tesno za vse prijatelje in znance, ki so prišli čestitat in se veselit. Anna je edina hčerka Mr. in Mrs. Marn in je izbrala za svojega življenjskega sprem-
ljevalca Ed. Goggens-a. — Da bi bilo srečno.
Pred kratkim je bila v bolnišnici Sv. Jožefa operirana rojakinja Mary Soršak, iz West Allisa. Sedaj se nahaja že doma in se ji zdravje vidno vrača.
V	bolnišnici Sv. Jožefa je tudi prestala zelo nevarno operacijo Frances Rakušek, tudi iz West Allisa. Njej se zdravje le polagamo obrača na bolje, ker je bila že tako oslabela, da so ji morali dati trikrat transfuzijo krvi, predlo so jo operirali.
Mala ranica, na levi roki, katero si je povzročil z nožem pri delu v Plankinton klavnici, bi kmalu stala življenje rojaku Stanley Stemberger-iu. Odpeljan je bil nagloma in baš še o pravem času v bolnišnico dne 14. avg. Nahaja se še zdaj v Deacones bolnišnici. — Ravno v isti bolnišnici se je podvrgel opasni operaciji pretečno soboto tudi Frank Kovačič iz 'West Allisa. Pridružila ' se mu je ,še pljučnica in se nahaja v nevarnem stanju.
V	Mt. Sinai bolnišnici pa l'e bil v nedeljo 16. avgusta operiran rojak Joe Peich, iz West Bruce St. Tudi on je ze-
SLOVENCI V JOLIETU SE VABIJO NA PIKNIK!
Joliet, III.
Nekaj izredno velikega se pripravlja za farane župnije sv. Jožefa v nedeljo dne 30. aug., ko se bo vršil farni piknik v Electric parku blizu Plainfield v korist naše cerkve. Kot se čuje, bo to eden najbolj zanimivih piknikov, kar jih je še imela naša fara, kar je lahko umevno, ker bo tam sodelovala naša številna šolska godba in naš vrli cerkveni pevski zbor, ki sku-pno prirede velik koncert popoldne ob 3. uri, z jako bogatim programom. Kdo ne posluša rad godbe naših mladih mu-zikantov, in petja našega vrlega pevskega zbora, ki tako lepo prepeva v naši cerkvi, pod vodstvom našega \rlega organista Anton Rozmana? Na temu pikniku, bomo imeli priliko slišati tudi naše mile narodne slovenske pesmi, (ki tako ogrejejo vsako slovensko srce. Cerkveni odbor pa pripravlja za vsakogar prve vrste postrežbo in razne zabave za stare in mlade.
Ni čudno, da se zadnje dni farani menijo, da pojdejo v nedeljo vsi v Electric park. Kdo bi pa ne želel biti na tako krasni prireditvi in še za korist naše cerkve se gre. Tako je prav in lepo, da se vsi farani kot ena velika dobra družina skupaj snidemo, skupaj se poveselimo in medsebojno uživamo ta dan vsi domačo slovensko gostoljubnost. Ob enem pa s tem pomagamo vsak po svoji moči v korist naše cerkve sv. Jožefa, na katero smo gotovo vsi ponosni.
Kot sem čul bo preskrbljeno tudi glede vožnje, da bo vsakdo ,'lahko na piknik ■šel, tudi če nima svoje kare. To-raj ne bo nobene zapreke, da bi moral kdo doma ostati in pozneje obžalovati, da se ni mogel vdeležiti te izredne farne prireditve. Za podrobno poročilo, pa pazite na oznanilo v nedeljo v cerkvi.
Z uljudnim pozdravom in na veselo snidenje v nedeljo
30. aug. v krasnem Electric park.
M. Hochevar
-o-
V SOUTH CHICAGO GREMO
Chicago, 111.
V nedeljo dne 6. septembra priredi šolska godba sv. Štefana veliki koncert v cerkveni dvorani sv. Jurija v So. Chi-cagi, h kateremu vabimo naše prijatelje, da se nam pridružijo ter se skupaj odpeljemo v So. Chicago. Ker imamo samo en bus, ki je za godbenike, prosimo vse tiste, ki bi šli tje s svojimi avtomobili, da vzamete s seboj tudi svoje prijatelje, ki moeoče nimajo svojih avtomobilov in bi jim drugače ne bilo mogoče iti tja. Bus odide od Lincoln in Cermak ceste v nedeljo ob 5 uri popoldne.
Kdor torej želi iti na koncert, prosimo, naj počaka na zgoraj omenjenem prostoru pri šoli, da se potem skupaj odpeljemo. — Ker je drugi dan delavski praznik, (Labor Day,) je lepa prilika za nas vse, da napravimo ta mali iz-,let v sosednjo slovensko naselbino, kar bo jako ustreženo tudi tamkajšnjim našim rojakom, kakor tudi godbenikom. — Za obilno udeležbo se priporoča šolska godba po predsedniku
Math Grill-u.
O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE
So. Chicago. 111.
Vročina se počasi umika jesenskemu hladu, katerega privablja deževje zadnjih dni in kakor vse kaže, bodo le redki dnevi še porabi j i vi za zabave na prostem. Zopet se bomo zbirali po dvoranah, poslušali razne govore, petje, godbo, igre, (mislim namreč na splošno), in še kaj takega podobnega. Kot prva prireditev ki se nam obeta v letošnji jesenski sezoni v naši cerkveni dvorani, bo prireditev šolske godbe, šole sv. Štefana v Chica-gi, ki pride k nam v nedeljo 6. septembra, to je ravno pred delavskim praznikom. Kakor se sliši, se nam obeta prav lep večer, da kaj takega še nismo bili deležni v omenjeni dvorani. — Nekateri, ki ste že sliikxli igranje slovenske šolske godbe, že veste, da so dobro izvežbani godbeniki, četudi so še majhni. Priredili so
že nekaj godbenih koncertov in neštetokrat nastopili v vseobčo zadovoljnost. Prav gotovo je, da bodo tudi sedaj uspeli in kar najbolj zadovoljili občinstvo. Zato se vabite ,da se odzovete v velikem številu. Vstopnina v dvorano je za odrastle 35c, za otroke pa 15c.
