Naročnina Dnevna UdnJa za državo SHS mesečno ZO Din pollelno 1ZO Din celoletno 240 Din za Inozemsfvo meieCno 35 Din nedel)>tea Igdnfg celole no v Jugo-slavlfl SO Din, zo Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 slolp. pelll-vrsto mali oglasi po 150 ln 2 D.veCfl oglasi nad 45 mm vl&lno po Din 2"50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 DIo p Pri večjem □ narožllu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondellKo ln dneva po prazniku Uredništvo fe v Kopltarlevl ulici St. eillM Rokopisi se ne vraCalo, nefranltlrana pisma se ne aprclemajo - Uredništva telefon Stev. SO, upravnlštva Stev. 328 Političen list sza slovenski naroči Uprava fe v Kopltarlevl ul.St. 6 - Čekovni račun; tjuhl/ana Stev. lO.GSO In 10.349 »a Inaerate. Saralevo.it. 7563, Zagreb St. 39.0U, Vraga ln Dunal St. 24.797 Po samoupravi k avtonomiji! Volitve v oblastvene zbore so torej razpisane in prihodnje leto dobimo svoje samoupravne oblastvene in okrajne zasto-pe — kakršni pač bodo po zaslugi centra-listov, ki so tozadevni zakon skrpucali. Kajti ti zastopi ne bodo predstavljali pravih samoupravnih teles, ker njihovi ukrepi ne bodo imeli moči od vladarja potrjenega zakona, ampak bodo enostavne popolnoma od volje centralne vlade odvisne uredbe — niti bodo imeli zadostnih finančnih sredstev, da bi mogli vršiti svoje naloge. Oblastveni in okrajni zastopi pridejo v pravem pomenu goli in nagi na svet in veliko truda bo stalo, da se bodo sploh usposobili za življenje. Slovenci, ki smo imeli v svojih deželnih zborih resnično zakonodajno samoupravo, te oblastvene in okrajne »samouprave«, katere nam je prinesla vidovdan-ska ustava, sprejemamo le z mešanimi občutki. Ta izpačena »samouprava« izziva samo najostrejšo kritiko, to tembolj, ker bi bili v svoji državi najmenj to smeli pričakovati, da bi bil ves naš narod združen v eno samoupravno telo, mesto da so nas centralisti razsekali na dvoje in nam mesto slovenskega deželnega ali pokrajinskega zbora dali dve »oblasti«, v katero so primešali še nekatere hrvatske okraje. Toda, kar je, to je, in zaenkrat se bomo pač morali hočešnočeš zadovoljiti s samoupravnimi karikaturami, kakor smo jih dobili po zaslugi samostojnih demokratov in gospoda Puclja. Navzlic temu je jasno, da se mora slovenski narod, organiziran v slovenski ljudski stranki, volitev v oblastvena zbora, ljubljanski in mariborski, z vso energijo udeležiti. Kajti noben pravi Slovenec ne more biti za trenotek v dvomu, da morata oblastvena zbora na ozemlju Slovenije priti v roke tiste stranke, ki edina slovenski narod predstavlja v njegovih bitnih političnih, gospodarskih in kulturnih pravicah in potrebah. Nasprotniki slovenske narodne ideje, »jugoslovenski« samostojni demokrati, se trudijo, da bi prišli v oblastvenih zborih do vpliva zato, da bi ti zbori postali najposlušnejše orodje v rokah belgrajske-ga centralizma, čegar podrepniki so. Po njihovem zamislu naj oblastvena samouprava centralizmu pomaga Slovenijo še bolj pokoriti in podrediti centralističnemu režimu ter jo izpremeniti v resnici popolnoma v njegovo 5 oblast«. Ta načrt sovražnikov slovenskega naroda pa se ne sme posrečiti. Oblastvena samouprava bo res nebogljeno dete, brez sredstev, brez pravih avtonomnih pravic, toda naloga zastopnikov slovenskega naroda, ki ta narod v njegovih samobitnih pravicah priznavajo, bo, da tej siroti pomagajo počasi na noge. Resnična samouprava, kakor rečeno ne bo, a nekaj kali samouprave se le proti volji njenih roditeljev skriva v njej, in te bo treba razviti. Zato slovenski narod ne sme v oblastvena zastopa izvoliti centralističnih oprod, ampak može, ki se bodo v oblastvenih zborih smatrali za predstavitelje avtonomnega slovenskega naroda, ki bodo znali poudarjati svojo samostojnost in priboriti samoupravam značaj samostojnega zastopstva slovenskega naroda v njega bitnih narodnih, političnih in gospodarskih zahtevah. Po samoupravnih oblastvenih zborih mora slovensko ljudstvo priti do svoje avtonomije, da bo na svoji zemlji dajalo samo sebi postave. Tc pa more priboriti slovenskemu ljudstvu le Slovenska ljudska franka, kakor je tudi le ona pod bivšim režimom znala deželnemu zboru iz-vojevati vedno večje avtonomne pravice. Le na tej podlagi bo dele v bodočih samoupravnih zastopih plodovito za slovenski narod, ki ga je treba rešiti centralističnega jarma, po katerim je gospodarsko obnemogel, ne more razvijati svojih sil, se ne more dvigniti do večjega blagostanja in razmLha, ker so mu s centralizmom zvezali roke in noge. Borba za vedno večjo politično avtonomijo Slovenije in vzporedno intenzivno delo za gospodarsko okrepitev in povzdigo v samoupravnih zastopih in po njih bosta slovenskemu na-' rodu v tej državi pripomogla do onega položaja enakopravnosti in gospodarske sile, ki mu gre. SLS vzame to delo v oblastnih zborih zavedajoča se svoje odgovornosti radevolje nase, da pribori slovenskemu narodu njegove naravne pravice. SLS bo skrbela, da bodo samoupravna zastopstva delala, da se bodo postopoma izboljšala in da si bodo priborila vedno večje pravice, doklrr ne bo centralizem umrl naravne smrti v svoji nesposobnosti. Oblastna zbora bosta pod vodstvom SLS stranke postala središče gospodarskega dela ter slovenske narodne in demokratične misli. Zato bodo somišljeniki SLS z vsemi silami šli v volivno borbo, da bosta oblastvena zbora resnična predstavnika slovenskega naroda in ne kakšna pomožna stroja belgrajskega centralizma. Zato pa bo slovensko ljudstvo v tej borbi moralo streti v prah vse hlapce režima, ki so pomagali in še pomagajo tlačiti volje slovenskega' ljudstva ter ga zapostavljati in gospodarsko izžemati. Naše geslo bo: Samouprava, če še tako slaba in šibka, mora biti začetek politične in gospodarske avtonomije Slovenije, začetek konca centralizma, opora in orodje v rokah slovenskega naroda, slovenska narodna samoupravna zakonodajna zbornica! Vsi na Zarjanski komerz, ki se vrši danes, 27. novembra, ob 20 v veliki dvorani Uniona. Komerz priredi ob priliki proslave 25 letnice svojega obstoja jugoslovansko katol. akad. društvo »Zarja«. Vsi prijatelji katoliške akadem-ske mladine vljudno vabljeni. Vstop prost. IZ HRVATSKE LJUDSKE STRANKE. Split, 26. novembra. (Izv.) Za ponedeljek 6. decembra je sklicana seja pokrajinskega odbora HPS za Dalmacijo. Seje se udeleže člani odbora in okrajni tajniki stranke. Na seji se bo sklepalo o oblastvenih volitvah. Split, 26. novembra. (Izv.) V nedeljo 28. t. m. se vrši tukai zborovanje HPS za oblastvene volitve. Na zborovanju nastopi kot glavni govornik g. Pavel D o k o. VIŠJA PEDAGOŠKA ŠOLA. Zagreb, 26. novembra. (Izv.) Rektorat višje pedagoške šole je prejel od ministra prosvete brzojavno obvestilo, da so vsi predlagani slušatelji sprejeti v tretji letnik. Vpis se vrši dne 29. in 30. novembra, predavanja pa prično 2. decembra. ZVEZA MEST V NAŠI- DRŽAVI. Zagreb, 26. novembra. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja odbora za ustanovitev zveze mest v naši državi. Seji je predsedoval zagrebški župan g. Heinzl. Na seji se je pretresal načrt pravilnika zveze mesl v naši državi. Po stvarni debati o tem načrtu se jc sklenilo, da sc skliče za 12. decembra konferenca mest in da se povabijo na to konferenco župani naslednjih mest v naši državi: Belgrad, Ljubljana, Split, Sarajevo, Sufr^ca, Maribor, Skoplje, Osijek, Novi Sad, i* in Sušak. iNaroIalte .Slovenca'I Kritičen položaj vlade. PAŠIČEVCI VEDNO BOLJ AGRESIVNI - RADIČ BREZ MOČI IN VPLIVA Belgrad, 26. nov. (Izv.) Kljub popolnemu umiku Stjepana Radiča in njegovim ponižnim izjavam, da sprejme, kar so radikali od njega zahtevali, je položaj še vedno popolnoma nejasen. Politični krogi še vedno zatrjujejo, da stojimo neposredno pred kritičnimi dogodki. Vprašanje anketnega odbora, ki mora jutri dokončati svoje delo, brez dvoma ne bo tisto vprašanje, radi katerega bi se vladna večina razšla. Gotovo je, da bodo tudi radičevci glasova!' za podaljšanje roka anketnemu odboru, kakor to hočejo radikali. Vendar pa je jasno, da bodo pašičevci zahtevali od radičevcev glede anketnega odbora še druga jamstva, in sicer, da bo moral Stjepan Radič glasovati za popolno oprostitev vseh obtoženih korupcio-nistov. Zanimivo je, da Stjepan Radič, ki se nahaja še vedno v Belgradu, ne daje nobenih izjav, vsaj takšnih ne, ki bi imele kakšen vpliv na položaj. Vidi se, da se je malo spametoval in da se boji, da ne bi zopet kaj nespametnega povedal. Zanimivo je tudi, da dosedaj noben radikalni prvak ni sprejel Stjepana Radiča in da ga niti Nikola Uzunovič noče sprejeti. Nadalje je treba pribiti, da je opaziti pa-šičevce, ki v poslednjem času odločno nastopajo proti vladi v vseh odborih in podpirajo predloge opozicije. Še vedno se zatrjuje, da so vladni koaliciji dnevi šteti in da bo v najkrajšem času prišlo do popolnega razcepa. Skupščinske seje se bodo v torek odložilo za dalje časa pod pretvezo, da bodo mogli poslanci sodelovati pri postavljanju list za ob lastvene skupščine. Anketni odbor je danes nadaljeval svoje seje. Radikal Trifunovič je čital svoje poro-čilo za skupščino. Na jutrišnji seji se bo čitanje tega poročila dokončalo. Poslanec Kremlar za socialne pravice delavstva. Belgrad, 26. nov. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine so prišle v razpravo tako zvane mednarodne delavske konvencije. Razen poslanca K r e m ž a r j a se ni nihče prijavil k besedi o teh važnih konvencijah. Posl. Kremžar je odločno nastopil proti malomarnosti drugih strank, ki se tako malo zanimajo za delavsko vprašanje, dasiravno spada to vprašanje med najvažnejša in najbolj pereča vprašanja. Govor poslanca Kremžarja je bil dokumentaren. Videlo se je, da je poslanec Kremžar te konvencije, kakor tudi njihov postanek, temeljito proučil. Zato je podal dobro kritiko. Prvi je govoril minister za socialno politiko Simonovič. Prosil je skupščino, da konvencije sprejme, češ, da se ne more ničesar spremeniti, ker so mednarodnega značaja. Posl. Kremžar je v svojem govoru orisal zgodovino vprašanja mednarodne delavske zaščite in prešel na bernsko iu na ženevsko konferenco. Od 1. 1919. do 1925. so mednarodne delavske konlerence sklenile 21 konvencij, od teh pa je vlada predložila samo 12. Poslanec vprašuje ministra, kje so ostale konvencije, ki so ravno najvažnejše. Najvažnejša je konvencija o osemurnem delavniku. Vlada pa ravno te ni predložila parlamentu v odobritev! Konvencije so se predložile šele danes zato, ker je moral priti k nnm glavni vodja mednarodnega urada za delo Albert Thomas in osebno intervenirati pri naši vladi. Ali jo je opozoril na sankcije, ki čakajo našo državo, ako bi teh konvencij ne predložila parlamentu, bi bilo tudi dobro vedeti. Prva konvencija o osemurnem delavniku je ostra in ima napake. Vse države Evrope so to konvencijo sprejele pod pogojem, da se spremenijo nekatere potrebne stvari. Dolžnosf naše države bi bila, da sprejme to konvencijo pod gotovimi pogoji. Minister za socialno politiko se izgovarja na Alberta Thomasa, s katerim se je razgovarjal in ki je bil zadovoljen. Ako je bil zadovoljen on, ne sme biti zadovoljen naš parlament, ki ne zastopa samo kmeta, ampak tudi delavca. Nato prehaja poslanec na konvencijo o nedeljskem počitku v industrijskih podjetjih. Vlada pravi, da imamo zakon, s katerim se urejuje, da se v nedeljo ne sme delati. Toda v Belgradu in v Srbiji se ta zakon ne izvršuje. Poslanec zahteva od ministra, da se zakon striktno izvršuje. Graja belgrajsko Delavsko zbornico, ki se ne gane, čeprav se pred njenimi očmi gazijo delavski zakoni. Verzajska mirovna pogodi a pravi, da se je institucija mednarodnega delavskega varstva ustanovila radi tega, da bi se ohranil socialni mir in socialne pravice. Toda socialna pravica ni mogoča na temelju sile, ampak samo na temelju dobre volje. Te pa ne vidimo. Poslanec izjavlja, da bo glasoval za konvencije. Poslanec je žel za svoja izvajanja živahno pritrjevanje od vseh svojih tovarišev in opozieionalnih poslancev. Nato se je nenadoma prijavil k besedi radičevec Vinko Trn j ar, ki je poskušal braniti stališče radičevcev. Za njim je govoril demokrat Agatanovič. Nato se je vršilo glasovanje. Konvencije so se sprejele s 188 glasovi. Vsi poslanci so glasovali za. