Stran 359.
Novice.
—   S sabljo po glavi. Prejeli smo naslednji popravek: Nst 753/00 Slavnemu uredništvu „Novice" v Ljubljani. Temeljem §. 19. tiskovnega zakona poziva podpisano državno pravdništvo po sporazumljenju s c. in kr. 3. kornim povelj-ništvom slavno uredništvo, da objavi z ozirom na članek v listu št 35. z napisom: „ Glavo je s sabljo presekal" sledeči uradni popravek: Ni res, da je glavo s sabljo presekal neki stotnik reservistu njegove kompanije, ker je reservist za* nikarno Šel brez stotnikovega dovoljenja vodo pit. Ni res, da ga je reservist, oče 5 ali 6 otrok, umrl. Ni res, da se je zgodil uboj Stvar se marveč skrči na to, da se je na poti lovskega bataljona št 7 blizo Rakeka dne 24 avgusta 1900 poveljnik prve stotnije vsled upora nekaterih vojakov pri zajemanji vode primoranega videl, orožje rabiti, da bi si pri-došil potrebne pokorščine, in da je pri tem lovec-reservist samskega stanu zadobil lahko oškodo na glavi, ki se je v nekaterih dneh brez vsacih nasledkov zacelila. Vojaško-sodne poizvedbe o tem dogodku se vrše. C. kr. državno pravdništvo. V Ljubljani, dne  12   septembra 1900.
—   Osebne vesti Škof v St Cloudu v Ameriki preČ gosp. A. Trobec ie prišel minoli teden na nekaj časa na Kranjsko in sicer v svoj rojstni kraj v Polhovi Gradec — Pravni prakfcikant pri dež sodišču v Ljubljani gosp. Anton Kuder je imenovan asistentom pri finančnem ravnateljstvu gosp Herman Salomon in Avguštin Zajec sta imenovana za računska asistenta pri deželni vladi.
—   Odlikovanja. Arhitekt gospod Makso Fabiani, doma iz Kobdilja na Krasu, je dobil na svetovni razstavi „Grand prix". Portir v ljubljanski tobačni tovarni gosp. Fran Fruchs je povodom svojega umirovljenja dobil srebrni zaslužni križec
—   Maša zadušnica za pokojno cesarico Elizabeto so bile dne  10. t. m.
—   Slovenska umetniška razstava se otvori v soboto dne 15. t. m. opoldne na slovesen način in bo odprta do dne 15 oktobn. Isti večer bo v „Narodnem domu" slavnostna akademija s prav odbranim vsporedom.
—   Slovensko gledališče. Nova sezona se otvori dne 22. t. m. z opero  „Aido".
—   Katoliški shod v Ljubljani se je vršil od ponedeljka do srede. Udeležilo se ga je poleg kardinala Misije, škofa Jegliča in škofa Napotnika nad 400 duhovnikov in nad 1000 oseb kmetskega ljudstva
—   Slomškova zveza se je ustanovila minoli ponedeljek. Pristopilo jej je 80 učiteljev in učiteljic. „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" ima  1900 članov.
—   Premije za učitelje. Metelkove premije za učitelje so letos prejeli gg : Anton Smerdeh. Š. Tomažič, Jos. Cerin, Leopold Punčuh. K Završaik in M Konjar. Premije za vrtnarstvo so dobili gg : V. Sadar, V. Burnik in I   Žirovnik.
—   Slovenci iz Trsta in okolice nameravajo dne 7. oktobra obiskati umetniško razstavo v Ljubljani in pri rede tem povodom poseben vlak. To naznanilo je v Ljubljani obudilo veliko veselje in se že delajo priprave, da se Tržačani lepo sprejmejo
—   V cestni odbor senožeški je deželni odbor poklical gosp. Franjo Sušo, posestnika v Senožečah in gosp. Ivana Jure o, posestnika v Bukovju; v cestni odbor ribniški je poklical dež. odbor gosp Josipa Merherja, posestnika in trgovca v Dolenji vasi, in gosp. Antona Andolska, župana v Velikih Poljanah.
—   Efektno tombolo s 1000 srečkami je dovolilo ministrstvo gasilnemu društvu v Kranju.
—   V novomeški okrajni šolski svet sta bila kot zastopnika učiteljstva izvoljena gg. nadučitelj Andolšek in učitelj Matko.