Zadnje poletje, oziroma to poletje, ker se še ni končalo, smo imeli vse polno obiskov iz raznih krajev kontinenta. O nekaterih je že bilo na tem mestu poroča-no, nekatere bom sedaj omenil, druge pa prihodnjič, ko nanese prilika. V prvi vrsti naj omenim, da se je mudil tukaj na obisku Mr. John JuvančiČ s soprogo, sinom in hčerko, ki so prišli iz Youngstown, Ohio. Omenjeni je brat dobro poznanega Mr, Franka Juvančiča. Za povedati so imeli, da se tam še dosti dobro dela. — Dalje sta imela obiske tudi Mr. Joe in John Lak-ner, h katerima je prišel Mr. Joseph Medic s svojimi prijatelji iz Kansas City. Poznajo se že iz starega kraja, saj so vsi doma iz Stražnega vrha, (Strasen-berg), pri Kočevju in so tam skupaj v šolo hodili. — Mrs. Mary Benkovich, ki živi na 97. cesti, je zadnje čase imela obiske iz Clevelanda. Obiskali so jo Mr. in Mrs. John in Anna Zaje, s svojo hčerko in zetom Mr. Louis Černičem--Obiskov so bili deležni tudi drugi rojaki in rojakinje, pa bom o tem poročal v drugem dopisu.
Že pred nekaj tedni se je podala na obisk v stari kraj Mrs. Mary Kuhel s svojo hčerko Darinko. Podala se je v Št. Jernej, na Dolenjskem, da še enkrat vidi svoj rojstni kraj in sicer je potovala s francoskim parnikom Normandi. Med potjo je obiskala svoje sorodnike v Clevelandu in pa svojo sestro, ki se je ravno tedaj mudila v Clevelandu in drugo sestro, ki je v New Yorku. Želimo ji veliko zabave in veselja med prijaznimi dolenjskimi goricami in srečno vrnitev. Mnogi so ji izročili pozdrave za svoje domače, katere je med tem časom že gotovo tudi oddala in sprejela drugih zvrhan koš, katere ponese zopet s seboj v Ameriko.
Novica, ki jo moram tukaj o-meniti je tudi, da si je rojak John Stibernik omislil svoj lastni dom in sicer na AVenue "H" (Dalje na 4. strani.)

TARZAN IN OGNJENI BOGOVI
(Metropolitan Newspaper Servicb, Napisal: Edgar Rice BlUTOUghS
Medtem, ko je Tarzan reševal zvezane žrtve, je stal za njim Niarchus ves divji od jeze, da mu ni uspela zvijača. Visoko nad glavo je dvigal da-ritveni nož, s katerim je hotel umoriti dozdevnega Iskandra. Nepremično in s tiho grozo so ostali Baalaliti glodali na to njegovo početje.
Toda, Tarzan je bil previden in njegov vonj mu je povedal, da je v nevarnosti. V trenutku, ko je Niarchus zavihtel nož da ga zabode, se je Tarzan obrnil in zgrabil velikega žreca za dvignjeno roko tako močno, da je nož padel na trda kamenita tla. Med njima se je vnela huda borba.
Tarzan vajen vsakojakih borb je starega Niarchusa kmalu premagal, ga zgrabil in dvignil visoko nad glavo ter ga nesel proti žarečemu smrtnemu fcttbru. "Sedaj boš sam občutil bolečine, katere si prizadel že tolikim žrtvam. Ponesem te k daritvenemu stebru," je kričal Tarzan Niarchusu.
Lady Beth je bila med obema za tolmača in Niarchus je začel prositi: "Imej usmiljenje, o Iskander, do svojega revnega služabnika. Verujem, da si ti Iskander!" — "Prizanesem ti," je rekel Tarzan, "če mi obljubiš, da ne položiš roke na moje ljubljence." Niarchus je dasi nerad, obljubil.
Sobota, 29. augusta 1936
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
ALI SE JE BA TI VOJNE V EVROPI
Angleški pisatelj H. G. Wells: ki je pred kratkim napisal veliko delo o strahotah bodoče vojne, je napisal pred kratkim tudi nekaj misli o času, v katerem bo vojna zopet zajela Evropo.
"Prerokovanje daljne bodočnosti, je prijetno urjenje domišljije, toda prorokovanje za bližnjo bodočnost je nevarno, ker preveč zadeva interese današnjega rodu. Če prerokujete dobro, naletite na močan odpor, ker je prerokovanje neprijetno, če pa prerokujete slabo, se vam zna zgoditi, da vas življenje še sred smrtjo postavi na glavo.
Ker me je dnevnik "Morning Post" pozval, naj odgovorim na vprašanje o možnosti bodoče vojne, vam bom najprej povedal, da imam v tem pogledu že precej izkušnje. Leta 1917 sem točno prerokoval konec svetovne vojne. Leta 1900 pa sem povedal, da bomo že v teku 50 let letali po zraku z izredno hitrostjo, prav tako so se izpolnila moja Prerokovanja o tankih, o pobijanju prebivalstva v vojni in o Propadu Rusije.
Na vprašanje, bo li v Evropi kmalu izbruhnil vojni požar, odgovarjam, da tega mnenja ne delim s tistimi, ki jo pričakujejo, kajti nobena država ni zadosti pripravljena za pravo vojno. V resnici se svet strahovito naglo oborožuje, prebivalstvo plačuje neznosne davke, vendar je ni države, ki bi imela nakopičenega za vojno potrebnega ma-terijala, niti nima za to dovolj denarnih sredstev. Saj še nimate stroja, ki bi naredil navaden gumb le na en pritisk. Trdim tudi, da nobena od velesil danes Hi tako oborožena, kakor je bila Nemčija leta 1914. Če bi bilo tako, potem ni treba drugega kot zopet en atentat in vojska je tu.
Vendar taki incidenti ne poročajo vojne, če vojna še ni Prav pripravljena, saj je gotovo, ne vedo-vse oborožene države,
I v
cemu se prav za prav oborožu-Jejo, ali za obrambo, ali za napad. Prepričan sem, da je večina politikov in vsi diktatorji, brez izjeme norcev, pa niti eden 0d njih ni tako velik norec, da bi si upal današnji dan sprožiti Puško.
Zanimivo je vprašati ljudi, ki nosijo odgovornost, kakšne oborožene sile imajo pripravljene. — Britanski častnik vam bo odgovoril: "Britanska armada je odlično zmehanizirana, saj vendar vidite od časa do časa slike Po časopisju, ki najbolj zgovorno potrjujejo to dejstvo."