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevnem redu je poročilo odbora za prošnje in pritožbe, dalje volitev odbora za zakonski predlog o zaščiti in svobodi zborovanj in poročilo verifika-cijskega odbora o mandatu dr. Kumanudija. Davčni gakon v fin. odboru sprejet. Belgrad, 26. novembra. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora je bil davčni zakon sprejet v celoti. Davčna stopnja za hišnona-jemninski davek, za katerega znižanje se je zavzemal poslanec Pušenjak, se je znižala na 16%. Poslanec Pušenjak je ponovno zahteval, da se obrtniki glede pridobnine uvrste v drugi razred pridobnine, kateremu predlogu je predsednik deloma ugodil. Pušenjak je protestiral proti predlogu radičevcev, da morajo duhovniki plačati pridobnino 8% od taks za cerkvene obrede. Opozoril jc, da morajo duhovniki od teh taks kljub bednim dohodkom plačati dohodnino. Vladna večina je predT')»; odbila. Eksistenčni minimum se jc povišal od 3600 na 4800 Din, kar je pa še vedno prenizko z ozirom na gospodarske razmere v državi. Poslanec Pušenjak je stavil tozadevne predloge. Radičevci so bili s tem cksisTenč-nim minimum zadovoljni, radikali pa so zahtevali povišanje, zato je upanje, da se bo eksistenčni minimum v razpravi v narodni skupščini povišal. Iz zakona so izostale ugodnosti za odpis dohodnine v slučaju dolgrimj-nih bolezni, skrbi za sorodnike, zadolžitve, stroškov za odgojo otrok ogroženega obdav-čenca. Na odločen pritisk opozicije je vlada črtala čl. 157.. ki ie pooblaščal finančnega mini- stra, da more naložiti na vse davke in posamezne vrste davkov doklade. Davek na ročne delavce in svobodne poklice se je uredil tako-le: Po 10% bodo od zaslužka plačevali odvetniki, zagovorniki, no-, tarji, zdravniki, geometri in drugi prost-r poklici. Po 8%: pisatelji, duhovniki, zasebni učitelji, časnikarji, babice, umetniki in vsi ostali obrtniki in delavci po akordu. Po 6%: tiste obrti, ki se ne izvršujejo v stalnem Iskalu, ampak od hiše do hiše. Po 2%: dninarji in sluge ter ostali delavci brez stalnega poklica. Davek na rente je 8% na obresti od hranilnih vlog, 12% pa ostalih vlog in rent. Davčna stopnja od davka na dobičke podjetij, ki so navezana polagali javne račune, znašajo za industrijska in rudarska podjetja in zadruge 10, 12 in 18%. Za vsa ostala podjetja 15, 17, 19, 21 in 23%, ako rentabiliteta nc gre preko 10, 15 in 35%. . Od davka na rente in dohodke so oproščeni kraljeva hiša, kraljevska rodbina in diplomati. Nato se je prešlo na glasovanje. Zakon je bil sprejet z 10 proti 4 glasovom tudi v podrobnostih. Za poročevalca vladne večine je izvoljen radikal Popovički. Člani opozicije bodo sestavili posebna poročila. Za Jug. klub bo sestavil obširno poročilo posl. Pušenjak. Ponovil bo vse predloge, katerih vladna večina v odboru ni sprejela. Pri radikalih ni bilo opaziti za zakon nobenega navdušenja. Kakor vse kaže, jc še daleč do tega, preden ho zakon sprejet v narodni skupščini. Volitve v oblastvene zbore. Po štiriletnem zavlačevanju so razpisane volitve v oblastvene zbore. Vrše se 23. januarja. Slovenija je razdeljena na ljubljansko in mariborsko oblast. Prva šteje 53 članov oblastvenega zbora, druga 63. Vsako okrajno glavarstvo voli zase. Na 10.000 prebivalcev pride en član, če pa ostanek preseže 5000, voli glavarstvo še enega člana. Število mandatov določi upravno sodišče v Celju. Prišlo bo na Ljubljano-mcsto 5 mandatov, Ljubljano-okolico 7, Kranj 5, Novo mesto 5, Krško 5, Kamnik 3, Litija 4, Kočevje 4, Brežice 3, Laško 3, Logatec 3, Radovljica 3, Črnomelj 2. Ljubljanski oblasti je priključeno tudi hrvatsko glavarstvo Kastav, ki pošlje enega člana v ljubljanski oblastni zbor. V mariborski oblasti volita mesti Maribor 3, Celje 1. Drugi okraji se razdele sledeče: Celje brez mesta 5, Ptuj 7, Šmarje 5, Slovcnj-gradec 3, Maribor levi breg mesta 5, Maribor desni breg 5, Gornjigrad 2, Konjice 2, Ljutomer 3, Dolnja Lendava 4, Murska Sobota 5, Prevalje 3. Medjimurska okraja Prelog in Ča-kovec po 5. Kandidatne liste se morajo vlagati od 9. do 25. dne po razglasu v »Službenih Novi-nah«. Ker je bilo razglašeno v »Službenih No-vinah« 25. t. m., je torej rok za vlaganje kandidatnih list od 4. do 20. decembra 19?S. Liste se vlagajo pri deželnih oziroma okrožnih sodiščih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu, kamor pač spada dotično okrajno glavarstvo. Volivni imeniki za volitve v oblastvene zbore so isti kakor za volitve v narodno skupščino. 14 dni po razpisu je še mogoče volivne imenike popravljati. Volišča so za te volitve ista kakor za zadnje volitve v narodno skupščino. Predsednike posameznih volišč določi uoravno sodišče vsaj 15 dni pred dnevom volitev. IZPOPOLNITE VOLIVNE IMENIKE! Volitve v oblastvene zbore so razpisane, 14 dni po razpisu je še mogoče popraviti in izpopolniti volivne imenike. Volitve se vrše po istih imenikih kakor volitve v narodno skupščino. Pozivamo vse krajevne zaupnike Slovenske ljudske stranke, naj gredo taVoj na delo! Prvi predpogoj za dober izid volitev so točni volivni imeniki. Ker smo ob koncu leta, je zlasti paziti na vse izpremembe v tekočem letu 1926. KDO IMA VOLIVNO PRAVICO? Vsak, kdor je vpisan v volivni imenik. , Zato naj krajevni zaupniki SLS poskrbe za j dvoje. Prvo je: vsak naš somišljenik mora biti vpisan. Drugo je: vsakega nasprotnika, ki nima volivne pravice, izreklamirati. Volivno pravico imajo vsi moški, ki so: 1. šest mesecev nastanjeni v občini, 2. ki so do dneva razpisa volitev dovršili 21 leto in 3. ki so naši državljani ali vsaj Slovani. Uradniki, duhovniki in vsi javni nameščenci se vpimjeio v volivne imenike one občine, v kateri stalno žive brez ozira na to, kje prejemajo plačo in ali je njih službovanje zvezano s potovanjem. Ti imajo volivno pravico, če so bili na dan razpisa volitev v občini, brez ozira na šestmesečno dobo. Fantje, ki so odslužili vojake, morajo biti voisani takoj, ko odslužiio svoj rok v tisti občini, v kateri so bivali pred odhodom v vojaško službovanje. Volivne pravice pa nimajo: 1. Oni, ki so obsojeni na temnico, dokler se ne vrnejo v pravice, 2, oni, ki so obsojeni na izgubo državljanske časti za čas, dokler traja ta kazen, 3. oni, ki so v konkurzu, 4. oni, ki so pod skrbstvom. KAKO VLOŽIMO REKLAMACIJE? Ker je samo 14 dni mogoče vlagati reklamacije za vpis aH za izbris iz volivnega imenika, je treba takoj storiti vse potrebno, da noben naš somišljenik ni ob volivno pravico in da noben nasprotnik ne more po krivici voliti. Takoj naj gre naš zaupnik k občinskemu uradu in pregleda natančno volivni imenik. Popravek volivnega imenika se zahteva pismeno ali ustno pri občinskem uradu. Zahteva je kolkov in taks prosta. Priložiti pa je treba pravnoveljavne javne listine kot dokaz za upravičenost zahtevanega popravka. Če hočete koga vpisati, morate priložiti dokaz: L da je izpolnil 21 let, 2. da je naš državljan ali .Slovan, 3. potrdilo občinskega urada, da dotični biva že polnih šest mesecev v občini. Javni uradniki morajo mesto občinskega potrdila o bivanju priložiti izvirni ali overovljeni prepis odloka, s katerim so bili imenovani na službovanje v dotično občiijo. Posebej opozarjamo, da je treba vložiti vsako reklamacijo posebej in za vsako priložiti vse dokazel Pismeno reklamacijo mora podpisati kak volivec,' ne pa n. pr. »Krajevni odbor SLS«. Ako nima stranka rojstnega in krstnega lista in je nabava otežkočena, oziroma onemogočena v pravem času, zadostuje tudi druga od pristojnega oblastva temeljem rojstnega lista izdana listina, kakor šolsko izpričevalo, poselska (delavska) knjižica ali vojaški dokument, iz katerega so razvidni rojstni podatki, ki so se morali brezdvomno ugotoviti pri izdaji take listine na podlagi krstne matice. Namesto domovinskega lista zadostuje tudi poselska knjižica ali potrdilo pristojnega političnega oblastva, da je reklamirana oseba državljan SHS. Enako zadostuje za izkazilo glede rojstnih podatkov in državljanstva, ako se predloži opcijska listina ali izkazilo o vojaškem službovanju v kraljevini SHS. Da je volivec Slovan po plemenu in jeziku, zadostuje njegov pravilni potni list, vidiran od tukajšnjega političnega ob'astva, v kolikor je iz njega razvidna ta okolnost, sicer pa potrdilo politične oblasti, policijskega ravnateljstva, okrajnega glavarstva. Vsako zahtevo popravka volivnega imenika mora občinski urad rešiti v petih dneh. Proti rešitvi se je pritožiti na deželno ali okrožno sodišče. Vse somišljenike nujno prosimo, naj bodo pazljivi zlasti v tistih ob?'nah, kjer imajo opraviti z nasprotniki. V teh krajih naj zlasti pazijo, da gotovo izreklamirajo vse nasprotnike, ki nimajo po zakonu volivne pravice. Zahteva za izbris se vloži kakor za vpis. Treba je priložiti uradne listine, kakršne so potrebne za vpis. Torej: 1. Če trdim,sda kdo, ki je vpisan, ni dovolj star, moram priložiti uradno potrdilo župnega urada o njegovi m'ado-letnosti; 2. če trdim, da ni dotični naš državljan, moram priložiti potrdilo občinskega urada; 3. če trdim, da dotični še ne biva šest mesecev v občini, moram priložiti istotako dotično potrdilo občinskega urada; 4. če trdim, da dotični iz kakega drugega razloga nima volivne pravice, moram priložiti ^trdilo sodišča ali občinskega urada, da je v temnici, ali je obsojen na izgubo državljanske časti, ali da je v kenkurzu ali pod skrbstvom. Vsa ostala določila glede vpisa veljajo tudi za izbris. — Opozarjamo, da morajo dati vse oblasti brezplačno vse potrebne Ii tine za reklamacije najkasneje v 24 urah. države na oblasti kmlau nadomesti z zakonom in da se pri tej priliki izločita okraj Ka-etav is ljubljanske oblasti, Medjumurje (»reza Cakovec in Prelog) pa iz mariborske oblasti, kamor nikakor ne spadajo. Oblastvena in okrajna samouprava morata veseda imeti organe, s pomočjo katerih : opravi ata svoje posle. Ti organi eo oblastvena j si upšč na, odnosno okrajna skupščina kot I sklepajoči in nadzorni organ in oblastveni odbor odnosno okrajni odbor kot izvršilni oTTan. Oblastvena in okra'na skupščina se volita z občim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem za štiri leta in sicer na sli-j čen način, kakor narodna skupščina. Volivna pravica gre vsakomur, kdor jo ima za volitev Dr. Henrik Steska, član upravnega sodišča: Ustroj obastvene in okrajne samouprave. Izmed samouprav so zbog svoje splošno-Pti posebno važne teritorijalne edinice. Najvažnejša teritorijalna edin ca v naši državi je po veljavnih, a še ne izvršenih zakonih nedvomno oblast a tudi okrajna samouprava je velikega pomena. Oblasti in okraji pa niso le podlaga za samoupravo, temveč tudi ozemlje za državno upravo srednje in n.