—   Avstro-ogrska banka je sklenila sezidati v Ljubljani svoje lastno poslopje in je v to svrho kupila del nekdaj Kdslerjevega vrta v Knafljevih ulicah.
—   Shod v Ribnici. Dne 9. t. m. se je vršil ob izvanredno veJiki udeležbi shod volilcev, na katerem je poročal poslanec Višnikar o delovanju dež. zbora. Poslancu se je izieklo zaupanje.
—   Državnozborske volitve na Kranjskem se bodo vršile iz pete kurije in iz kmetskih občin neposredno in ne več po volilnih možeh Peta kurija in kmetske občine bodo volile še pred Božičem, mesta in veleposestva pa po novem letu.
—   Vipavska železnica. Deželni odbor goriški je naročil denarnemu kreditnemu zavodu v Trstu, da takoj naloži pri prometnem denarnem zavoiu na Dunaju na razpolago železniškemu ministru 100.000 gld. in to kot prispevek goriške dežele za nakup osnovnih akcij vipavske železnice.
—   Volilno gibanje utegne postati tudi na Kranjskem prav živahno. Zlasti zanimiva bo volitev v dolenjskih mestih, ki jih je dozdaj zastopal S ukije, in v okrajih kmetskih občin, ki sta   jih   zastopala poslanca  Pfeifer in Vene a j z.
—   Šulvereinska šola v Domžalah. Tirolci v Domžalah se pehajo, da bi ondotno šulvereinsko šolo prevzela občina. Ta je že itak revna, sicer pa je to iz narodnostnih ozirov nedopustno in upamo, da bodo ti poskusi pri vseh poklicanih faktorjih naleteli na najodiočnejši odpor.
—   Slomškova slavnost v Ljutomeru je bila znamenita narodna manifestacija. Udeležnikov je bilo okoli 6000. Okrajni glavar Supantschitsch je dal konfiscirati zastavo celjskega Sokola    Upamo, da pride to v drž   zboru na razpravo.
—   Državnozborske volitve na Štajerskem so že razpisane. Vršile se bodo v prvi polovici meseca januvarja in sicer bo volila 5. kurija dne 3. januvarja, kmetske občine dne 8 mesta in trgi dne 11., trgovinske zbornice dne 14. in veieposestvo dne 15   januvarja
,,Sudsteirische Volksbank" so ustanovili v Gradcu. Opetovano smo že opozarjali slovensko javnost, na to nevarnost Naši zagrizeni narodni nasprotniki, ki imajo že itak vsa javna sredstva v svojih rokah in jih brezobzirno uporabljajo v neednakem boju proti nam, so zlaj organizirali celo svoj kapital z očitnim namenom, da nas čim preje, zlasti na meji, gospodarsko osuŽnijo. Ako hočemo zlobne nakane naših nasprotnikov preprečiti, treba, da zlasti „Naša straža" obrne vso svojo pozornost na severno   mejo in s pomočjo slovenskih
Stran 360.
denarnih   zavodov   gospodarsko   okrepi   naš   živelj, kjer  je v nevarnosti, da ga požre nenasitni tujec.
—   Družba sv. Mohorja. Število udov družbe sv. Mohorja je letos napredovalo od 78 103 na 78 596, to je: 493 udov več kakor lani! Teh 78 596 Slovencev-Mohorjanov se razdeli po posameznih škofijah in krajih tako-le: 1. Goriška nadškofija 8.610 udov, manj 294. 2. KršKa škofija 6.368 udov, več 141. 3 Lavantinska škofija 25.796 udov, več 990. 4. Ljubljanska škofija 30.106 udov, manj 636. 5 Tržaško-koprska škofija 4 016 udov, več 28. 6. Sekovska škofija 564 udov, več 39. 7 Somboteljska škofija 344 udov, več 28. 8. Zagrebška nadškofija 545 udov, manj 23 9. Senjska škofija 213 udov, manj 1. 10 Poreška škofija 130 udov, več 19. 11. Djakovška škofija 62 udov, več 15. 12 Bosniška škofija 237 udov, več 10. 13. Vjdemska nadškofija 194 udov, manj 3. 14. Razni kraji 526 udov, več 208. 15 Amerikanci 804 udov, več 14. 