Toda, kdo se bo vendar boril? In kako bo do tega prišlo? Ali res mislite, da so strupeni plini vse, in da se jih je res tako težko braniti. Ko bo vojna izbruhnila, bomo seveda vsi z ogorčenjem °dklanjali bojevanje s plini. Toda sovražnik bo začel prvi z nji-^i in mi bomo udarili za njim, ker bomo 'seveda imeli vse pripravljeno za borbo s strupenimi Plini. Kje se bodo uporabljali ti Plini? Če jih bodo uporabljali za Jjbijanje mirnega prebivalstva, bodo morali imeti posebne vrste Plinov in še posebne vrste orga-Hizacijo. Spet drugo vprašanje Pa je, uporabljanje plinov v vojaki, v rovih. Prav tako so poglavje zase plinski boj proti va-in proti gorskim krajem, vprašanje zadene tudi avija-Clio. Zrakoplovi bodo odleteli Pariz, Rim, London, Berlin 111 Tokio. Toda po kateri poti? n kaj bodo delali, ko bodo tja-prileteli? Vsak tak cilj za-^eva drug načrt in drugo orga-Jll2&cijo. Zračni napad na Ber-
A^GT.EŽT VARUTETO GIBRALTAR
.le treba drugače organizirati
lin
napad na Tokio. Na lov na olkove vendar ne boste šli z isto Usko, kakor na lov na slone.
Kakšen je prav za prav pomen „n cilj velikih bojnih ladij? In ta strašni vojni velikan v boj, kam bo to privedlo?
katerim ciljem mora strcme-
. ' da pomeni dosega tega cilja
Počasno tudi konec vojne? T
i0 »o zamotana vprašanja, ki
Jih
ve. Jaz imam vtis, da nihče na svetu nima prave predstave, kako se more vsako vojno sredstvo uporabljati, da se doseže z njim pravi in zadovoljiv uspeh. Vse misli seveda na uničevanje sovražnika, vendar to še ni nobena slava, niti uspeh. Moderna vojna tehnika je bedasti stvor stremuhov in tradicije, ki pa sta dva pojma, ki drug drugega izključujeta. Stremuštvo bi moralo vendar uničiti tradicijo, pa se zgodi, da se držita kakor ženin in nevesta.
Vendar pa ne smemo biti neo-boroženi v tem nevarnem času. Tega se dobro zavedam. Nato se pa do zob oboroženi vsedemo na sod smodnika, trdno prepričani, da nas nihče ne bo napadel, ker se bomo delali, da smo prav tako neumni kakor vsi ostali. Vendar ne morem misliti, da bi se v takih okoliščinah mogli spustiti v vojno tudi najbolj razboriti diktatorji.
Prihajam torej do zaključka, da nam ostaja še cel niz let pred novo vojno katastrofo. Do tega časa pa bodo izvršeni brez dvoma veliki napori in poskusi, da se nova svetovna vojna prepreči. To me dovaja do drugega vprašanja, ki se sedaj mnogo pretresa: Kaj bo z Zvezo narodov? Morda pri meni želja rodi misli, toda ne verjamem, da bo to Wilsonovo dojenče dolgo živelo. Očividno je v zadnjih stres-Ijajih. Zato mislim, da bo veliko število liberalnih in inteligentnih ljudi — recimo na pr. Churchil, Eden, Baldwin, Litvinov, Blum pa tudi mnogi z najskrajnejše levice, kakor jaz — poskušali na vse mogoče načine ohraniti svetovni mir. Sedaj, ko je Zveza narodov odpovedala, bomo prisiljeni bodisi na popolno preureditev celega sveta ali pa na velike regionalne sporazume, kakor bi na primer bil Atalantski sistem, in to vse za skupne interese človečanstva in panameriški sistem, ali franko-britanski-ameri-ški s čim manjšo dozo patriotske zagrizenosti in političnih atrakcij. Morda je moje proračanstvo pod vplivom moje želje. Pri vsem tem pa sem kljub temu mnenja, da je sedaj zelo verjetno opuščanje intenzivnega nacionalizma.
Odgovor na tretje vprašanje je sledeč: Naj že bo, kakor hoče, eno je gotovo: na svetu se kopiči gomila socialnih težkoč, ki jih povzroča to, da v vseh državah naraščajo milijoni malih ljudi, ki zaman iščejo zaposlitve in sploh nimajo upanja na uspeh v življenju. Oni so napol izobraženi, hrepenijo za uživanjem in vznemirjanjem, kakor si ogledujejo tako življenje v filmih in ga čitajo v bulevarskih listih, in večina od njih je za radikalno spremembo. Ker vse kaže, da niti ena od sedanjih vlad ne ve, kako bi jim dala zaposlitve, upanje in discipliniranost, se ne smemo čuditi, da te mlade mase povsod izivajo nemir in težkoče_ Vdajajo se ne samo zločinom, marveč se prav po gangstersko uveljavljajo, 'bodisi na komunističnem, bodisi fašističnem ali nacionalističnem, ali na kakem drugem polju, ker na koncu vseh koncev med temi ni prave razlike. To dovaja seveda do splošnega razkroja javne varnosti. Ta mladina bo vsako družbo držala v stanju težke napetosti. Vsakdo bo to mladino lahko zlorabljal in našli se bodo takoj tudi ljudje, ki jo bodo zlorabljali. Življenje nas starih ljudi bo postalo nesi-gurno — to je blago rečeno — javno življenje bo vse opasnejše in vse več brez smisla, in to vse dotlej, dokler se ne bo našel nek nov način za plasiranje te mladine na kakem novem zadovolju-jočem udejstvovanju. Ti ljudje bodo vzrok malim vojnam v vseh krajih sveta.
Ko sem dejal, da verjetno ne bo nove velike vojne, hočem dopolnili to s tem, da na vsem svetu ne vidim nič tako zdravega in močnega, da bi moglo prepre
Vojaštvo v angleški trdnjavi Gibraltar na jugu Španije je vodilo strogo zasliševanje nad vsakim beguncem, ki je pribežal iz Španije tja. Le posamezno so jih spuščali s kozi jekleno ograjo.
llttilitlllEatltllillllllCaitllllllll IIC3ltltttlI]IIIC31lllllllllltC3f rllllllllllCSIIttll IIIII1E3IIII ltllltllCaillllllllll1CatlllllttllliC31lltllllllltC3ltf lllitf 1IKX1
-	M
=	s
i Čuvajte svoje zdravje! j
Vsak deček in deklica v vaši družini bi morala dobiti KVART mleka vsak dan.