žje stopnje, posebno seveda za občo državno upravo t. j. za oblastveno upravo z velikim županom in za okrajno upravo z okrajnim glavarjem. Vendar nas tukaj ne zanima državna uprava v oblasti in v okraju, temveč edinole oblastvene in okrajne samouprave. Naš zakon o oblastveni in okrajni samoupravi se opira na ustavne določbe o samoupravi in izraža vsled tega predvsem pač načelo gospodarske samouprave. Po tem sistemu je glavna naloga oblastvene in okrajne samouprave ustanavljanje, grajenje, vzdržavanje in podpiranje obče ko-risinih zavodov in naprav za povzdigo gospodarskih, socijalnih,- zdravstvenih in prosvetnih razmer v oblasti in okraju. Slovenija se v smislu uredbe o razdelitvi države na oblasti deli v dve oblasti v približni velikosti bivše Kranjske, namreč v ljubljansko in v mariborsko oblast, a vsaka teh oblasti se deli v okraje, ki v glavnem odgovarjajo našim dosedanjim političnim okrajem. Ljubljanska oblast s sedežem v Ljubljani odgovarja nekako bivši deželi Kranjski in obsega vso Kranjsko, v kolikor ni bila od- stopljena kraljevini Italiji, dalje koroško občino Jezersko in ob Savi se nahajajoče dele Štajerske (sodne okraje Laško, Sevnica in Brežice). Ta oblast šteje po štet'u od 31. janu: arja 1921 približno toliko prebivalstva kakor bivša Kranjska, namreč 537.079. Mariborska oblast obsega Spodnje ŠJajersko brez okrajev ob Savi, dalje Mežiško dolino bivše Koroške kakor tudi Prekmurje in pa Medjin urje. Šteje 624.121 preb valcev in torej brez hrvatskega Medjumurja z 96.945 prebivalci tudi toliko kot ljubljanska oblast ali pa kot bivša Kran ska. Upravni okraj se vobče povsem sklada s samoupravnim okrajem. Upravni okraj je ozemlje okrajnega glavarstva, samoupravni okraj pa ozemlje okrajne samouprave. Mestna občina ljubljanska upravlja sama poleg običajnih občinskih poslov tudi še posle okrajnega glavarstva kakor tudi posle okrajne samouprave in je torej izvzeta lz ozemlja okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico in iz ozemlja okrajne samouprave za to okolico. Drugače pa je z ostalimi mesti v Sloven ji, ki imajo svoj lastni statut. Maribor, Celje in Ptuj so poleg Ljubljane taka mesta in urejujejo njihov ustroj, pristojnost in poslovanje posebni zakoni. Tudi Maribor, Celje in Ptuj vrše posle okrajnega glavarja (čeprav začasno z nekimi omejitvami) in so torej izvzeti iz ozemla okrajnega glavarja, a niso izvzeti iz /zemlja okrajne samouprave. Itak potrebna Izprememba zakona o oblastveni in okrajni samoupravi in pa nameravani enotni zakon o občinah bodeta morda te neskladnosti odpravila. Istotako zahtevajo vse krajevne prilike, da se začasna kraljevska uredba o razdelitvi j narodnih poslancev in služijo volivni imeniki I za narodno skupščino tudi za volitve oblastve-J nih in okrajnih skupšč n. Od volivnosti so vobče tiste osebe izločene kakor pri volitvah v narodno skupščino, ali izmed uradnikov poleg političnih (policijskih), finančnih in gozdarskih uradnikov in uradnikov agrarne reforme tudi sodniki iu pa uradniki oblastvene odnosno okra ne samouprave. O potrebi tako obsežne izločitve upravnih in finančnih strokovnjakov od samoupravnega sodelovanja j smemo dvomiti. Za člane oblastvene skupšei-. ne se smejo vol'ti le osebe, ki bivaio že tri j leta v oblasti a za člane okrajne skupščine le ' osebe, ki že dve leti bivajo v kakšni občini dot:čn ga okraja. Narodni poslanci ne morejo biti obenem tudi člani oblastvene skupščine. Člani oblastvene skupščine ne smejo biti isto-[ časni oblastveni dobavitelji al oblastveni pod-1 je'n'ki, tlani okrajne skupščine pa ne okrajni I dobavite'ji ?1; okrajni podjetniki. Volivne ! edlnire za volitve v oblastveno skupščino so | okraji in mesta z več nego 5.000 prebivalci. ' Na vsakih 10.000 prebvalcev se voli po en i član oH as t vene skupščine. Če je presežek v | eni volivni edinici večji od 5.000, se voli tudi I za ta ostanek en član. Pri volitvah v okra'ne skupščine pa se že na vsak h 1.500 prebivalcev voli po en član in je ve« okra i ena sama vo1 vna edinica. Ker šteeta mesti Maribor in Celje preko 5000 prebivalcev, iz tega razloga tvorita vsai posebni volivn; edinici za volitev članov v oblastvene skupščine. Ptujska občina pa ne voli p sebej v oblastveno skupščino, ker ne šteje 5000 prebivalcev. Glede volitev članov v skupščino pa nimajo ne Maribor in Cel e kljub večjemu številu preb valcev, ne Ptuj kljub svojemu lastnemu občinskemu statutu, ne druga mesta, trgi in industrijski kraji v Sloveniji kakega posebnega položa a, marveč tvori ves samoupravni okraj eno sa-i mo vrli no edinico. Glasovalni kraji so isti kakor pri volitvah v narodno skupščino. Voli se na sličen račin, kakor pri volitvah narodnih poslancev, tedaj s kandidatskimi 1 »tami za vsako volivno edinico posebej, dalje s kroglicami in po načelu sorazmernega zastopstva. Uspeh volitev se ugotovi na nast< pni način: pr, volitvah v oblastveno skupščino je, kakor že zgoraj omenjeno, oblast deljena v več volivnih ednic. V vsaki taki volivni edinici so , se kandii'atfke liste postavile. Ako na vol v-no edinico odpade le en sam član oblastvene skupščine, pntem odloča relativna večina, a ob enakosti gla*- v kocka. Ako je v volivni edinici treba vol ti več članov, potem se število vseh oddanih gl. sov deli s številom na to volivno edinico odpadajočih članov za oblastno skupšč no. Dobljena število je volivni količnik ali kvoci ent. Le kandidatske liste, ki so dobile ; vsaj dve tretjini tega kol čnika se vpt števajo pri razdel tvi mandatov. Pri razdelitvi mandatov je n erodajno sorazmerno zastopstvo, ki se ugoiovi po D'IL.ntcvem proporcionalnem sistemu. Kritika naše železniške uorave. Belgrad, 26. nov. (Izv.) Finančni odbor je imel danes popoldne sejo. Na dnevnem redu je bil pregled stanja želez/niškega ministrstva. Prometni minster Vasa Jovanov č je podal odboru ekspoze, ki je bil zelo mršav. V njem ie povedal, da izdeluje ministrstvo načrt a izpopolnitev žele niške mreže, da ni imelo na razpolago za graditev novih prog potrebnih kreditov, ,ato gradi iz rednih dohodkov. Leta 1925. so se tarifi znižali. Zato so imele železnice 380 miljonov dinarjev deficita. Naj se ne zahteva od ministra več, kakor zmorejo njegove finance. Hvaležen je lastnikom premogovnikov, da so znižal cene. V ministrstvu se varčuje na celi črti, tudi pri uradništvu. V finančnem oddelku se je prihranilo 35 miljonov. Ministrstvo se bo intenzivno zavzelo za p pravljanje domačih pokvarjenih vagonov. Radikal Gavrilovie je kritiziral stanje v železniškem ministrstvu. Mučen vtis so napravila v finančnem odboru izvajanja poslanca Pivka, ki je, damesto da bi zahteval od ministra, naj da mariborski delavnici in kurilnici dovolj denarnih sredstev, govoril o nekakšnih komunistih in nena-rodnih elementih, kar je izzvalo začudenje celo med srbskimi poslanci. Za p slancem Pivkom je najprej govoril radikal Grg n o železniških zvezah in grajal dosedanjo vladno politiko. Za njim je dobil besedo pjslanec SMODEJ, ki se z ministrovim ekspozejem ni zadovoljil, •ker ne daje nobenega vpogleda v dejansko stanje v železniškem ministrstvu. Poročilo bi moralo podati jasno si ko o stanju, šele potem bi bila moaoča stvarna debata. Nasproti posl. Na sporedu komerza „ • so sledeče točke: li 1. Pozdrav. 2. Pr glasitev častnih članov. 3. a) Grečaninov: nočni glasovi. b) I. Brahms: Neuslišana podoknica bas-solo (poje tov. Jože Likovič), 4. a) Fr. Juvanec: Zemlja slovenska; b) V. Novak: U ljutni suton; poje akademski moški zbor. 5. Ch. de Beriot: Sečne de Ballet op. 100 violina solo igra tov. Cihocki. Med posame nimi točkami svira akad. orkester in poje akademski zbor. Po oficijelnem delu prosta zabava. Gavriloviču zahteva, da se načrt novega želez, niškega omrežja predloži finančnemu odboru. To vprašanje je /a razvoj našega gospodarstva najvažnejše. Ne gre, da bi ministrstvo samo sklepalo o teh stvareh. Graja, da vlada gradi proge iz rednih kreditov. Za to je treba posoj,la. Če ga ne dobi, zadene krivda slabo vladno polit ko, ki ne uživa zaupanja v inozemstvu, čeprav je v inozemstvu dovolj kapitala in se išče o kraji, kjer bi se kapital plasiral O reorganizaciji ni minister povedal niti besede. Govornik opisuje nedonesno gospodarstvo v državnih delavnicah, ki ne dobivajo dovolj kredita. Predvsem je treba zgraditi dr. avne delavnice, in kolikor to ne bo zado-stovalo, naj se upoštevajo zašel.ne delavn oe. Govora k p bija mnenje dr. Pivka, da naj država vodi svoja p djetja trgovsko. Če so delavec, uradnik in strokovnjak dobri delavci, jih nima nihče pravice preganjati. . Govornik nadalje kritizira prakso pri doba vl^anu premoga in razlaga princip, po katerem bi se premog dobavljal. (Poslanci pri-trju,ejo govorniku.) Ostro kritizira rečno plov. bo, ki se kljub stvarni kritiki v prošlem letu ni zboljšala. Nasproti poslancu Grginu zagovarja pr ncip avtonomizacije po železniških direkcijah, da se pri podeljevanju kreditov ravnateljstvom upoštevajo ravnateljstva z dvo-tirnimi progami in večjim tranzitom. Zakon o državnem računovodstvu je treba na vsak način spremen ti. Končno zahteva, da se finančnemu odboru da obvestilo, kako je s pravilnikom za železničarje, ker poročila v dnevnem časopis u ne zadostujejo. Govorniku so čestitali tudi govorniki vladne več.ne, češ da so njegova izvajanja bila stvarna, potrebna in objektivni-.' #*Hhoil-nja seja bo jutri. Na njej se bo razpravljalo o isti zadevi. V imenu Jugosl. kluba bolgoVo-ril posl. Z e b o t Razprava o zakonu o centra"ni upravi. Belgrad, 26. nov. (Izv.) V zakonodajnem odboru se je danes pričela podrobna razprava o zakonu o centralni upravi. O tem zakonu smo že ob priliki načelne razprave podali naše mišljenje. Iz kritik posl. dr. Gosarja, dr. Hohnjeca in S m o d e j a je bilo jasno, da je zakon v principu zgrešen in da se bo v podrobni debati marsikaj malega zboljšalo. Zato so poslanci dr. Gosar, dr. Hohnjec in Smodej k vsakemu paragrafu stavili posebne predloge. Priznati je treba, da je minister dr. Srskič sprejel precej predlogov naših poslancev dr. Gosarja in pa dr. Hohnjeca. Zanimivo pa je, da ob koncu današnje razprave v najvažnejšem vprašanju pri notranjem ministrstvu ni hotel popustiti. Šele na ponovno vztrajanje dr. Hohnjeca sc o stvari končno ni razpravljalo. Predvsem je bila sprejeta sprememba naslova zakona; odslej se ne bo imenovala centralna, ampak vrhovna uprava in zakon se bo imenoval zakon o vrhovni u. ravi. Pri čl. 1. se je vnela živahna debata v vprašanju naslova novega ministrstva, ki se bo sestavilo iz ministrstva za socialno politiko in ministrstva za narodno zdravje. Poslanec Gosar je predlagal, da naj se novo ministrstvo imenuje ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, ne pa za socialno pomoč in za narodno zdravje. Socialna pomoč pomeni neke vrste miloščino, za katero tukaj ne gre, marveč za socialno politiko, pod katero ne spada dajanje miloščine, marveč zaščita širokih slojev in vsa vprašanja, ki so z ozirom na svojo aktualnost v socialnem življenju dobila takšno važnost, da sama spadajo pod pojem socialne politike. Gosarjev predlog so podpirali dr. Hohnjec, dr. Šumenkovič in črnogorski federalist dr. Drljevič. Radikal dr. Janjič jc predlagal, da naj se imenuje ministrstvo ministrstvo za narodno zdravje in socialno pomoč, proti čemur je dr. Gosar ponovno nastopil. Radikalno-radičevska večina je dr. Janjičev predloj) sprejela. Ministrstvo se bo imenovalo ministrstvo za narodno zdravje in socialno sta ranje (skrbstvo). Pri tej priliki je posl. Moskovljevič predlagal, da se število ministrstev reducira na osem, med drugim naj se ukine notranje ministrstvo. — Čl. 2. določa, kaj spada v delokrog ministrstev. Preje je bilo to besedilo takšno, da je pomenilo vrhunec centralizma. Nobenega sledu ni bilo o tem, da se nima minister vtikati v tisto malo samouprave, ki jo ustava daje. Dr. G o s a r je predlagal novo besedilo celega člena, ki. je bilo po dolgi in živahni debati v celoti sprejeto. Glasi se: »V delokrog ministrstev, vsakega za njegov delokrog, spadajo državni posli glede organizacije državne oblasti, vrhovno vodstvo celokupne državne uprave, vrhovni nadzor nad upravno oblastjo in organi, kakor tudi posli, ki so pridržani za delokrog ministrstev s posebnimi zakoni, izvzemši dosedanjega zakona in uredbe o ustroju ministrstev in pa pripravljanje zakonskih predlogov.