16. Iz Afrike in Azije 81 udov, manj 42. Pregled nam kaže, da smo napredovali v 10 škofijah (in sicer za vkup 1492 udov), nazadovali pa v 6 škofijah (za vkup 999 udov). Lavorika gre letos lavantinski škofiji, kjer je število poskočilo za 990 udov. Vesel je napredek tudi v krški škofiji, kjer štejemo 141 udov več Po raznih krajih je na-rastlo število za 208 udov. Rokopisov je družbenemu odboru v tem letu došlo 76 V zadnji svoji seji je odbor sprejel sledeče: i) Večja dela: 1. J. M. Seigerschmied: „Pamet in verau. Apologetičen spis. 2. M Cilenšek: „Naše koristne rastline". 3. J. Koprivnik: „Umni vrtnar", b) Leposlovne vsebine: 1. T. M. Dovič: „ Oskrbnikov sin". Povest. 2. Malo-grajski: „Nehvaležni sin". Povest. 3. Isti: „Miklova lipa". Povest. 4. Isti: „Pisana mati". Povest. 5 Fr. Ks. Meško: „Pripovedka". Povest. 6. Pavel Perko: „Umrla . . ." Črtica. 7. Podgoričan: „Prvi hleb". Povest. 8 Ivan Pucelj: nKakor na kup, tako s kupa". Povest. 9. Grr. Rant: „Nesrečna človeka". 10. Ivo Trošt: „Kdor zna, pa znaa. Povest. 11. Dr. J. Vošnjak: „Blagor mirnim!" Dve povesti. 12. Isti: „Ne vdajmo se!" KratkoČasnica v enem dejanju, c) Poučne vsebine: 1. Anton Janežič: »Najvažnejše določbe o novem davku". 2. J. M. Dovič: „Ob Prešernovi stoletnici". 3. J. Koprivnik: „ Grozdni plesen". 4. Isti: , San jozeski kapar ali ščitar". 5. J. Lesar: „f Nadučitelj Jožef Raktelj". 6. Ivan Planinec: »Slovensko planinsko društvo". 7. Fr. Praprotnik: „Zasajajmo le lepa drevesa". 8. Fr. Podbor: »Gospodarske drobtinice". 9. Fr. Šegula: »Razgled po katoliških misijonih". 10. Lj. Stiasnv: »Slovenska naselbina pri Vladikavkazu na Ruskem". 11. Fr. Štingl: »Zavetniki posameznih stanov". 12. Isti: »Zgodovinske črtice". 13 Isti: Iz življenja imenitnih mož". 14. Fr. Uršič: »Novi zakon o prejemščinah". 15. Dr. J. Vošnjak: »Streljanje proti toči". 16. J. B. T.: »Opatija Zatičina". d) Razne pesmi so poslali pesniki: Fr. Ks. Meško, Fr. Neubauer. Rad. Sikester, Ljudmila, R. Košar.
—   Značilna beseda. Te dni je imelo laško politično za Istro svoj občni zbor v Pazinu. Prišel je tudi istrski zastopnik pete kurije, dr. Bartoli, ki je pri ti priložnosti storil značilno izjavo: V obče zanima nas Italijane to, kar se godi v Avstriji, samo do gotove meje.
—   Cesar v Gorici. Po najnovejši določbi, pride cesar dne 29. septembra v Gorico, na proslavo 4001etnice združenja Goriško-Gradiščanske s habsburškim cesarstvom. Minoli teden so bili poklicani župani političnega okraja goriškega na glavarstvo v Gorico, kjer se jim je povedalo, da k sprejemu cesarja ne smejo priti z narodnimi zastavami.
—   Škandalozno razkritje. Tržaški »Avanti" se poroča, da se je te dni vršila pri deželnem sodišču v Trstu kazenska obravnava proti Antonu Žerjalu radi hudodelstva proti-narodnih pohotnih činov, katero hudodelstvo je izvršil dvostransko na telesu dr. Gvidona d' Angeli, odvetnika in državnega poslanca tržaškega.   Žerjal je bil obsojen na 4 me-
sece težke, poostrene ječe. Sodni dvor je upošteval olajševalno okolnost, da je bil obtoženec izzvan od odvetnika dr. d' An-gelija k nesramnemu činu. Postopanje proti dr. d' Angeliju je zastarelo, ker je prešlo od zadnjega čina že več nega pet let.
—   Umrl je 12. t m. v Ljubljani občespoštovani narodnjak občinski svetnik gosp Jan Dejak, pomorski kapitan v p. in posestnik star šele 44 let. N. v m. p.!