—	S
Starši potrebujejo PAJNT vsak dan.	1
^	a
|	Naročite svojemu mlekarju, naj vam do-	§
stavlja to količino in zdravje vaše družine se bo pospešilo ter boste prihranili pri denarju,
ker sveže mleko v steklenicah nudi več živil-=	g
ske vrednosti za vsak penny kakor katerokoli	li drugo živilo.
Uživajte več
mleka
SVEŽEGA PASTERIZIRANEGA
............................................................................................................................................................
To izziva v krilu naše civilizacije gangsterstvo in banditizem na nekaterih mesth. Na drugih mestih pa bodo to povzročale zopet male militaristične diktature, drugje pa bodo zopet tri-štiri
male vojne zanetile večjo vojno, /pak po 30 češpelj, ker se sicer Bo mnogo razbojništev, kata- prehiti*« ohladijo in se tedaj ne
strof, pobojev itd. Mislim pa, da na vidiku ni takega vojnega požara, kakor je bil v letih 1914— 1918.
ZA NAŠE GOSPODINJE
KAKO NAPRAVIŠ DOBER SADNI KIS
Marsikdo je že slišal, da je kis, napravljen iz kupljene kisove kisline, zdravju škodljiv. Kdoi je že kdaj imel. priliko uživati sadni kis, tudi ve, da je po njem zelena, krompirjeva ali fižolova solata kaj drugačnega prijetnega okusa.
Kako pa si napravimo doma sadni kis? Skoraj vsak sadjar ima svoj recept za napravo kisa, vendar pa se pogostoma skisanje ne posreči, ali se pa pozneje kia potegne.
Če hočeš napraviti dober kis, zbiraj razno odpadlo sadje: jabolka, hruške, češpije itd. Nič ne dene, če je tudi nagnito; meči ga le v pripravno posodo. Manjši vzamejo za to škafe ali steklenice s širokimi vratovi, večji široke kadi. Vsakokrat, ko vidiš, da bi ležalo suho sadje v posodi, zalij ga z vodo, ki ji primešaš na kvort vode četrt funta sladkorja, in sicer toliko, da pokriješ sadje. To pa ni nikaka potrata, kov in paprike.Nepoškodovane
so samo enkrat prevrele, jih od-cedi. Med tem pripravi ta-le nadev: Malo sesekljane šunke, malo kuhanega govejega mesa, žlico sirovega masla, dve sardeli, eno v mleku namočeno in ožeto zemljo, malo soli in popra in eno jajce. Vse to dobro zmešaj (meso mora biti seveda dobro sesekljano ali sfaširano!) in napolni s tem kumare. Na dno koze razloži tenke kosce slanine, položi gor nadevane kumare, povrh polij čašo belega vina in de-ni za približno pol ure v pečico. Ko so kumare pečene, jih deni na krožnik in jih postavi na toplo, k soku pa primešaj žlico moke. Ko se je moka malo zaru-menila, dodaj še malo limoninega soka in Juhanove ali Maggi-jeve dišave ter drobno sesekljanih kaperlov (to je zaradi boljšega, a ne mora biti). Ko je sok še enkrat prevrel, ga polij po
kumarah in daj na mizo. *
Solata iz zelenih paradižni-
zelene paradižnike, ki v pozni jeseni več ne pordeče, si lahko spravimo na zalogo. In sicer zre-žemo 1 funt takih paradižnikov na rezine, prav toliko sladke zelene paprike očistimo zrn in jo zrežemo na rezance; pridenemo še pol funta narezane čebule. Vse
dajo lupiti. Ko si češpljam pi e-vidno olupila kožice — pazi, da pri tem ne raniš sadeža --, jih zloži takoj v pripravljeno steklenico. Ko si vse poparila i a olupila ter vložila, jih zalij s preku-hanim sladkorjem (dva funta sladkorja na kvort vode), dobro zaveži s pergamentom in v pari še kuhaj deset minut, kakor hruške.
-o-
PRAKTIČNI NASVETI Noži in vilice, s katerimi obdelavaš ribe, imajo neprijeten duh. Odstraniš ga, ako
jih obribaš s kožo limone.
*
Kadar izprazniš zaboj za smeti in odpadke, zažgi v zaboju časopis. S tem zamoriš bacile.	- I I
ledvicah in pa za tiste ljudi, ki mnogo sede in zaradi tega trpe na slabi prebavi. Pot je strupen; množina strupov pa, ki jih ima pot v sebi, je ista, če se pospešuje potenje s toplo kopeljo ali pa če se potimo vsled telesnega gibanja.
Zato pa se morajo ljudje, ki
na presnovo tudi redno uživanje sadja ali zelenjadnih sokov zjutraj na tešče.
Želodec prebavlja samo beljakovine, in sicer po njihovi obliki in pripravi različno hitro. Škro-baste snovi in maščobe pa se v želodcu le malo ali nič ne spre-mnogo sede, mnogo potiti, če menijo. Glavna prebava se izvr-
Zarjavele nože najlepše osnažiš z zamaškom, pomočenim v olivno olje in prah zid- seči trebuhi' ne opeke.
*
Da ne bo perje prodiralo skozi blago podzglavnika, namazi isto z milom ali pa s
čebelnim voskom.
*
Emajlirana posoda se zelo lepo osnaži, ako vodi, v kateri jo umlvano, pridenemo zdrobljenih jajčnih lupin.
ZDRAVSTVO
KORISTI POTENJA
Že iz starih zdravniških spisov vemo, kako visoko so cenili zdravniki nekdaj potenje kot
skupaj stresemo v večjo posodo, zelo učinkujoče sredstvo proti
zmerno osolimo in pustimo stati pol dne. Nato odcedimo, premešamo, stresemo v kozarce in zali-jemo z vinskim kisom, v katerem se je pet minut kuhala pičla žlica soli. Povrhu nalijemo za pest visoko stopljenega goveja loja, ki se hitro strdi. To solato pozimi preplaknemo z vodo in zabelimo z oljem.