« S tem zakonskim predlogom dr. Gosarja je dekoncentracija državne uprave zagotovljena. Zavrnjen je načrt, ki je bil v prvotnem načrtu gotovo mišljen. Čl. 3. govori o delokrogu posameznih ministrstev. Glede predsedstva je ostalo, kakor je v predlogu. Pri pravosodnem ministrstvu se je vnela živahna debata. Predlog pravi, da spada pod pravosodno ministrstvo celokupno pravosodje, civilno in kazensko, upravno in cerkveno, razen vojaškega. G o -s a r in H o h n j e c sta nastopila proti temu, da bi spadalo cerkveno-pravosodje pod pravosodno ministrstvo, nakar se je to iz zakona črtalo. Sprejel se je predlog, da spadajo »Službene Novine«, državne tiskarne in vozila pod prosvetno ministrstvo. Prosvetno in zunanje ministrstvo sta ostala neizpremenjena. V notranje ministrstvo spada po predlogu nadziranje financ samoupravnih oblasti. Dr. H o h n j e c je odločno nastopil proti temu, da bi se notranji minister vtikal v samoupravne finance, ker določa ustava, da spadajo pod finančnega ministra. Podpirali so ga celokupna opozicija in radikal dr. Laza Markovič. Dr. Srskič predloga ni hotel sprejeti. Ker je videl, da je vladna večina voljna sprejeti Hohnječevo zahtevo, ni prišlo do glasovanja, marveč bo jutri, da se more minister sporazumeti s svojimi tovariši. Prihodnja seja bo jutri. BeZe<ž3ce A Predlog »Nar. Dnevnika«:. Za oblastne volitve je »N. D.< slovenskim strankam stavil predlog, naj bi se v medsebojnem sporazumu nekaj mandatov depolitiziralo oziroma nevtraliziralo in prepustilo strokovnjakom, ker potrebuje oblastna skupščina dobrih strokovnjakov za vsa v njen delokrog spadajoča vprašanja. Ker na ta predlog od nobene strani ni dobil odgovora, niti od njemu najbližje stranke gg. Pucljifi in Prepeluha ter slovenskih radikalov, je zdaj zelo hud in apelira proti tej -/strankarski ozkosrčnosti, domišljavosti etc. na javnost (na katero?). — Ne dvomimo, da je bil predlog »N. D.« dobro mišljen, da pa je čisto odveč, to menda tudi predlagatelj sam dobro ve. Samoumevno je, da treba oblastvenim samoupravam tudi dobrih strokovnjakov in jih bodo tudi morale dobiti, ioda če »N. D.< misli, da treba takih mož, »ki so tehniško v »tanu voditi samouprav, posle, pokrajine«, ga moramo opozoriti, da teh poslov ne bodo vodili skupščinski poslanci, ampak samoupravni uradniki. Saj tudi poslov državne uprave ne opravljajo poslanci narodne skupščine, ampak državni uradniki. In kdo izdeluje zakonske načrte, ki jih vlada predlaga parlamentu? Vendar uradniki-strokovnjaki. Sicer bodo pa tudi v naših dveh oblastvenih skupščinah sedeli dobri strokovnjaki, naj se »N. D.« nič ne skrbi, ni zato še treba, da se depolitizirajo mandati in volivcem oktroirajo kandidati. "Mi smo za svobodne volitve. — V ostalem je »N. D.« to priliko spretno porabil za reklamo za-se in vabilo naročnikov. Kar je vsekakor prak-tičnejše kot pa njegov predlog. A Za idejo koncentracije nacionalnih elementov se navdušuje »Jutro«, odkar so SDSarji spoznali, da so popolnoma osamljeni, in bi radi našli kje kak priključek. Ker jih ra- dikali ne marajo, radičevci pa še manj, je »Jutrova« ideja ta, da se ponujajo zdaj Davi-doviču in Spahu, piše: >0 zbliževanju SDS, demokratske stranke g. Davidoviča in muslimanov ni treba niti mnogo govoriti, niti pisati. Idejno obstoja skoraj popolna enakost nazi-ranj, taktično pa vsi dogodki sami spravljajo te grupe v edinstveno fronto.« — Mali Moric je res nobel dečko, to se mu mora pustiti. Ker je prej toliko zabavljal na Davidoviča, ker se j je zvezal s klerikalci, zlasti pa zmerjal muslimane, da so klerikalen, anacionalen in separatističen element, se mu zdaj, ko je našel, da idejno obstoja med njimi in SDS-arji sko-j raj popolna enakost naziranj, o tem ne zdi potrebno niti mnogo govoriti niti pisati. (To ee pravi namreč: da morajo take stvari »Jutrovi« bravci vse pozabiti 1) Dejstvo pa je, da se muslimani idejno niso prav nič izpreme-nili, ampak so zgolj iz taktičnih razlogov sklenili z Davidovičem tako zvano »Demokratsko zajednico«, ostali pa povsem na svojem programu, ki je avtonomistično orientiran in se od SDS-arske centralistične koncepcije bistve- no razlikuje. Če torej »Jutro« ugotavlja, da obstoja med SDS in JMO idejno popolna enakost, potem sledi iz tega, da so se le SDS-arji idejno zenačili z muslimani ne pa obratno. Kar bi se reklo, da so se pomaknili na avtonomistično fronto, ki jo je doslej predstavljal ožji opozicijski blok Davidovič-Korošec-Spaho. — No, da, v sili — pravijo — vrag muhe žre, »Jutro« pa svoja naziranja. A Ogenj v strehi — pravi »Jutro« da je pri SLS vsled tega, ker je dr. Pivko na shodu na Viču »samo rahlo« konstaliral »kristaliza-cijo« (to je: da se SDS-arji ponujajo Davido-viču). — Konstatiramo, da se SLS za to Piv-kovo konslatacijo niti zmenila ni, ampak smo samo mi, in sicer tudi samo rahlo izrazili to rahlo mnenje, da si utegne g. Davidovič to stvar devetkrat premisliti, ker bi mu združitev s Pribičevičem gotovo odgnala pristaše, ki si jih je pridobil vsled ločitve cd njega. V ostalem nas pa »kristalizacija« SDS niti naj-manje ne razburja in obljubljamo »Jutru« že zdaj, da mu bomo, če se SDS-arjem ta kristalizacija posreči, na tem častitali. Ko/ se godi doma Plaz na PUštajnu. Naš kraj je tako tih, tako zapuščen in ločen od sveta. Plaz je pa spravil k nam novo življenje, nenavadno vrvenje. Vojaki odhajajo vsako jutro na delo, zvečer se zopet vračajo v svoje »kasarnec. Kuhajo si v trgu in lam tudi dobijo svoje deleže zjutraj in zvečer; opoldne jim pa nosijo hrano ua kraj, kjer delajo. Po obedu imajo ('ve uri odmora. Vse za prehrano potrebno dobijo -odaj redno iz Celja. Zdi se človeku, kakor da bi kopali streljske jarke: tu bolj plitve, tam zopet globoke, da s« v njih popolnoma skrijejo. V teh mislih te še bolj potrjuje močno streljanje, ki se sliši od blizu na nasprotni strani. Domačini namreč vrtajo in raz-streljujejo pečine ob okrajni cesti, da jo tako razširijo. Kamenje pa vozijo k plazu, da z njim zasip-ljejo odvajalne jarke, ki jih kopljejo vojaki. Radovedni gledalci prihajajo od blizu in daleč, peš in na vozehl Ob nedeljah se vrste sploh ne pretrgajo: eni odhajajo, drugi pa prihajajo nepretrgoma do trde noči. V nedeljo 21. novembra se jih je^ samo v Planine pripeljalo gledat 4 obloženi vozovi. Kaj pa plaz? Gre nevzdržno svojo pot naprej. Nič se ne zmeni ne za delavce ne za gledalce. Delavce, ki ga prekopavajo, in radovedne gledalce-ki po njem hodijo, vse lepo mirno in počasi nese naprej. In fotografom, ki prihajajo s svojimi aparati in jih nastavljajo sedaj na tein koncu, potem zopet na drugem, pravi tiho in resno: Pridi jutri in ne bom več tak ko sem danes. In res! Dolg je že nad 1 km; okrajno cesto jo pretrgal na d voh krajih v razdalji 320 m. Vzdignil je že strugo v Bistrici pod cesto, tako da je voda začela močno in skrivnostno šumeti. Ze vzdiguje tudi zemljo onkraj potoka. Delajo danes — 24. novembra — že deseti dan, pa danes še ne moremo zaznamovati nobenega posebnega uspeha. Še o požaru na Murskem polju 0 velikanskem požaru na Murskem polju je »Slovenec« že poročal. Včerajšnje poročilo je treba še izpopolniti glede katastrofe v mursko-poljski vasi Butn&ini. V Bunčanih je izbruhnil ogenj 23. novembra ob pol 10 pri posestniku Francu Lubi, odkoder se je začel širiti z neverjetno naglico Nevarnost je bila tem večja, ker ljudje po večini niso bili doma in je vlekel precej močan veter. Požar je upepelil petim posestnikom 12 objektov. Vsi se čudijo, kako je prizanesel ogenj posestniku Mihaelu Rantaši, ko je bilo vse okoli njega v plamenih. Rešitvi se ima edinole zahvaliti hladnokrvnosti in prRvdarnosti domačih, ki so bili takoj vsi na strehi in jo polivali curkoma. Posebno so se izkazali pri tem delu bunčki fantje in dekleta. Pri tem ogromnem požaru sta najbolj prizadeta posestnika Horvat in Šumak, katerima je prav vse pogorelo do tal. Pri muropoljskem pb-žaru so delovala složno vsa gasilna društva iz ljutomerskega okraja 23 po številu in med temi tudi radgonsko s mestno motorno brizgalno ter iz Izakovec in Dokležovja v Prekmurju. Pri ceza-njVvski so posebno vneto delali kleriki in dijaki veržejskega Marijanišča. Povdariti je treba, da je bilo poleg gasilcev na rešilnem delu vse drugo prebivalstvo in se je storilo se, da se je požar kolikor mogoče omejil in ni uničil cele vasi. Po požaru prizadeti in ognja obvarovani posestniki se vsem, ki so pomagali pri gašenju, najprisrčnejše zahvaljujejo. Država naj tudi priskoči na pomoč tem vsega pomilovanja vrednim revežem z odpisom vsega davka. Okrajni glavar in komisar sta si že ogledala pogorišče in obljubila, da bosta o veliki katastrofi poročala na merodajnih mestih. O reševalni akciji v Bunčanih se nam od druge strani poroča: Prihitela je cela ljutomerska gasilska župa s svojimi brizgaluami in še štiri iz Gornje Radgone in dve iz Prekmurja. Naš rojak orožniški vodja g. Skuhala iz Gornje Radgone, kateri je bil o požaru telefonično obveščen, je dal poklicati gasilce iz Radgone iz Avstrije, kateri so s svojo novo avtomotorno brizgalno v daljavo 25 km takoj prihiteli in z velikim uspehom gasili. Vsa čast jim! Še ta dan ob 7 zvečer je izbruhnil drugi požar v Lukavcih pri Francu Novaku. Požar se je razširil na hišo m gospodarsko poslopje Matija Pušenjaka. Zapele so zopet trobente in udarjal je plat zvona. Boreska opekarna je dala zopet signal s parno piščalko in gasilci so šli zopet na delo. Prihitelo je 16 gasilnih društev in so v kratkem času ogenj omejila in udušila. V Bunčanih so zažgali domači otroci pri Francu Lubiju, odkoder se je ogenj razširil k Mariniču, Horvatu, Šumaku in Stumpfu, Pri teh požarih zaslužijo pohvalo tudi naši trije križevski orožniki in voditeljstvo naših gasilnih društev, vsi gasilci in posebno pa še tisti, kateri so dali konje za vožnje brizgaln. Železniške nesreče. Včeraj okoli 7.45 zjutraj bi se kmalu pripetila grozna železniška nesreča na prelazu iz Blei-\veisove ceste proti gorenjskemu kolodvoru v Šiški. Čuvaj je že zaprl vse zatvornice, zlasti ono, ki zapira pot od Scagnettijeve žage. Pričakovati je bilo vsak trenotek osebnega vlaka z Rakeka, ki je imel nekaj minut zamude. Ljudje, ki so se zbrali pred zatvornico, so postajali nervozni, ker se jim je mudilo v pisarne in po drugih poslih. Zato so odpahnili zatvornico, računajoč, da vlak še ne pride tako hitro in da bodo lahko železniški tir prašli. Čuvaj jim je ves obupan še zaklical: »Nazaj! Nazaj! Vlak je tu!