—   Ponesrečil je učitelj gospod Florijan Rozman iz-Krškega. Na cesti blizu Radovljice je padel s kolesa, si iz-pahnil roko, si zlomil jedno rebro in se na glavi močno poškodoval. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
—  Pri streljanju je ponesrečil Štefan Verbič iz Kosez. Pri nabijanju topičev se je vnel smodnik in mu pahnil r obraz. Težko poškodovanega so ga pripeljali v ljubljansko bolnico.
—   Gadje gnezdo v otroški postelji. V neki koči pri Brezovi rebri poleg Dvora so stariši pustili svojega otroka doma v postelji. Ko se oče vrne domov vidi, da leze velika kača otroku v usta. Mož zgrabi gada in ga potegne otroku iz ust. Našli so potem še celo gnezdo s petimi gadi v tisti postelji.
—   Poboji. V Lescah je bil zaklan 221etni Janez Primožič iz Zagoric. — Na Breznici je neki gostač dvakrat nevarno sunil z nožem hlapca Komana.
—   Nevarnega tatu je vjel orožnik Jurca na cesti iz Lesc na Bled. Tat pravi, da se zove Mihael Milečki in da je iz Trsta. Na sumu je, da je gostilničarju Ferjančiču v Planini ukradel hranilnično knjižico za 247 K, in da je tudi več druzih tatvin izvršil. V Lescah je tat vrgel v stranišče več vitribov in hranilnično knjižico za 200 K, glasečo se na ime Jos.  Legata.
—   Ogenj. V ponedeljek zvečer je na Dol. Vrhu pri Št. Petru na Dolenjskem nekemu posestniku pogorelo vse imetje. Škode je do 12.000 kron.
—   Strossmayer-ja soletni škofovski jubilej bil je velikanski. Od vseh strani, koder prebivajo Slovani, došle so deputacije v Djakovo, da se poklonijo velikemu geniju in največjemu dobrotniku Slovanov. Pisem in brzojavk došlo je na tisoče. Tudi spodnje-štajerski Slovenci so bili osebno zastopani in iz Celja odposlal se je v imenu spodnje štajerskih Slovencev telegram, ki v gorkih besedah izraža blagemu jubilarju uda-nost in ljubezen. Bog nam ohrani sivega starčka škofa Stross-maverja do skrajne   meje   človeških   dni v zdravju in čilosti t
—   Umor gimnazista Winterja. V Konicah se je vršila obravnava proti zidu, kramarju Israelskemu, ki je bil obdolžen, da je pomagal umoriti 18letnega gimnazijsta Winterja, čegar truplo in deli telesa so bili najdeni na raznih krajih Nekdo je trdil, da je videl kramarja nesti neko vrečo, v kateri je bila — kakor je trdil — glavi podobna stvar. Ker je bilo truplo brez krvi, so antisemitje naglo razbobnali, da se je zgodil zopet nov rituvalen umor. Toda Izraelski je bil docela oproščen.
—   Stekel pes med plesalci. V ogrski vasi Mali Halmaš je priredilo rumunsko občinstvo zabavo s plesom. Ko so se plesalci pripravljali na četvorko, je planil v sobo stekel pes ter začel grizti okoli sebe. Pes je ugriznil petero oseb, katere so prepeljali v Pasteurjev zavod.
—   Možu odsekala glavo. Mitroviški „Branik" poroča: V Subotištu je živel Simo Hadžic, kovač, s svojo ženo Smiljano v slogi in ljubezni kakih 23 let, in tekom tega časa se mu je rodila hči Mileva. Pozneje je nastalo med zakoncema večkrat nesporazmljenje, prepir in tepež. Kovač je dolžil ženo, da mu je nezvesta. Dne 3. julija sta se zopet sprla,, ker Smiljane ni bilo dolgo domov.   Okoli 5. ure popoludne je
Stran 361.
šel kovač v gostilno ter se vrnil ob 2. uri ponoči pijan. Srni-ljana mu je celo priredila posteljo, zjutraj pa sta se začela prepirati iznova. Kovač je dejal celo, da jo ustreli, in začel je nabijati puško rekoč ženi, ki je delala peko, naj dene kruh hitro v peč, ker potem mora s sveta. Smiljana je pobegnila k sosedu Jeramiču, proseč ga, naj pomiri njenega moža. Je-remič je Sel z ženo h kovaču, a besni Hadžič je zapodil oba. Med tem je poskrila Smiljana puško, vse nože in sekire ter pobegnila. Ali Simon Hadžic je našel puško ter zaklical zanjo: „Boga ti, kad se vratiš, biti češ gotova I" Črez eno uro se je Smiljana vrnila in našla moža spečega v postelji. Šla je v kuhinjo po sekiro ter mu odsekala glavo. Zato je dobila 5 let težke ječe.