*
Češpije v pari. Lepe debele in ne prezrele češpije popari in ocedi. A ne vseh naenkrat, am-
Pretrcsajo najbistrejše gla- čiti yeriJ° ™alih lokalnih vojn.
najrazličnejšim boleznim. Kaj natančnejšega o potu in potenju sicer niso vedeli, ampak praksa jim je dokazovala korist potenja. Oni so bili mnenja, da se odstranjujejo s potom vred iz telesa tudi razne zdravju škodljive tvarine. Danes vemo o potu in o potenju in o škodljivih snoveh, ki jih telo izločuje iz sebe, če se poti, pač nekaj več, toda preveč pa še vedno ne. Vemo pa, da je potenje zelo koristno za revmatike, za bolnike na
kakor bi si utegnil kdo misliti, temveč nujna potreba, če hočemo dobiti res dober in obstoječ kis. Sladkor namreč povre v alkohol, ki služi za dobro redišče ocetnim glivam. Ker je v nezrelem sadju in v iztisnjenih sadnih ali vinskih tropinah prav malo sladkorja, se tudi ne more zarediti dovolj ocetnih gliv in nastane tako le tenek kis, ki je vedno v nevarnosti, da se potegne.
Posodo, kjer vre kis, postavi na topel prostor (ne pa v hladno klet!), v prostor ki ima 24 do 28 stopinj Celzija, to je pač toliko, kakor obična poletna toplota v senci. Kmalu se pojavijo okrog posode mušice, ki ležejo v brozgo svoja jajčka, da kar go-mazi črvičkov. To je škodljivo za kis; zato je najbolje, da za vežemo posode in pokrijemo kadi s platnom, ki propušča zrak, ne pa mušic. Zrak mora namreč imeti vedno dostop do brozge, ki se, čim večja je površina posode, tem bolj naglo in temeljito ski-sa. V nekaj tednih se napravi na površini sluzast klobuk, ki ga nikar ne trgajte!
Ko je dovolj skisana brozga, jo precedite skozi platno ali, če je imate veliko, na preši opre-šajte in jo napolnite v čiste posode. Ko se očisti, jo pretočite. Če boste tako ravnali, vas zagotavljam, da boste imeli dovolj zdravega sadnega kisa in se boste kaj lahko odpovedali škodljivemu esencu.
-o-
PRIPRAVA RAZNIH JED,I Nedevane kumare. Kumare srednje velikosti olupi, na enem koncu odreži pokrovček in jih
izdolbi oziroma iztrebi Z žlico. Gornji zemljevid kaže> kolika je razdalja od prestolice Madrida do posa-Nato jih položi V slan krop in ko meznih važnejših mest v državi.
hočejo ostati dolgo zdravi; to velja zlasti za starejše ljudi. Krepko potenje človeka kar pomladi. Najboljše potenje fra je tisto, k prihaja iz pojačehega delovanja telesa. Najboljše je za ljudi, ki mnogo sede, da tudi telesno delajo in se pri delu krepko pote. Kdor pa ne more ravno obdelovati kakšnega vrta, naj teka po cesti, dokler se ne začne potiti. Spočetka je dovolj, če tečeš le kakih 50 metrov daleč, potem pa vedno več. Med tekom se skloni naprej; to zelo pospešuje potenje. Ne tekaj pa s polnim želodcem! Ko prideš domov, se odrgni s suho cunjo in spij kakšno kolikor mogoče vročo pijačo. Tekanje ne pospešuje le potenje, ampak človeku tudi nepotrebno mast s telesa kar pobira, tako da tisti nesrečni "vikar vidno ginejo.
--o-
KAKO SE ZDRAVIŠ S SADJEM Prof. von Noorden, ki se trudi že dolgo za uvedbo zdravljenja s sadjem, je izdelal načrt, kako naj se kakšno zdravljenje izvede.
Prve tri do pet dni zauživaš samo sadje in sadne soke, vsak dan kakšen poldrug kilogram. Najbolje, da se ves čas držiš ene same vrste sadja, ki je odvisna od letnega časa. Samo sadje iz skupine sliv ni primerno za takšno kuro in črešnje je jemati le kot iztisnjen sok.
Po teh prvih dneh sledijo štirje ali pet dni, ko uživaš poleg mnogo sadja tudi drugo hrano, in sicer z zelo malo soli. Nato preideš spet na samo sadje, potem na mešano hrano itd.
če tega ne vzdržiš, vrini vsak teden dva sadna dneva med druge dni. Koristila bosta posebno zoper tolščavost. V ostalem je pod "sadjem" razumeti tudi razne zelenjadne soke, posebno sok kolerabe, med, kumarice, buče, paradižnike, sladko papriko itd. Zelo dobro učinkujejo sadni soki zoper netečnost, bolezni obisti, drisko itd. Vprašati pa je vedno prej zdravnika. Dobro učinkuje
ši potem v črevesju pod vplivom soka trebušne slinavke, žolča in črevesnega soka.
POGLED NA ŠPANIJO
MILK HELPS TO BEAT HIGH COST OF LIVING
It is a difficult problem to solve . . . this one of giving a family food that will supply energy and nutrition and still keep the ends of the budget together!
One way of doing this is to use more milk. Milk, for value received, costs so very much less than other foods. In itself, milk is an almost perfect food that promotes vitality and helps to build sound health, and at a cost of only one fourth of what the other one half of of the day's food elements cost!
The clever housewife will be able to draw her purse strings quite tightly, regardless of increasing food costs if she will learn to make use of the simple and healthful foods available within the reach of all!!
OR. H, M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogcl Leavitt St.)
Tel. Canal 3817 CHICAGO, ILL.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J, SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.

DENARNE POŠILJATVE
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in v^se druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj* so bile cene:
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75
Za $10.00 pošljite..........$10.85
Za $15.00 pošljite..........$16.00
Za $25.00 pošljite..........$26.10
Za $40.00 pošljite..........$41.25
Za $50.00 pošljite..........$51.50
Lire:
Za $ 4.65.................... 50 lir	Za $ 9.00....................100 lir
Za $43.00....................500 lir
Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN J £ R I C H
(V pisarni Amer. Slovenca)
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Dinarji:
Za $ 2.55.................... 100 Din
Za $ 5.00.................... 200 Din
Za $ 7.20.................... 300 Din
Za $ 9.55.................... 400 Din
Za $11.70.................... 500 Din
Za $23.00....................1000 Din
Stran 4
'AMERIK AN SKI SLOVENEC'
Sobota, 29. augusta 1936

4 f
•x'u'^'ni'u'w'o'tiMiMi'n'M'u'x'u'n'u'u'u'u'KMi'iT1"
I'll'll'lj'tl'll'll'll'll'iyU'l)
D'II'II'D'U'M'W'II'II'II'UMITT
■ '»■»■»■»»'»I'.l-ll'll'U'lUt I
USODNA Z ENA
Ivan Slivnik.