« Ljudje so bili že sredi tira. V tem trenotku je prisopihala v vsej Btrahoti lokomotiva osebnega vlaka. Nastala je med njimi prava zmedenost in zbeganost. Razburjeni so se razkropili na vse strani. Le zgolj slučaj je bil, da se ni zgodila kaka nesreča in da ni bilo človeških žrtev, kajti nekateri so bili že tik lokomotive. Identite mladeniča, ki ga je v sredo okoli 19 povozil tovorni vlak na prelazu pri Kresnicah in ki je prepeljan v ljubljansko bolnico še isto noč umrl, še niso mogli dognati. Včeraj so ga pokopali, a preje so ga še fotografirali Mlad en 6 se je vozil s kolesom čez prelaz. Nenadoma je pridrvel tovorni vlak. Lokomotiva je kolesarja podrla na tla, mu pretrgala desno nogo ter ga tudi močno poškodovala po glavi. Kmalu po nesreči so ga železniški uslužbcnci našli v krvi in nezavestnega ter ea po prvi pomoči odpeljali s prvim vlakom v Ljubljano. Žalostna pot študenta. Na poljedelski šoli v Parizu je študiral mladi Ivan Antolič, sin bogatega kme'a iz Pregrada pri Zagrebu. Zatrjujejo, da je bil vedno marljiv. Zadnji čas jc postal melanholičen in duševno bolan. Mladenič je visok, begajočega pogleda in notranje razdrapan. V četrtek popoldne se je pripeljal v Ljubljano. Ker se je na kolodvoru precej sumljivo vedel, so ga pozvali na kolodvorsko policijsko stra. -nico, da ga zaslišijo. Mladenič jim je dajal nejasne in zmedene odgovore, fantaziral je o velikem morju, vedno ponavljajoč: »Vidim veliko morjel ...Pa to ni Jugoslavija!... Nazaj, nazaj v Pariz!« Pregledali so njegove polne liste. Našli so pri njem potni list, izstavljen od našega poslaništva v Parizu, vozni listek do Zagreba in pismo izse-ljeniškega komisariata pri našem pariškem poslaništvu na zagrebško policijsko ravnateljstvo s prošnjo, da se naj mladeniča odpravi k očetu v Pregrad s pripombo, da je mladenič duševno bolan. Nesrečnega dijaka so v Parizu s temi dokumenti odslovili, ne da bi zanj preskrbeli primerno spremstvo. Mladenič je tudi zatrjeval, da se je že pripeljal do Zidanega mosti, toda hoče se vrniti nazaj v Pariz. Ko so ga pozneje skušali spraviti v osebni vlak, ki odhaja ob 23.45 proti Zagrebu, so jim je z vsemi silami uprl ter začel kričati. Z veliko težavo so ga spravili v vlak. Teodor Czeohak, dolgoletni obratovodja v bivši Samassovi tovarn!, praznuje danes 75 letnico svojega rojstva. Gospod Czechak je bil rojen 27. novembra 1851 v Libercu na Češkem kot sin lastnika livarne, V svoji stroEi se je izučil pri očetu, nato pa je deloval več let po raznih svetovno znanih tovarnah, dokler ni prevzel mesta obratovodjo v Samassovi tovarni v Ljubljani, kjer je odlično deloval skozi več desetletij. Kot tak je izučil mnogo naših mladeničev v vešče livarje. Nedavno ga je zadela težita ne-sreča, ko se je smrtno ponesrečil njegov sin ing. Pavel. G. jubilantu želimo, da bi ga Bog ohranil še dolgo vrsto let. tako čilega in zdravega, kakoi je danes, ko obhaja svojo 75 letnico. »I Dr. P, Roman L. Tominec, O. F. M.: Nepravda Pravice kladiva". Goethe, Faust I, del. Brander: Ein garstig Liedl Pfuil Ein politiseh Liedl Stosedmo leto teče, odkar je zatisnil oči prvi slovenski pesnik, budnik in mučenik za narodno zavest, redovnik - frančiškan in duhovnik P. Marcelijan Anton Vodnik. Wies-thaler ga imenuje v »Ljubljanskem Zvonu« (1. 1889, str. 389) slovenskega Prometeja. Sledilo mu je na tej poti že stotine duhovnikov in budilo slovenski narod v nesebični in tihi, ker veliki ljubezni. Sedaj v 107. letu po njegovi smrti so pa vzeli njegovo ime in ga nadeli družbi, ki naj trga dalo in dolgoleten trud največje ustanove slovenskega naroda: Mohorjeve družbe. Vzeli so njegovo ime in pod tem plaščem poslali v tisočih izvodih med slovenski narod knjigo, kakor da hoče v svojem 107. letu po smrti učiti isti narod: naj zaničuje stan, kateremu je on sam do smrti zvest ostal. Kakor da hoče učiti, sedaj ko je sam že nad eno stoletje mrtev in nc more več zgrabiti peresa, po svojih majhnih in malih »naslednikih«, da jc vse, kar je k toliškega v slovenski deželi, podlo in umazano, da med tistimi, ki so slovensko ljudstvo in narod vodili trdo in trnjevo, ali vendarle zmagoslavno pot v svobodo in zarje Vidove žc tedaj, ko ni bilo strank in ne apostolov, ki se prodajajo — ni dobrega človeka. Vodnikova družba je izdala povest: Pravica kladiva, spisal Vladimir Levstik. Cankar, ki je imel ostro oko in ostro besedo, bi rekel: šund. Političen šund zato, ker bije v lice pra-zakonu umetnosti, ki naj združuje resnično, dobro in lepo, in še zato, ker je večji od Levstika ugotovil, da je politična pesem grda in v Ur-Faustu pravi še, da je »žalostna« — »leidig«. Ne glede na vse to pa je ta čudna pravica — velika nepravda slovenski duhovščini, slovenskemu narodu, in kar je več in kar ostreje vpije: je ena sama velika laž proti zgodovini. Če samo po vrhu premotrimo osebe in značaje v tej povesti, je edini logični zaključek ta-le: vse. kar hodi v cerkev, je več ali j manj propalo. Župnik, krščen na ime, ki vse pove: Vojska, je kar od kraja slikan tako, da ga mora zamrzeti vsako pošteno srce. Vsiljiv, oblasten, trd in neizprosen ter nad vse »vnet za posvetno gospodstvo Cerkve ter za zmago tistih, ki ji služijo v tem življenju«. Kar križem in lepo od kraja odrekuje odvezo, da bi bila vas Ravne čimprej paradna trdnjava edi-nozveličavne stranke. Kriv je župnik, da se mladi Krištof Blagaj odloči za nevesto pijanko in dedno obremenjeno, pač zato, ker je petiv:na. Toda kriv je po drugi strani zopet, da je brat Krištofov icc in grbec Aleš zavidaj bratu prv Jn posestvo, ter da oostanc tekno krivonrisežnik in morivec in hinavec, sploh izrodek in propa-lica. Kriv je isti župnik, da po prekem sodu usmrte vaškega kovača, ki je »slučajno« župnikov nasprotnik že od tretje strani dalje. Kolika prozornost in umetnost! In prečudno čudo: vsi, ki kakorkoli niso sokolski alt župniku očitno nasprotni, so: ali strahopetci ali neznačajneži ali pa so histerične ženske, ki se »glasno jokajo pod korobačem patrovih grožnja in trumoma dro k spovednicam«. Vse ostalo pa je značajno, plemenito, pošteno! Rekel sem, da jc to nepravda slovenski duhovščini, ki je že davno preje čutila slovensko in slovansko, preden je začel izhajati »Preporod« — slovenski očanci so že 40 let preje brali, morda tudi s solzami v očeh, dvo-dejanko »Slavijo«, ki jo je spisal slovenski duhovnik, sedaj naš slovenski škof. In da bi bila slovenska duhovščina taka, kot jo riše Levstik v tej povesti, to bi kvečjemu še Vcrldi-cus-Govekar, ki je strokovnjak v tem, trdil tako na debelo. Ta povest jc tudi ncpi«,vda slovenskemu narodu: ali ni vsak narod, ki bi se dal voditi od takih značajev, vreden da pogine? Ali ne bi moral vsak zaveden slovenski fant in slovensko dekle zardeti v ponižanem ponosu, da je njih voditelj na prosvetnem in večinoma tudi na narodnem polju tako nelep in umazan značaj! In jc še nepravda proti zgodovini. Prosim in kličem v javnost: ali ni zgodovina jugoslovanske misli tudi zgodovina in program vseh velikih naših bojevnikov - duhovnikov? Od Vodnika z nje- govo »Ilirijo« do Kreka, kolika vrsta in koliko imen! Koliko idej in koliko bojev! Še ni bilo »Preporoda«, pa je bila že pred 60 leti »Slovenija«. Kje so bili Levstiki et consortes, ko je bil že Mahnič? Post festum je lahko govoriti in s propalico Alešem dvigati troboj-nico — to velja splošno — toda Kovači so odšli pred nami in s krvjo in pregnanstvom in smrtjo kazali odkritosrčnost svoje veliko misli. Seveda pa so naši kovači kovali v cerkvi in knjigi in bili odeti v škofovski ornat ter duhovski plašč, in tega seveda naročena politična pesnitev ali povest ali če hočete šund, ne sme vedeti. Za sklep samo besedo še: Lepo je postavljati kulturnim delavcem kulturne spomenike, ki naj nosijo njihovo ime v časti in ljubezni v sleherno slovensko hišo. Podlo pa jc zlorabljati ime kot plašč za miselnost, ki je Vodnik — naš vodnik nikoli ne bi bil odobraval. Vodnik si je zapel: Nc hčere, ne sina po meni nc bo; dovolj je spomina, me pesmi pojo. Vodnika pojo njegove pesmi in njegovo delo; če mu pa hoče kdo postavljati spomenike, naj mu jih tako, da nc bo žalil njegovega spomina. Zakaj bil je Vodnik — vodmk m Desnik in narnrlni 1..J: J. I ... . -t... luui uuuuv- nik, slovenski duhovnik. Dnevne novice ■k Vsem somišljenikom Slovenske ljudske stranke. Velik del uspeha pri vsakih volitvah je odvisen od yo-lovnih imenikov. Najnujneje prosimo zato vse somišljenike, da v teh dneh pregledajo volivno imenike za sebe in za drugo. Noben naš somišljenik nc sme biti izpuščen. O reklamacijah so potrebna navodila v današnjem »Slovencu«. če bi bilo komu kaj nejasno, naj se takoj obrne na naše tajništvo. — Tajništvo SLS. k Mentor — oživljen! Po triletnem presledku prične začetkom decembra t. 1. v Ljubljani izhajati spet dijaški list Mentor, ki je poprej izhajal v Št. Vidu nad Ljubljano. Prva številka izide že 6. decembra t. 1. List ne bo zastopnik kakšne organizacije, temveč splošno,, poučno-zabavno glasilo, srednješolskega dijaštva vseh vrst šol vključno meščanskih. Gojil bo pr povedništvo, zgodovino, geografijo, potopisje* prinašal bo sestavke iz naravoslovja, tehnike, in sorodnih ved, bavil se bo s športom, filatelijo, rokotvorno umetnostjo, Ugankarstvom in sličnimd zelo zanimivimi zadevami; prinašal bo tudi sestavke iz dijaških vrst samih. Tako bo Mentor neobhodno potrebno dopolnilo šolskega pouka, važen tako za dijaka kakor za profesorja. Naročila sprejema uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. List bo izhajal desetkrat med šolskim letom Ln bo obsegal skupno 15 tisk. pol. Naročnina znaša za dijake 30 Din, za druge 40 Din. Dijaki naj naročajo list skupno potem poverjenikov. Kdor želi sprejeti poverje-ništvo, dobi 10 odstotkov popusta; javi naj se osebno ali pismeno pri upravi. Dijaki in dijakinje, prosite starše, naj vam list takoj naroče; bo najlepše božično darilo, kar si ga sploh morete želeti! Koncert, ki ga priredi »Zarja« v nedeljo, dne 28 t. m. v škofji Loki, se prične točno ob štirih popoldne v dvorani »Katoliškega prosvetnega doma«. Po koncertu se vrši prosta zabava, ki traja do osmih zvečer. ■k Z ljubljanske univerze. Na gradbenem oddelku tehnične fakultete so napravili v jesenskem izpitnem terminu inženjerski diplomski izpit gospodje Hugon Fink iz Ljubljane, Vladimir 11 i n iz Ivanovke na Ruskem, Anten U m e k iz Brežic, Jožo Ve-d e n i k iz Lovanke na Koroškem in Lavo-slav Viher iz Št. Ilja. — Na elektrotehničnem oddelku pa so diplomirali gospodje: Janko Rudolf iz Slov. Konjic, Ožbalt G r o s iz Kranja, Boris Kandare in Fran Slana iz Ljubljane. Čestitamo! ■k Ustanovitev okrožnega urada za zavarovanje delavcev za mariborsko oblast V soboto," 27. t. m., se vrši v prostorih velikega župana mariborske oblasti ob pol 4 popoldne anketa o ustanovitvi posebnega okrožnega urada za zavarovanje delavcev za mariborsko oblast v Mariboru. ir Častni doktor belgrajske medicinske fakultete. V nedeljo bo na belgrajski medicinski fakulteti promoviral za častnega doktorja upokojeni vseučiliški profesor dr. Milan Jovanovič-Batut. * Iz uradnega lista. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 24. t. m. objavlja: Uredbo o uporabljanju denarja iz fonda za zidanje stanovanj državnim uradnikom; pravilnik za izvrševanje dimnikarskega obrta v kraljevini SHS; pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita v resortu 1. decembra ob 8 zvečer v »Unionu« Časnikarski koncert. Največji in najzanimivejši koncert letošnje sezone. ministrstva za zgradbe; tarifno obvestilo o voznini za izvoz sena. * Odbor upnikov Slavectske banke pod predsedstvom Mestne hranilnice ljubljanske z n enim gerentom dr. Marušičem na čelu je na svoji seji 22. t. m. kooptiral za svojega člana g. Dragu'i na Bašiča, sekvestra in državnega komisarja Slavenske banke. •k Vpisovanje v prvi razred meščanske šole na Rnkeku se bo vrš lo 29. in 30. novembra od 9. do 12. in od 14. do 16. ure v tamošnji osnovni šoli. Učenci in učenke naj se zglase v spremstvu staršev ali njih namestnikov in naj prineso s seboj izpričevalo o dovršenem 4. razredu, krstni list ter izpričevalo o cepi,enih kozah. — Ravnateljstvo. •k Zobozdravniška mesta. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na svojem ambulatoriju dva do tri mesta pogodbenih ziobo "dravnikov, ki bi imeli po dve uri na dan ordinirati v ambulatoriju. Plača 2500 Din mesečno. Interesenti se opozarjajo na razpis v uradnem listu. •k Nov akademižni slikar. Na zagrebški akademiji umetnosti je po dokončanih študijah položil državni izpit g. Olaf Globoč-n i k , sin zavar. ravnatelja in vnuk prvega slovenskega profesorja na ljubljanski realki, slikarja, rajnega Frana Globočn ka. Svoje študije bo g. Olal Globočnik nadaljeval najprvo v Pragi. Koledar Jugoslov. kmetske zveze je najpripravnejši žepni koledar za vsakega kmetovalca. :•: Cena 10 Din. NaroCa sc po dopisnici na naslov: Jugoslovanska kmetska zveza — Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana, Najdeno truplo. Iz Kotelj v mež ški dolini nam- poročajo: Ostanke na Uršulski gori ponesrečenega in od 14. junija t. 1. pogrešanega Antena Pogerevčnika, učenca IV. razreda meščanske šole v Slovenjemgradcu, so našli dne 22. t. m. pod steno visoke skale (Smohbrice). Truplo je že popolnoma razpadlo in so ostale samo še kosti, ki so le/ale okreg raztresene, pa čevlji in nekaj obleke, po kateri so p nesrečenca spoznali. -k Vlom v Begunjah na Gorenjskem. V noči med 24. in 25. novembrom je vlomil tat v župnlšje v Begunjah na Gorenjskem. Pri kuhinjskem oknu je toliko skrivil mrežo, da se je zbasal skoz.i Ukradel je samo nekaj jest-vin, več pa je naredil škode s tem, da je raztrgal namizne prle, ki jih je rabil pri krivljenju žele/.nih drogov. ■k VePke poneverbe na trgovinskem sodišču v Belgradu. Iz Belgrada je izginil računovodja tamkajšnjega trgovinskega sodišča Jovan Jovanovič. Glavna kontrola je takoj poslala komisarja, da pregleda knjige. Pregled še ni završen, a Jovanovičevi znanci trdijo, da je Jovanovič p.neveril najmanj en milijon dinarjev. Obleka v želodcu morskega soma, kjer je ležala po mnenju strokovnjakov 3 mesece, je imela blago čudovito doSro ohrar.,cno. Blago (angl. loden) je izdelek slovite angl. tovarne, od katere krije svojo za'ogo sukna za športne obleke tudi tvrdka DRAGO S C H W AB, LJUBLJANA. CfuMfana 0 Slovenski Časnikarji posvetilo vsako leto en dan aebi: zgraditvi svojega penzij-skega fonda, ki naj jih zavaruje na starost pred bedo. V revanžo za podporo, ki jo nudi časopisje našim javnim in kulturnim institucijam, našim druStvom raznih kategorij, prirejajo največje ljubljanske glasbene institucije že pet let zaporedoma na decembra velik dobrodelni koncert v Unionu, ki je radi svoje zanimivosti postal ie eden najpopularnejših v Ljubljani. Tudi cela vrsta naših najodličnej-Sih umetnikov je ob tej priliki ie izkazala časnikarjem svojo naklonjenost s požrtvovalnim sodelovanjem, a tudi vsa javnost jim gre na roko, kakor pač kdo more. Prepričani smo, da bo tudi letos tako in da se bo ljubljansko občinstvo zopet tako sijajno odzvalo vabilu časnikarjev, kakor doslej vsa leta. To tembolj, ker nudi sloves nastopajočih društev in orkestra, njih dirigentov in vijolinske virtu-ozinje ge. Brandlove najboljšo garancijo, da bo stal koncert ne samo druiabno, ampak tudi umetniško na višku. O Praznovanje 1. decembra. Veliki župan ljubljanske oblasti razglaša: 1. december se praznuje kot drž. praznik zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo pod že-zlom dinastije Karadjordjevičev. V ta namen se vrši tega dne ob 11 dopoldne v tukajšnji stolnici Sv. Nikolaja svečano cerkveno opravilo po običajnem obredu, v evangeljski cerkvi pa ob 10. uri. O službi božji v pravoslavni kapeli bomo še poročali. Na šo'ah se ne vrši pouk, v državnih in drugih javnih uradih, kakor tudi v vseh obrtnih in trgovinskih podjetjih počiva delo. Vsi državni uradi in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Istega dne od 11.30 naprej sprejema veliki župan ljubljanske oblasti v vladni palači poklonitve in čestitke. Odlok ministra za notranje zadeve, po katerem imajo biti na dan 1. decembra vsi obrati zaprti, se objavlja, da se nanaša ta ukaz *amo na obrtna in trgovinska podjetja. V vseh industrijskih, prometnih, rudarskih in njim podobnih podjetjih (obratih) počiva delo na ta dan samo tedaj, če to zahtevajo delavci. O Venec na grob svojega častnega člana dr. Jan. Ev. Kreka položi J. K. A. D. »Zarja« danes ob 4 popoldne. Zbirališeč ob 3 v Akademskem domu. Ob pol 4 odidemo skupno na pokopališče. Ob grobu zapoje eno pesem pevski zbor kat. akad. društev in govori Dr. J. Puntar. Dolžnost vseh »Zarjanov«, starešin in članov, je, da pridejo polnoštevilno počastit spomin velikega učitelja. © Vstopnice za Miklavžev večer v Unionu dne 5. decembra t. 1. se dobijo v predprodaji v hiši cerkovnika cerkve sv. Petra (I. nadstr.), in to od ponedeljka 29. novembra dalje vsak dan od 1 pol do pol 6 popoldne. Istotam se oddajajo tudi darila, ki jih naj porazdeli Miklavž med udeležence prireditve. — Vabimo in prosimo vse, ki se nameravajo udeležiti prireditve, da si preskrbe vstopnice že v predprodaji! O V nedeljo točno ob pol osmih zvečer vprizori »Krekova mladina« v Ljudskem domu Meškovo dramo v treh dejanjih »Pri Hrastovih«. Vstopnice se dobe nocoj od šestih naprej in jutri cel dan na Starem trgu štev. 2, I .nadstropje, eno uro pred predstavo pa v Ljudskem domu. Igra je za sedanje čase zelo zanimiva, zato obisk toplo priporočamo. O Pogreb opernega režiserja g. Frana Bučarja se vrši danes ob 16. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 20, na pokopališče pri Sv. Križu. V toliko popravljamo družinski parle, ki je javil pogreb direktno iz mrtvašnice državne bolnice. O Stolna in šentjakobska prosveta priredita v ponedeljek zvečer ob osmih v Križankah predavanje. Predaval bo msgr. Viktor Steska. Najumelnejša. metoda, za ohranitev zdravega in lepeqa zobovja je dosledna nega z Odol-om O Simon Gregorčičev spominski večer o priliki dvajsetletnice njegove smrti bo jutri v dvorani Rokodelskega doma. Predaval bo prof. dr. Joža Lavrenčič. Pričetek je ob petiE Vstop prost. O Narodni muzej bo za splošen, brezplačen poset ob nedeljah otvorjen le še prihodnjo nedeljo 28. novembra. Znova se otvori v aprilu prihodnjega leta, kar se bo pravočasno objavilo. — Posetni red za posamezne plačane in za korporativne obiske ob delavnikih ostane neizpremenjen. O Priporoča se specialni česalni damski salon KELŠIN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica, 0 Novo postajališče cestne električne železnice se otvori danes na križišču Sv. Petra ceste in Škofje ulice. Zal, da bodo ugodnosti tega novega postajališča deležni samo poset-n ki sokolskega Tabora, kajti tramvaji se bodo ustavljali na tem novem postajališču samo danes od polosmih do poldevetih zvečer., Ob-bratno vodstvo cestne električne železnice Je s tem dokazalo svojo izredno naklonjenost sokelstvu, ker je stalno postajališče oddaljeno od novega le par korakov. Upamo, da bo obratno vodstvo pokazalo tako naklonjenost ob p dobnih prilikah tudi organizacijam, ki n« prisegajo na sokolsko misel. O Propagandno potovanje dr. Mi kiča. Znani vodja slovenskega abstinenčnega gibanje dr. Mikič je odšel v četrtek na propagandno potovanje na jug naše države. Dr. Mikič namerava prirediti serijo predavanj o abstinenci najprej v Dalmaciji, nato v Hercegovini, v zapadni in v južni Srbiji. Na povratku namerava predavati tudi v vseh večjih središčih Vojvodine. Marljivemu delavcu na polju treznostnega gibanja želimo na tej poti obilo uspeha! O »Oblastno središče Trezne Mladine* in društvo »Treznost« v Ljubljani sporočata, da vodita mesto dr. Mikiča posle za »Trezno mladino« brat Cerkvenik in br. Vrbnjak, vodstvo društva »Treznost« pa je prevzel bral Horvat. Naslov: Levstikova ulica 4, II. nadstropje, Ljubljana. ■ • Božji dnevi. (šestintrideset govorov za življenje s Cerkvijo. — Dr. Mihael Opeka. Ljubljana, 1926.) Kdor količkaj pozna življenje sodobnega Človeka po njegovem vnanjem in notranjem poteku,' bo njega poglavitno označbo našel gotovo v tem, da mu manjka posvečenja, da služi le časnim namenom, da kroži samo okoli zemeljskih interesov, ki so minljivi. Vse drugače živi, kdor posvečen po milosti, teži k večnim ciljem in svojo dušo v neprestani rasti približuje Bogu in jo čedaljebolj upodablja po Njem. Tako resnično krščansko življenje poteka po drugem ritmu, v drugem času in ima svojo neizrazno lepoto. To je, kar nam dr. Opeka v svoji najnovejši knjigi z globokim pesniškim včutenjem v tvarino, bogatostjo misli in ganečo resnobo predočuje. Cerkveno leto je, ki v njem kristjan od Adventa do Adventa ne obnavlja samo spojina na veliko dramo stvarjenja, odrešenja in posvečenja, ampak obenem svojo dušo prenavlja, se dviga nad vsakdanjost in uživi popolnoma v življenje Kristusovega telesa, Cerkve. Tako doživlja v sebi na poseben ne-doumljivo-skrivnosten, a globoko realen način življenje Gospodovo, ki je glava tega telesa: * Knj ga stane broširana 42, v polplatnje vezana 54, elegantno vezana 66 Din, po pošti tri dinario ve&, | z njim se nanovo duhovno rodi, žrtvuje, trpi I in umrje, pa zopet vstane od smrti n posveti ! ter zveličuje; en živi božje dneve, praznike, i ne samo kot spomin na zgodovinska dejstva, I ampak kot vedno obnavljajoče se dogodke svojega lastnega po milosti božji nad naravo povišanega duhovnega življenja. Njegovo življenje je neprestana čast, hvala in zahvala Begu, izpopolnjevanje duše, rast v čednostih in posveče anje. In kakor se razvoj tega življenja iz n anj pepulne do pepclnejše stopnje v neprestanem duhovnem napredku in izči-ščevanju najbol„še predočuje na praznikih cerkvenega leta, tako pa tudi ti pra niki sami posvečajo dušo, ako v njih in po njih živi, obračajoč v