—   Najboljša madjarska umetnika sta Hrvata Bu-kovac in Frangeš Eimska »Tribuna", ki je med najodličnej-šimi italijanskimi listi, piše namreč pod naslovom „L'Ungheria" o madjarskih umetnikih na parižki razstavi ter hvali med vsemi najbolj Bukovca in Frangeša. Znano je, da je dobil Bukovac kot „madjarski" umetnik odlikovanje na parižki razstavi. Tako znajo Madjari hrvatske talente zlorabljati za lastno slavo!
—   Blaznik v muzeju. Iz Florence poročajo: V egipčanskem muzeju je neki nadzornik nakrat zblaznel, ranil ravnatelja Scifonija smrtno in razbil ali poškodoval več dragocenih, jako redkih stvarij, med temi neko grško vazo, ki je vredna baje 1/A milijona lir.
—   Proti dvoboju. Ni dolgo temu, kar je bil kasiran avstrijski častnik markiz Tacoli, ker je odklonil poziv na dvoboj sklicuje se na svoja verska čustva, častni svet časniški je spoznal, da je častnik s tem kršil stanovsko čast, pokazavši se strahopetca, ter ga je prisilil, da je odložil dostojanstvo častnika. Ta afera je delala mnogo prahu. Vzlasti po konservativnih častnikih je bilo razburjenje veliko. Sedaj pa je posegla v razpravo jako visoka oseba, Don Alfonso Bour-bonski. Pisal je Tacoliju pismo, v katerem izreka, da katolik nikdar ne sme sprejeti poziva na dvoboj. Ali on obsoja tudi nekatolika. ako se je dvoboje^al, ker je dvoboj sploh barba-ričen običaj, vreden divjakov, a nevreden civilizacije. Don Alfonso je uverjen, da se bo čez sto let o tako imenovanih »častnih aferah" govorilo z istim uspehom, kakor se govori o tako imenovanih „božjih sodbah" srednjega veka. Govorilo se bode: Ali so bili ti ljuije res sužnji brez vsake duševne nezavisnosti, da so se pokorili taki, od nikogar sankcijonirani, surovi neumnosti? Žalostno je misliti, da mnogi ljudje, ki stoje na zadostni višini napredka sedanjega časa, bi mogli umeti, da je dvoboj istotako smešen kakor junaštva don Ki-šota, da ti ljudje inteligenco sramotno silijo v jarem manjšine in si trepetaje dajejo obešati ključavnico na usta. To ni in-subordinacija, ampak sledimo le zakonu, ako protestujemo proti kaki zlorabi. Don Alfonso vprašuje tudi, ali je res to dokaz posebnega junaštva, ako gre kdo v dvoboj, ker mora, prisiljen v to od tovarišev, in ker ve, da bo sicer izključen iz občevanja ž njimi, ali pa da ga celo postavijo na ulico? Pred alternativo je: ali umoriti, ali se dati umoriti, ali pa uničiti svojo eksistenco. To je žalostna alternativa. Resničen pogum je — zaključuje don Alfonso — kar je storil markiz Tacoli.
—   Knez črnogorski v nevarnosti. Ko je bival knez Nikola v italijanski luki Bari, je dobil za stražnika policijskega komisarja Veranica Komisar je moral od daleč spremljati kneza povsod in skrbeti, da se mu kaj ne zgodi. Skrb za varstvo in velika odgovornost pa sta komisarju zmešali glavo. Ko je šel knez v luko na sprehod, je komisar nakrat zblaznel ter začel kričati, kazaje na kneza: „K meni, tri, štirje možje! Vrzimo tega stana v morje!" Knez je pre-bledel in potegnil meč. Množica pa je zgrabila biaznika in ga odvedla na policijo.