Poklical je slugo.
Kaluti-Baju so bili odkazali sobico nedaleč od gospodarjevih. Pojavil se je takoj. Viktor mu je velel, naj izloži njegove kovčege in mu pomaga pri oblačenju.
Nu, Kaluta, kako ti ugaja v tej hiši? 'Ali si dobro nastanjen?" je vprašal služabnika s tisto prijaznostjo, brez katere se ni nikoli obrnil do njega.
Indijec ga je odkrito pogledal s svojimi lepimi temnimi očmi. "Kaluta lepa soba, stanovanje dobro, sahib. Ta hiša zelo velika in lepa. Ima dve lepi sahibi. Toda sluga pravi, prava gospa sedi v tovarni."
"Tako to tudi že veš? A plavolasi gospe ti ugajata?"
"Lepa plava miss, sahib, ima rože na ustnicah in solnce v očeh, toda rože in solnce niso prave. Kaluta zebe in čuti, da za sahiba ni dobro v tej hiši," je odgovoril sluga v slikovitem jeziku svoje domovine. Nujno in roteče je jel prigovarjati gospodarju iz dna svoje zveste vdanosti do njega, zakaj njegov krepki pri-rodni nagon je slutil, da preti Viktorju nevarnost.
Viktor pa je smehljaje zmajal z glavo.
"Ti vidiš strahove o belem dnevu, moj dobri Kaluta!"
Tndijec je najprej pobesil oko na prstan čudne oblike, ki ga je nosil na desnici, nato pa je dvignil pogled h gospodarju.
"Poslušaj Kaluta, sahib!"
Viktor se je spet nasmehnil.
"V Jugoslaviji sva, Kaluta, ne v tvoji domovini. V evropski hiši je človek varen, in ni se mu treba bati temnih nevarnosti."
"Črnih duhov je povsod dovolj. Toda Kaluta čuva svojega sahiba."
S temi besedami je Kaluta-Baj pomiril svoje nejasne slutnje.
Viktor je bil med tem dovršil toaleto. V brezhibnem smokingu je odšel iz sobe ter krenil doli, v salon.
Medtem se je bil vrnil Janko. Od razgovora, ki ga je imel z Romano pred nekaj dnevi, je bil zelo izpremenjen. Toda niti mati niti sestra nista opazili te izpre-membe. Ni jima ostajalo časa niti veselja, da bi se bili toliko zmenili zanj.
S čustvom, da je doživel nekaj prelest-nega, je bil odšel od Romane, čeprav se je čutil tudi ponižanega. Njegova blodna mladeniška duša je bila našla vodilno zvezdo, h kateri je mogel povzdigovati oči ter jo občudovati.
In to, da se je zdelo Romani vredno spraviti ga k zavesti in se je trudila zanj ter ga sprejela prisrčno in dobrohotno kakor še nihče nikoli, ga je povišalo v. lastnem spoštovanju in mu dalo vrednost, ki je ni hotel zapraviti, bilo mu je v oporo. In kako zelo je potreboval takšne o-pore, se je zavedal šele zdaj.
Ko je pozdravil strica Viktorja, je storil to povsem drugače, nego je bila sicer njegova brezbrižna in neotesana navada. Vedel se je svobodno in neprisiljeno, hkrati pa tudi vse bolj umerjeno in moško nego doslej.
Viktor mu je prisrčno odzdravil. Janka je družila z njim očividno iaka rodbinska podobnost. Bil je živa slika svoje-
ga očeta. In Viktor je ljubil rajnkega popolibrata od srca. Nehote je prenesel zdaj vse to čuvstvo na njegovega sina. Z radostjo je opazil v nečakovih očeh samozavestno odločnost, kakršne oče ni imel.
Pokramljal je z Jankom živahno in iskreno ter se ukvarjal ž njim tako dolgo, da je postala Beatrika nestrpna. Zato se je vmešala nazadnje v razgovor in priklenila Viktorja s svojim koketiranjem tako, da ni videl kmalu več ničesar razen nje.
Ko je Janko pozdravil strica, je tekel gori v svojo sobo, da bi se naglo preoblekel za k jedi. Njegova soba je ležala Vik-torjevi malone nasproti. Na dolgem mo-stovžu, tik nasproti sobam svojega gospodarja, je slonel s prekrižanimi rokami Kaluta-Baj v dostojanstveni pozi. Janko je osuplo pogledal slikovito tujo prikazen. Obstal je pred Indijcem ter ga pomeril z očmi.
"Kdo ste?" ga je vprašal po nemško.
Indijec je razumel pomen teh besedi.
"Kaluta-Baj je sluga sahiba Trtnika," je odvrnil v polomljeni angleščini.
To je navdalo Janka s silnim zanimanjem. Razvil se je med njima pomenek, ki seveda ni bil lahek, ker se je Janko težko izražal v angleškem jeziku. Kaluta, ki je po svoje gladko brbljal angleščino, je postal mahoma kaj zgovoren.
Tako je Kaluta zvedel, da je Janko nečak njegovega sahiba, in ker ga nagon pred njim ni svaril kakor pred plavolaso miss sahib, mu je povedal marsikaj. Pripovedoval je o tistem lovu na tigre, ko mu je sabib otel življenje, ter navdušeno govoril o pogumu in hrabrosti svojega gospodarja, ki je rešil tudi smrtno ranjenega mladega Nemca iz tigrovih krempljev, ne meneč se za lastno nevarnost. Kaluta je zavihal široke rokave svoje obleke ter pokazal Janku strašno brazgotino, ki jo je bil pustil opasni doživljaj na njegovi mišičasti roki.
Janko je pozabil vso svojo naveličanost. Z bleščečimi očmi in zastajajočo sapo je poslušal zgodbo o lovski prigodi.
Ko je Kaluta končal, je rekel Janko živahno : "Še mnogo mi boste morali pripovedovati Kaluta-Baj, kadar bom utegnil." To rekši se je poslovil od Indijca in mu krepko stisnil roko.
Tujec pa je zadovoljno gledal za Jankom. Ko je stopil mladenič k njemu, je bil pogledal Kaluta-Baj na čudni prstan na svoji desnici.