svoj prid sadove odrešenja, ki jih le-ti predečujejo. In ko pisatelj vrsto največjih praznikov cerkvenega lela v njihovi čudovito sklenjeni zvezi, globokem pomenu in učinkih za rast našega notranjega življenja z neodoljivo silo svoje zgovornosti pred nami razgrinja, ne moremo kaj, da ne bi globoko obžalovali praznote, puščobe in brez-plodnosti življen a, kakor ga živi dandanes večina ljudi! Nobena stvar ne more bolj ozna-menjevati pojemanja in zamiranja krščanskega duha v matneni delu sodobnega človeštva kakor to, kako malo vlogo ali pa sploh nobene ne igra v njem cerkveno leto s svojimi prazniki, kako se pri mnogih pra-nujejo (kolikor se sploh) le iz navade, kako maio mnogi vnikajo vanje in kako so jim le nek slučajen odmor v vrvežu trudaoolne za eolim materi- jelnim d bičkom ali pa za čutnimi užitki stremeče vsakdanjosti, mesto da bi bili etape na poti od milosti božje ožarjene duše nav gor, k njene nu večnemu Izvoru! Besede dr. Ope-kove pa, ki nam v tej knjigi zveličavnost, vzvišenost in nadnaravno lepoto teh praznikov tako mojstrsko slikajo, morajo pretresti vsako le količkaj za dobro dovzetno dušo, da se zave in da se zbudi v njenih glob nah želja po oblaženju, p-svečenju in olepšanju lastnega notran ega življenja, res krščanskega življenja, ki bodi en sam praznik v češčenju Boga, žrtvovanju za druge in samoizpopclnjevanju. Kaj se pravi čustvovati s Cerkvijo, se udeleževati njenega življenja in rasti, se z Njo čim-daljebolj posvečevati in upodabljati Kristu — to bo resnice že na duša z največjo jasnostjo spo nala iz teh govorov, ki spadajo k najboljšemu, kar v tem oziru premore naša nabožna literatura. Saj je liturgična, bogo-s 1 u ž n a stran krščanskega, cerkvenega življenja tisto, čegar važnosti za izgraditev našega notranjega življenja se veliko premalo zavedamo. V brgeslužju se najbolj razodeva vel Častvo in lepota cerkve, se posredujejo neizčrpni viri Božje milosti, se duša dejansko ozaljšuje s čednostmi, ki jih netijo molitev in samozatajevanje, in se najbolj poživlja vera, ki v bogoslužju mjde svoj najpopolnejši izraz. Tudi je liturgija najmogočnejši činitelj skupnostnega življenja, ki je kristjanom bistveno, ol ranja medsebojnost v veri in ljubezni, veže čiane božjega kraljestva na zemiji v neporušljivo enoto. Na teh Opeko vili govorih se more zato tudi dober katoličan, ki mu je resnično za poglobitev verskega mišljenja in življenja, uSiti tega duha skupnosti, bogo-slu ne skupnosti, za katero je med nami samimi še vedno premalo umevanja. Kako krasno n. pr. se ti razodeva iz teh govorov neizmerno gl boki pomen svete maše, središča bogeslužnega življenja,, da ne govorimo o ljubkosti božl.nih praznikov, o pretresljivosti ve-likon čnih obredov, o radostnem razpoloženju binkštne dole, ki mora v nas zbuditi češče-nje onega Svelega Duha posvečevavca, ki vse premalo umevamo skrivnostno moč njegovega delovanja 1 Ni naš namen posebič oceniti vsak govor; dosti, da smo opozorili na celoto, na duha, ki preveva to velepomembno delo, na obogatenje, ki ga pomeni za naše nabožen-stvo; kdor pa se bo vglobil vanj, bo spoznal mj jstra oerkvene besede, jasnih misli in zbujanja najlepših čustev v vsakem stavku. Naj še omenimo v teh časih splošnega pačenja našega jezika, da so tudi »Božji dnevi« kakor vse ostale knjige dr. Opeke vzot lepe slo. venščine. X. Kakor vsako leto, tako tudi letos 5. decembra Miklavžev večer v Unionu »SLOVENEC«, Unon< v Ca-fovi ulici v kino. Adaptacije so že toliko na-prcdo\ ale, da bo kino o tvor jen koncem prihodnjega meseca. V tem poslopju ra je svoje-časno že nahajal kino »Mariborski bioskopc. □ Mariborska občina zopet lahko uporablja pečat i mestnim grbom. Svoječasno je notranje ministrstvo odredilo, da morajo vse občine uporablja« občinske pečate z državnim grbom. S tem je postal tudi stari pečat mari- I borsko občine z mestnim grbom, neveljaven. Občina se je pritožila proti temu na državni svet, ki je pritožbo upošteval ter ministrsko naredbo razveljavil, v kolikor se nanaša na mesto Maribor. □ Otroško zdravilišče za tuberkulozo. Le-tošnjo jesen se je mudila ob našem morju posebna komisija zastopn kov slovenskih avtonomnih mest, ki si je ogledala razne kraje ter mesta, kjer bi naj pozidala slovenski avtonomna mesta zavod ?& zdravljenje slabotne in na tuberkulozi obolele uradniške ter delavske dece. O udejstvitvi tega načrta se bo začelo resno razmišljati prihodnjo spomlad. V mariborski oblasti pa je zelo veliko ubožnejših otrok, ki hirajo na tuberkulozi in za kojih usodo se ni doslej zmenil nikdo. Zdravstveni oddelek mariborske oblasti in mariborski mestni fizikat bosta začela akcijo za zgradbo posebnega zdravilišča na Pohorju, kjer bi našli zavetišče na tul>erku]ozi bolni revnejši otroci. ; Ravno pohorski gorski zrak se priporoča od zdravnikov že od nekdaj za lečenje jetike. Ravnokar omenjen načrt bo podpiralo po možnosti celotno prebivalstvo mariborske oblasti, izv/emši socijalnih demokratov, ki se ravno v letu največje bede mesto za zgradbo st "novanj in ?dravil'šč za najrevnejše sloje pehajo za postavitev — krem a torija! □ Stanje nalezljivih bolezni v Mariboru in okolici. Iz Maribora in najbližje okolice se leči;o v zadnjem času v splošni bolnici: 4 slučaji škrlatice (dva iz Maribora, dva iz Po-brežja in en slučaj davice. Celfe & Mestna podjetja. Mestna občina Celje vodi pod naslovom svojih podjetij naslednje mestne naprave: plinarno, elektrarno, pogrebni zavod, klavnico in vodovod. Največje skrbi prizadeva mestni Upravi plinarna. Medtem ko so druga podjetja več ali manj aktivna, je plinarna vkljub raznim sanacijskim načrtom in podpori od strani mestnega sveta še vedno prav močno pasivna. Ne more niti kriti obresti od investiranih posojil, ki znašajo za preteklo proračunsko leto 35.635 Din 13 par; k temu se pridruži še obratni primanjkljaj v iznosu 32.700 Din 91 par in odpisi na vrednostih naprave v znesku 38.970 Din 77 par, tako da znaša skupna obratna izguba 1. 1925. 107.306 Din 81 par. Ta izguba se leto za letom vedno ponavlja, enkrat z večjo, drugič z manjšo številko. To je tudi povsem umljivo. Električna razsvetljava je plin tekom let popolnoma izrinila. Plin rabijo v največji meri samo neka industrijska podjetja, ki niso niti na mestnem ozemlju in nima zato mestna občina nikakih davčnih dohodkov od njih. Tako prispeva mesto indirektno s svojo izgubo dobrobiti druge občine. Ako pa bi mesto ustavilo obrat plinarne, bi si ta podjetja morala pač sama preskrbeti nadomestilo. Zato bi bilo pač najbolj pametno, ako se obrat plinarne ustavi in s tem odpravi ta večna kalamiteta. — Druga podjetja obratujejo dobro. Tako ima vodovod obratnega dobička 303.903 Din 11 par, klavnica 28.933 Din 31 p, pogrebni zavod 15.487 Din 17 par in elektrarna 32.704 Din 50 par. 0 Opozarjamo na predstavo Krekove mladine, ki se vrši v nedeljo popoldne ob četrt na 4 v Narodnem domu. Stran 5. Vtuj © Zbirka, ki se je vršila v našem mestu dne 14. novembra t. 1. kot dinarski dan v | korist našim zasužnjenim bratom, je princcla i 1800,— Din. Pokrajinski odbor kakor tudi ptujska podružnica Jugoslovanske Matice se zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je zbirka uspela tako sijajno. Posebna hvala in priznanje pa gre gospodičnam in gospodom, ki so požrtvovalno zbirali prispevke. ŠRoffa CoUa KONCERT AKADEMIKOV. Ob priliki proslave 25 letnice obs'oja katoliškega akademskega društva »Zarja« priredijo naši akademiki Zarjani v dvorani diušlvenega doma v nedeljo, ob 4 popoldne koncert s sledečim sp> ; redom: 1. a) Mascagni: Cavalleria rusticana, b) Mascagni: Ave Maria. Izvaja akademski salonski orkester. 2. a) F. Juvanec: Zemlja slovenska, b) O. Dev: Kvišku plava. Poje moški zbor. 3. a) A. Rubinslein: Sen, b) St. Niewiadomski: Matijček. Bas-solo, poje Likovič. Odmer. 4. II Trovatore, Fantazija, Delph n ellard — violina (solo), igra Cicl.ocki 5. a) \Vagner: Tnnnhituser (spev Wolfram), b) St. Niewiadomski: Kraki>wiak. Bas-solo, p< je Likovič. 6. Parma: Cančine Amaconke (orkester). 8. Rachmaninow: Preludie. 7. N. Novak: U ljetni suton. Vsi prijatelji nnše kaioliške akademske mladine se h koncertu najiskreneje vabijo. CerM/e ob Krki Kmetijsko nadaljevalno Solo smo otvorilt 15. t. m. Priprave in nadaljnji koraki so bili izvedeni • pomočjo tukajšnjega kat prosv. društva. Solo. Nikoli ri bil najden kos Schichtovega mila, v katerem bi se mog!a dokazati tudi le najmanjša potvorba. Nikoli ni Schichtovo milo poškodovalo kosa perila. Vedno je Schichtovo milo čisto in neškodljivo. Lahko bi ceno Schichtovemu milu tudi snižali, če bi hoteli: rabiti cenejše surovine in posvečati manjšo pozornost skrbni izdelavi. Tega ne storimo, ker naše geslo Je neomajno: Schichtovo milo je najboljše! Pristno le z znamko Jelena. ki bo trajh t do konca meseca marca, obiskuje 40 fantov in mož. To je prva in edina laka šola doslej v celem našem okraju. Pouk se vrši vsak teden dvakrat po 4 ure. Uče se sledečih predmetov: Verouk, kmetijsko spisje in računstvo, prirodoznan-stvo, sadjars vo, feivnoreja, mlek irstvo zadružništvo in zakonodaja. Brezplačno poučevanje so prevzeli sledeči gg.: župnik Žust, okrajni ekonom Ambrož, nadučilelj Lomšek, učitelj Petelin in kaplan Tomazin. Za Zdravstveni dom potrebno stavbišče je občina kupila zadnji torek od mlekarske zadruge po 5 Din za 1 m'. — Prostor je lep in leži ob drž. ces i. Med ljudmi v celi okolici vlada veliko zanimanje za ta dom. Daljši bolezenski dopust je nastopil tukajšnji šolski upravitelj Selškar. Naduči elj Golob, ki je bil prav tu skozi 10 mesecev radi bolezni na dopustu, je ozdravel. Proračun na občini, ki je prav te dnf razpoložen, kaže sledeče izdatke za prih. leto: 1. delovni aparat 37.544 Din, 2. šole: 74.913 Din, 8. ubožne zadeve 24.324 Din in 4. drugi izdatki: 50.400 Din. Skupno torej 187.181 Din, ali če primerjamo s številom prebivalstva 86 Din na človeka. Razume se da se bo največ krilo s pros'.ovoljnim davkom. Radeče Od deževja narastla Sava dela tudi pri nas veliko škodo. Cesto, ki vodi od Radeč do Podkraia in Save (nasproti Hrastnik u), je Sava na več krajih globoko izpodjedla in celo razdrla, vs'ed česar ni možno voziti z vozovi. Podkrnjčanom preti nevarnost, da jim razdirajoči savski valovi sploh onemogočijo v3fcko pot do Radeč, ako voda skoro ne upade. Kino. Mala dvorana v hotelu »Jadran*, kjer je nas'anjen radeški kino, je ob nedeljah in praznikih vedno nabito polna gledalcev, večinoma mladih ljudi, ki željno hlastajo za fantastičnimi prizori. Da kino vzgojno ne more vpPvati bogve kako dobro, dokazujejo kino,predstave, ki so mladini do 16. leta prepovedane. Ko je bil na sporedu film o Jezusovem trpljenju (ki so ga uporablj pač za reklamo pri otrocih m ostflih, kinu mani naklonjenih ljudeh), so ga predstavljali kar pe'krat (ob pol 12. pol 14, pol 16. pol 18 in pol 20) na neko nedeljo. Prav. Toda med javno službo božjo, ko so v farni cerkvi večernice, naj bi kino tudi s takim filmom mroval in ne odtegoval ljudi od nedeljske popoldanske službe božje. Slovenska Krajina Živinska bol«zen se je razpasla v večih krajih Prekmurja. Najbolj divja v župniji Turnišče, v nekoliko manjM meri v Bogojini in Dobrovniku. Izpostavljena so pa zlasti enole na teleta. Pomagali navadno niti zdravnik ne