—   Nesreča z dobitkom. Dobitek je pripravil na be-raško palico nekega nemškega brodarja. Mož je živel v precej dobrih razmerah, ko je nakrat zadel glavni dobitek na srečko štev. 18.427 v znesku 40 000 mark, poslal je srečko na monakovsko banko v navadnem pismu in dal na pismo tudi navadno znamko za 10 pfenigov. Monakovska banka, ki je imela nalogo izplačevanja dobitkov, ni brodarju nič odgovorila, in ko je brodar vprašal, kaj je z njegovim glavnim dobitkom, odgovorilo se mu je, da banka njegove srečke ni dobila v roke. Brodar je tožil banko, a zgubil je pravdo v vseh instancah. Zgubil pa pri tem ni samo srečke, ampak zapravil je s pravdo toliko, da so mu nedavno prodali hišo in brod ter je srečni loterist sedaj navaden berač
—   Najglobokejše mesto na Oceanu. Ko so preiskovali morsko dno. je našel .američanski kabel-parnik „Nero" med Juam in Midway v filipinskem arhipelju globočine 9636 in 9435 m. Najglobočeje mesto, katero so do zdaj poznali, znaša 9427 metrov in leži severovzhodno od Nove Zelandije in vzhodno od keimandeških otokov.
—   Morska kača. „Amerikanski Slovenec" poroča z dne 14. m m.: Danes se je prikazala pri Kingston prava morska kača. Ljudje so jo opazili, ko je držala svojo grozno glavo iz vode. Pravijo, da je oblika njene glave telečja, njene oči so bistre in ognjene, na vsaki strani gobca pa ima velike goste brke. Glava in vrat imata sivo barvo. Kača je jako hitra plavalka Najbiže pa je to kaka velikanska morska jegulja. Po našem mnenju pa je bila najbrž kaka — časnikarska raca.'
—   »Slovenski Sokol« v Ameriki. Poroča se iz Leadville (Colo): Tukaj smo ustanovili društvo »Slovenski Sokol", „Slovenic American Eagle Club", ki vzlic slabim časom še precej dobro napreduje. V „ Slovenskem Sokolu" nas je zbranih nad 50 Čvrstih slovenskih mladeniČev, ki skupno gojimo telovadbo in delujemo po svojih močeh, da oživimo narodno zavednost med rojaki. Predsednik in ustanovitelj „Sokola" je gosp. Vekoslav Kostelec, doma iz Fužin na Dolenjskem ter se je že mnogo trudil in mnogo žrtvoval za slovensko stvar v Ameriki. Tukaj je dosti slovenskih rojakov. Ti delajo večinoma v rudotopilnicah, kjer zaslužijo po dva do pet do larjev na dan. Mnogo jih je tudi v rudokopih, v katerih pa je delo radi vode silno težavno V okolici pa je tudi kakih 50 rudokopov, kjer kopljejo zlato. Naši slovenski rojaki pa niso samo delavci. Nekateri so tako srečni, da imajo lastne rudokope. Prvi med njimi je gosp Josip Golob, doma iz Se-miča, ki ima po občni sodbi že več kakor milijon goldinarjev premoženja. Tudi marsikateri drugi je že našel srečo pod zemljo. Leadville je jeino najvišjih mest v Ameriki, leži namreč 12 000 čevljev nad morjem, v velikem jarku nepreglednih „Bocky Mountain" ali kamenitih gora Naj bi „Slovenski Sokol" v teh slavnih gorah zbiral pod svojo zastavo vse slovenske rojake, ki se tam nahajajo in naj budi in krepi v njih narodno zavednost, da ostanejo zvesti svojim slovenskim materam in svojemu slovenskemu narodu.
—   Življenje Slovencev v Severni Ameriki. „Ame-rikannki Slovenec" ima iz mesta Leadville v pokrajini Dakoti države Colombija sledeče zanimivo poročilo: „Katoličanov nas je tukaj kakih 25 družin. Imamo svojo cerkev in pa tudi katoliško šolo. Slovencev nas je samo pet v tem kraju. Gosp. Mihael černič, doma iz Debrce na Dolenjskem, je že star tukajšen naseljenec ter ima tudi veliko prodajalno z mešanim blagom. Pri trgovini mu pomagata M. Lukanič in J. Tomec, doma iz Dragatuša. Gosp Št. Radovič ima tukaj izvrsten hotel, kjer se obilni tujci čutijo kakor doma. Znano vam je že tudi gotovo, da je naša Dakota „Prohibition State", t. j. da se v nji ne sme točiti nobena opojna pijača. Gosp. Math. Vertin okrepČuje žejne z Jcecold lemonade" in drugimi mrzlimi pijačami in smodkami. Delavci so bili in so še vedno jako redki; plača je po dva dolarja na dan."