Mladi sahib ima poštene oči in pošteno srce," je rekel sam pri sebi.
Ko se je Janko vrnil k ostalim, je pripovedoval z bleščečimi očmi o svojem srečanju s Kaluto-Bajem.
"To ti je imeniten človek, stric Viktor. Pravil mi je, kako sta lovila tigre in si mu rešil življenje. Res hrabro si se postavil zanj."
Viktorjevo čelo je zardelo. Nič ni rad slišal pohvale.
"Zelo moraš biti pogodu Kaluti. On drugače le nerad zaupa ljudem; molčečen je in oprezen. Samo takšni, ki so mu zelo simpatični, se morejo pohvaliti, da jih je spoznal vrednim daljšega pomenka," se je pošalil.
POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
katere ima v zalogi naša knjigarna:
POL LITRA VIPAVCA, D. Fei-gl. Bros. 136 str. Kratke zabavne zgodbice iz življenja............ 60c
POLJUB. K. Svetla. Broš. 97 str. Interesantna povest iz gorskega življenja češkega naroda ............ 50e
POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, E. L. Bulwer. Trdovezana 355 str. Zanimiv roman v dveh delih, vsaka zase. Obe knjigi....$2.00
PO STRANI KLOBUK, D. Fei-gel. Broš 155 str. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive 75c
PETER MARKOVIČ, Iv. Pregelj. Broš. 201 str. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako je strašilo ljubljanske šolarje.......... 75c
POTOP, H. Sienkiewicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega naroda. Dva dela vsak v svoji knjigi. Prvi del ima 956 str. in drugi 495 str. Obe knjigi .............................$6.00
POVESTI IN SLIKE, Ks. Me-
ško. Broš 79 str. Kratke pove-
sti iz življenja
45c
PRAVLJICE, F. Milčinski. Trdovezana 133 str. Ilustrirana z risbami ............................................ 90c
PRAVLJICE IZTOKA, Iv. Vuk. Trdovezana, 125 str. Zanimive pravljice, vporabljive za zabavo in kratek čas ................................ 75c
PREGELJ IVANA ZBRANI SPISI. Broš 255 sfer. Dve krasni povesti v eni knjigi: Zgodbe zdravnika Muznika in Tolminske matere sveta noč ................$1.00
PRAVLJICE, O. Wilde, trdovezana .............................................. 50c
PRIHAJAČ, Fr. Detela, trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz
življenja ..........................................$1.00
Brošura ......-..................................... 45c
PRIPOVESTI O PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. zanimiva povest .................................. 75c
PRST BOŽJI ali izgledi božjih kazni, oz. slučaji, ki niso slučaji. Broš 78 str............................. 35c
PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr.
Milčinski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva.... 45c
RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 str. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta povest........ 75c.
RIBIČEV SIN, Pravljica ............ Ž3c
ROŽA DEKLET, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 56 strani .............................................. 25c
SANGUIS MARTYRUM, L.
Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva povest iz prvih časov kristjanov .............................. 60c
SISTO E SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str................................. 35c
SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekletu, ki se čita z velikim zanimanjem ......................................... 50c
SLIKE, Ks. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zanimanja............ 65c
SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57,
58 in 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja in Korotanske povesti. Zelo priporočljive ........................ 75c
SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk. Broš. 133 str. Roman iz našega kmečkega življenja, ki se s posebnim zanimanjem čita................ 65c
SORODSTVO, Iv. Šorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja ................................ 45c
SPAKE, N. Korun. Trdovezana 151 str. Kratke vesele zgodbice..$1.00
SREČA, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 42 strani...... 25c
STEZOSLEDEC, pretresljiva po-vestiz ameriškega življenja...... 30c
TISKOVINE
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
SVETLOBA IN SENCA, Fr.
Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Det«love povesti je tudi prav zanimiva ................................ 80c
SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iz konca 11. stoletja .............................. 60c
ŠOPEK SAMOTARKE, Mani-ca Komanova. Broš. 175 str. Kratke povesti, ki so priljubljene zlasti ženstvu ........................ 50c
ŠTIRI LETA V RUSKEM U-JETNIŠTVU, J. Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opisuje doživljaje vojnega ujetnika $2.00
SELO STEPANČIKOVO, F. M.
Dostojevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo humorističen roman iz ruskega življenja............$1.25
TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije ................................ 75c
TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se ne spominjate kako ste z zanimanjem čitali povest Džunglo.
To je nadaljevalna, povest iste. Tu čitate, kaj se je z Tarzanom
godilo pozneje ---------------------------$1.25
Mehkovezane ..........................— 95c
TARZANOVE ŽIVALI, E. Burroughs. Mehkovezane, 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju.. Ta roman je prav tako zanimiv kakor druge povesti o Tarzanu.. 95c
TARZAN KRALJ DŽUNGLE,
trdo vezana knjiga z slikami z 300 strani .......................................$1.00
TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samo-obtoženca ........................................ 75c
TIHO JEZERO. Povest za slov. mladino ............................................ 75c
TIK ZA FRONTO, D. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja 80c
TESTAMENT, J. Krsnik. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi oporoki ............................................ 85c
TO KRAJ IN ONKRAJ SO-
TLE, ter tam preko. F. Žolna.
Trdovezana 68 str. Hudomuš-nice, ki se z zanimanjem čitajo 65c
TOLMINCI, I. Pregelj. Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincih in njihovem življenju.... 95c
TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v eni knjigi........ 50c
TROJE ANGELSKIH ČE-ŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kmetska povest iz slovenskega življenja........................................ 35c
TUJSKI PROMET, F. Detela.
Trdovezana 174 str. Povest iz življenja Dolenjcev iz novomeške okolice. Zelo zanimivo........$1.00
TUNEL, B. Kellerman. Trdovezana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj ne odloži, dokler ga ne prečita ................................$1.20
UBOGI UŠTIN, SI. Slavec. Brošura 132 str. Zanimiva slovenska povest .............................................. 55c
VENEC SLOVANSKIH POVESTI J. Broš. 270 st. 6. knjiga. — Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi ........................................ 60c
VERA, O. Waldova. Trdovezana 154 str. Interesantan roman
iz ruščine ........................................ 75c
V	LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C.
Doyle. Roman, ki vas popelje
v burne zanimive slučaje libijske puščave .................................... 60c
V	OKLOPNJAKU OKOLI
SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po...............-.........._... 80c
V	PETROGRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice .......... 75c
VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest ........................................ 25c
VSTAJENJE, roman v treh delih spisal L. N. Tolstoj; trdo vezana knjiga z 595 strani........$3.50
V	TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest
iz češkega življenja .................... 95c
VZORI IN BOJI, J. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je prav zanimiv ................................................$1.50
ZAGORSKI ZVONOVI, Reim-michl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita 75c
ZGODOVINA 17. PEŠPOLKA,
K. Capuder. Trdovezana 176 str. Ilustrirana knjiga, ki opisuje zanimivosti slavnega 17. regimenta ......................................................$1.00
ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine ........................................$1.00
ZA MILIJONI, - A. K. Green. Trdovezana 253 str. Zelo napet in zanimiv roman ........................ 75c
ZADNJA KMEČKA VOJSKA.
Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja in njih borbe proti tlačiteljem........$1.25
ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar Broš. 184 str. Velezanimiva povest iz češkega življenja, ki bi jo moral čitati vsak naš človek.... 50c
ZADNJI DNEVI V OGLEJU.
Roman iz petega stoletja po Kristusu., Trdovezana 120 str... 85c
ZADNJI DNEVI VELIKEGA MUCENIKA, M. Bambič. Broš. 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja v Ameriki 45c
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A. M. Dostojevski. Trdovezana 258 str. Napeta in zanimiva povest iz ruščine. Dva dela, vsak v svoji knjigi. Vsak del ....................................................$1.25
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK, J. P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi zvezek. Vsak po .......................................... 40c
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Prezrl, menda.
Molek je Molek, kakor je kak fajmošter pač fajmošter, in samole ene strani ni nikjer. Zadnjič je celo Rev. Hugo Bren napravil na Molekov naslov poseben članek v A. S., kjer g. Molek ne odreže ravno slabo. Podpiram, davek, komur davek. ! Bojim se pa, da bo g. Molek zato "fathra" — pobil, ker prvič so mu razni "fathri" hudo zašli v želodec, in drugič je g. Molek zdaj enako hudo v — pobijanju, pravi delirii se era je lotil, in v takem duševnem razpoloženju n. pr. — pobija:
"Father" Coughlin pobija Roosevelta in Pirca.
"Father" Slaje pobija town-sendovce.
Stric Pire pobija Slovensko narodno podporno jednoto po svoji "do neba visoki logiki.'
Doktor Townsend pobija newdealovce.
"Father" Trunk pobija co-loradske skale.
Veliki knez Hearst pobija boljševike po vsem svetu.
"Father Time" bo pa pobil vse te pobi.jače in v nekaj letih ne bosta svet ne narod ničesar vedela o njih !"
Morda bo pri vsem tem moje pobijanje najbolj brezupno in prazno delo, ker teh šmen-tanih skal je hudo veliko in trde so te — buče. Se razume, da "svet in narod ne bota ničesar vedela" vsaj o mojem f a jm oštrovskem p obi j an j u.
Ampak zdi se mi, da g. Molek ne našteva le teh pobijal-cev, če me ne varajo oči in skale niso že razbile moje prazne buče alston, zdi se mi, da se je g. Molek sam pridružil takim pobijalcem, katere on pobija. Vsaj socialistično politiko hudo in jezno pobija, in g. Zaitz in Garden in Pogorele hudo grbančijo čelo radi te pobijarske robe in očividno je g. Molek pri po-bijalcih samega sebe prezrl.
Prej imenovani, ki zdaj tudi g. Moleka pobijajo, sicer k vsi sreči niso nobeni "fathri," niti ni tak "father" g. Molek, se razume, ampak vsaj najprej imenovani bodo hudo trdili, da "Father Time" bo hudo Ioputnil in pobil tudi g. Moleka, da "svet in narod ne bosta ničesar vedela o njem." Sicer je pa zdaj še vedno čas kislih kumare. Ve-deremo, bomo videli.
!Z ?L0V, NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
Sedaj je zelo zaposlen s čiščenjem in pospravljanjem, zato če ga rojaki ne vidijo tako pogosto, naj vedo, da je "bizi". — Kakor sem izvedel, je zbolela Mrs. Mary Teringer, ki živi s svojimi hčerkami sedaj na 8229 Jeffery ave. Upamo, da ni prehudo in ji želimo skorajšnjega okrevanja. — Kar se tiče naših baseball igralcev, boostarjev dr. sv. Flo-rijana, naj omenim, da so to leto zopet zmagovalli in sicer v tukajšnji "Park Ligi". Zadnjo nedeljo so imeli zadnjo bitko, katero so zmagali s 6 proti 3, dasi bi morala stvar izpasti 6 proti 0, da ni prišel vmes nesrečni "eror". Na vse zadnje pa je vseeno dobro, samo da je zmaga na naši strani. Ljudstva, ki so gledali to zanimivo igro, je bilo v parku nič koliko. Pravijo, da bodo še igrali.
Predzadnji teden je umrla v Chicago Heights Mrs. Theresa Sheme, sestra poznanega Mr. John Likovicha, dolgoletnega tajnika dr. sv. Florijana št. 44, KSKJ. Stara je bila okolu 62 let in je bila stara pijonirka v So. Chicagi, kjer je živela do vojnega časa, nakar so se preselili v
Chicago Heights. Omenjena je bila tudi ustanoviteljica društva Marije Čistega Spočetja št. 80, KSKJ. Zapušča moža, šest otrok, izmed katerih so nekateri že poročeni, omenjenega brata in še več drugih sprodnikov. Pokopana je bila pretekli ponedeljek in sicer je bilo njeno truplo prepeljano v Joliet, na slovensko pokopališče sv. Jožefa, kjer je bil prav lep pogreb. — Naj pokojna počiva v večnem fmirur ostalim žalujočim naše sožalje. '
Novinar
PLESKARJI POZVANI NA STAVKO
New. York, N. Y. — Unija sobnih pleskarjev, dekoratol-jev in obeševalcev papirja v torek pozvala svoje članstvo, kakih 12,000 po številu, na stavko za ta četrtek. Poleg drugega zahtevajo uriijsko plačo po $9 na dan za sedem ir dela.
List "Am. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod pira katoliške Slovence v Ameriki.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vaa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
HK
-v
Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088
S

Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	i\i\
in stane samo:	!pZiUU
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,