more, ker se bolezen spozna, ko je že prepozno. Da ni popolne izgube, gospodarji obolela leleta zakoljejo Pri tem se je pokazalo, da bolezen v največjih slučajih un či p juča. Precej verjetna in upravičena domneva je, da je povzročitelj bolezni blatno seno, ker je bolezen ravno v tisiih vaseh najbolj razširjena, kjer je dalj časa stala umazana voda nad travniki. Usoda »Naših novine. Dozdeva se, da jim je zapel mrtvaški zvon. Kakor smo že poročali, so jih nameravali prevzeti radičevci, urednik pa bi imel biti domačin P. Horvat, lz tozadevnih pogajanj smo Izvedeli naknadno še sledeče: G. Horvat je bi pripravljen sprejeti uredniš.vo le pod pogojem, ako bi pogodba veljala 10 let. V to pa radičevci niso privolili in so hoteli skleniti pogodbo le na ene poslovno leto. Na tem nesporazumu so se pogajanja razbila. Glavni vzrok obojestranskega neuspe.ia pa je po našem mnenju v tem,, da so »Naše novinet prišle ob svoj kred t. V začetku jih je ta in on iz radovednosti že še čital, sedaj pa jih nikomur ni treba. Tako radodarni pa čovječanski radičevci najbrž nočejo biti, da bi jih brezplačno razpošiljali in celo vsiljevali, kakor so to slorili bivši »neodvisnik c. Poroka. Kakor doznavamo, se je 22. t. m. v M. Soboti g. Andrej Krapec, uradnik Siovcnske banke v Dol. Lendavi poročil z gdč. Kardoš. Ljubljansko gledišče DRAMA v-T.k Začetek ob 20. uri trečer. Sobota, 27. novembra: ZAPRTO. Nedelja, 28. novembra: ob 15 popoldne DOKTOR KNOCK ALI TRILJMF MEDICINE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20 zvečer: KOVARSTVO IN LJUBEZEN. Premijera. Izven. OPERA. . j Začetek ob pol 20. uri ivečer. Sobota, 27. novembra: GROFICA MARICA. — Red C. Nedelja, 28. novembra ob 15: FIGAROVA SVATBA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 29. novembra: ZAPRTO. Torek, 30. novembra: ŽIDINJA. Red A. Mariborsko gledišče Sobota, 27. novembra ob 20: LEPA HELENA!. Ab. A. Nedelja, 28. novembra ob 20: GROFICA MARICA. Gostovanje ge. Saričcve t mariborski drami V najkrajšem času, menda že na predvečer narod« nega praznika, dne 30. novembra gostuje prvakinj« ljubljanske drame, ga. Šaričeva v naslovni vlogi f »Veroniki Deseniškic. Ž njo nastopi g. Pfeifer U Celja kot Friderik, ki je v tej vlogi tudi v Ljub Ijani zelo uspešno nastopil. Podatki za zgodovino zrakoplovstva. Po dolgem in napornem delu okoli zbiranji podatkov za prvo izdajo splošne zgodovine zrakoplovstva, se bo kmalu pričelo s končnim urejanjem tega gradiva in s tiskanjem knjige. Da bi v ta prvo izdajo prišla tudi imena naših zaslužnih aviatikov, kateri so padli in pomrli v minulih vojnah, bi bilo potrebno, da se pošljejo piscem omenjenega dela življenjepisi in po možnosti tudi fotografij« sledečih aviatikov: Mihajla Petroviča, narednika-pilota iz Vlakče, jaseniški okraj, kragujevsko okrožje; Dragoslava G. Milosavljeviča, pilota-kapetana II. razr. iz Belgrada; Luka Gače Rističa, izvidnika-kapetana II. razr. iz Leskovca; Mihajla Gavrilo-viča, pilota-kapetana II. razr. iz Zaječara; Ljubiš« Pavloviča, pllota-narednika, dijaka iz Belgrada; Friderika K. Rota, pilota-narednika, dijaka iz Bel-grada; Aleksandra Z. Prokiča, pilota-podnarednika, dijaka iz Belgrada; Aleksandra Antiča, izvidnik«-kapetana II. razr. iz Vranje; Save Vukotiča, pilot«-podnarednika, dijaka iz Črne gore; Božidara Božiča, mehanika-rezervnega podnarednika iz Sabca; Siniše Štefanoviča, pilota-narednika, dijaka iz Belgrada; Jovana Iliča, rezervnega inženirskega kapetana iz Prokuplja; Ljubiše Kosanoviča, kapetana II. razr.; Ladislava Kambera, tzvidnika-poročnik« iz Boke Kotorske; Branka V. Vukosavljeviča, pi-lota-majorja iz Negotina; Srečka šitinka, pilota-poročnika; Viljema Radničkega, izvidnika-poročnik« iz Kamenice; Vladimira Miljkoviča, prostaka ia Vlasotinca; Antona Povrzanoviča, pilota-kapetan« II. razr.; Andreja Kralja, lzvidnika-podporočnika ia Slovenske Bistrice v mariborski oblasti; Izidorj« Skotarca; Jurija Majstroviča, mehanika-prostaka ii Bistrice-Virovitice; Franca Stenovca, pilota-poročni-ka iz Slovenije; Ludovika A. Polaka, pilota-podnarednika iz Petrovč v celjskem okraju; Jožefa Križ-mana, pilota-podnarednika iz Vrhovlja, Italija; Mirka Hitreca iz Pobora-Križevcev; Marija Hajriha, izvidnika-poročnika iz Bosanskega Broda; Milana N. Brajkoviča; Aniona G. Briškija iz Kamenice; Valterja O. Gutmanna iz Mannheima, Nemčija; Živana Popoviča, učenca pilota-podporočntka iz Ba-dovinca; Josipa Antunoviča, pilota-podporočnika is Makarske, Dalmacija, in drugih. — Sorodniki in prijatelji gori Imenovanih aviatikov, kakor tudi onih, ki slučajno niso omenjeni, se naprošajo, d« pošljejo v najkrajšem času omenjene podatke n« nasiov; Sava J. Miki«, pravni referent, Uiice, alt Janko Markičevič. zrakoplovni kapetan. Novi SadJ Likovič Joža: Troje naših podob. lOb proslavi 25 letnice jug. kat. akad. druStva »Zarje«. Vsa zvesta srca pri nns, Vsa prava srca pri nas... O. Zupan5i£. Tovariš »Zarjan« P. Mlakar je zamislil troje spominskih podob za naše častne člane. — Zamisel prve podobe je težka kakor rezan kamen in resna kakor mož, ki se je opoldan razgledal po žitnih razorih. Morda je njegova skrb, ki je plodna in sivi temena, morda je pa odsev počitka pod dišečo lipo, kjer se tako sladko prisluškuje slovenski žemljici, ki poje solncu in dobrotljivemu Bogu. Eno samo rast prikazuje ta podoba, rast, ki je pognala do zvezdnih višin! Pozdravljen, slovenski starešina, Ti pokoncu mož, dr. Anton Korošec! Mislili smo na Te, ko si pomagal lomiti stebre nasilnih gospodovavcev, a bolj kot ke-daj smo pri Tebi sedaj, ko so nas premetali kot denar v zvijačni igralnici. Vrnili se bomo med naš narod in Ti nas boš vesel. — Mehka in rdeča je druga podoba. Morda je skrivnostno šepetanje večerno presojenih gajev, morda je komaj šepetanje večernih oblakov, ki hite v zamorsko stran, morda je pa solza osamele deklice, ki se je razplakala ob mehko modri mesečini. Kdaj smo že gledali take okroglaste slikanice? Ko smo koprneli ob »Mladih srcih«, ali se divili bajnim zgodbam o duši, ki se je vračala vsa bela in čista? Ali ne veste več za »Mir božjiga mojega ljudstva.«' Pri teh besedah je zopet priklonil kolena. »Častimo te, molimo te, o TezkatMpokak so so mu pridružili duhovniki. Jaz sem molčal ves osupel In zavzet, kajti nimalo nisem razumel vse te bedastoče: ko sem stal tako ne- zmožen, da bi izpregovoril kako besedico, je Montezuma zaploskal z rokami in v dvorano so stopile ženske, ki so nosile krasna oblačila in venec iz cvetlic. Oblekle so mi oblačilo in položile venec na glavo, ves čas me časteč in govorec: »Tezkatlipoka, ki je včeraj umrl, je prišel zopet. Radujte se, Tezkatlipoka je prišel zopet v telesu ujetega Tjula.c Tedaj šele sem razumel, da sem sedaj bil bog in največji bogov, dasi sem se tisti trenutek bolj počutil kot norec, da še nikoli tak. Nato so se prikazali možje, resnobni, častitljivi, noseč plunke v roki. Povedali so mi, da so to moji varuhi in učitelji, in ž njimi je prišla dolga vrsta kraljevih pažov, ki so bili moji služabniki. Z godbo so me peljali iz dvorane; pred menoj je stopal kliear, ki je oznanjal, da sem jaz bog Tezkatiipoka, duša sveta, stvaritelj sveta, ki je zopet prišel obiskat svoje ljudstvo. Vodili so me po vseh dvoriščih in neskončnih sobanah palače, in kamorkoli sem prišel, so se moški, ženske priklanjali do tal pred menoj in častili mene, Toma Wingfieida, doma iz Ditchinghama v okrožju Norfolk, tako da sem naposled že mislil, da sem znorel. Nato so me posadili v nosilnico in me nesli po griču Čapoltepek nizdol in po cestah in ulicah, dokler nismo dospeli do velikega trga, kjer je stal veliki tempelj. Pred menoj so hodili klicarji in duhovni, za menoj so sledili paži in plemiči, kamorkoli pa smo prišli, povsod so se množice vrgle na kolena, tako dn sem naposled dejal sam pri sebi, da je prav utrudljivo in nadležno biti tekov bog. Nato so me nesli skozi zidovje, okrašeno s kačami in po vijugasti poti mogočne piramide do vrha, kjer so stali templji in maliki; tukaj se je ogla il velik boben in svečeniki so menj nn čast žrtvovali žrtev za žrtvijo, da mi je slabo prihajalo ob pogledu na toliko krvi in zlobe. Zdajci so me povabili, nai stoi>im iz nosilnice in po- lagali bogate preproge in cvetlice, da sem stopal po njih; naenkrat se me je polastil silen strah in že sem mislil, da bodo še mene žrtvovali na čast meni ali kakemu drugemu božanstvu. Vendar se to ni zgodilo. Peljali so me do roba piramide ali vsaj tako blizu, kolikor sem se upal iti, ker sem se bal, da me ne bi iznenada zgrabili in vrgli v prepad. Tukaj je veliki duhoven oznanil moje božanstvo tisočim in tisočim, ki so bili zbrani spodaj, in vsi so pripognili svoja kolena, da počaste mene, duhovniki zgoraj in množice zdolaj. In tako je šlo nadalje, da se mi je kar v glavi vrtelo od čaščenja, vpitja, godbe, žrtev in smrti, in prav hvaležen sem bil, ko so me naposled nesli nazaj na Čapoltepek. Tukaj so me čakale nove časti; peljali so me namreč v krasne sobane, ki so mejile na sobane cesarja samega; povedali so mi tudi, da mi je Monte-zumova služinčad na uslugo in da umrje oni, ki ne bi hotel izvršiti mojega povelja. Naposled sem se res oglasil in jim povedal, da se moje povelje glasi, da naj mi privoščijo nekoliko počitka vse do gostije, katero so pripravljali zame v sobanah kneza Guatemoka, ker sem upal, da najdem tam Otomi. Moji varuhi in plemiči, ki so mi stregli, so mi odgovorili, da moj služabnik Montezuma upa, da bom tisto noc pri njem na gostiji. Vzlic temu sem vztrajal pri tem, da se moje povelje izvrši. Nato so me zapustili rekoč, da se v eni uri zopet vrnejo, da me popeljejo na gostijo. V svoji sobi sem odvrgel znake svojega božanstva in se vrgel na blazine, da bi se nekoliko odpočil in premišljeval; pri tem se me je lotila neka vzhičenost; mar nisem bil bog, ali nisem imel skoraj neomejeno oblast? Ker pa sem že po naravi previden in oprezen, sem začel ugibati, zakaj da sem bcnr in koliko časa bo moja božanska oblast trajala. =111=111 > > 4 N N H3 f 1 I,! 5 »"T"® f lil 5 > i » Zštli JZooXČQ r t i9 - g i ™ o ~ I d Q S > a •s a « o o "OC l. p S 15 U) O "S O a Z v 5 Z £ ■8-S O Q « S* d I Im — Q Skd p 4 = — o b 3 2 o u i S S 8 111=111=3 O. —3 U N DER W O O D UNDERWOOD Br. Janez: Rimski mozaik. — F. Pengov: Znanost in vera. — Otokar J.: Kako smo potovali v Ameriko. — Orlovska pisma. — To in ono: Telovadba in šport. — Raznoterosti. — Nove knjige. — Urednikov radio. — Tolmačev nabiralnik. — Iz kraja v kraj. — Za Salo in zares. — Slike: Portal orlovskega Stadiona. — Priprave za rimske tekme: suvanje krogle. — t Anton Rozman. Krekova mladina Krekova mladina vprizori v Ljudskem domu: V nedeljo 28. novembra ob pol 8 zvečer: Pri Ilra-rtovih«. Na praznik 8. decembra ob 8 popoldne: »Egiptovski Jože!«, 8ve'op;sem8ka igra g predigro v 5 dejanjih in 4 slikami. Naše dijaštvo Vse tov. akademike in srednješolce vabimo, da se polnoštevilno udeleže ob priliki proslave 25 letnice »Zarjec vseh naših prireditev. Posebno bi želeli, da se udeležite položitve venca na grob umrlega častnega Člana >Zarje< našega dr. Jan. L Ev. Kr„eka,komerea in , pa skupne sv. maše in »v. obhajila v nedeljo ob 7 v Iranč. cerkvi. — Bog livil_ Za učiteljstvo »Slovenski Učitelj«, štev. 10.-12, Zadnja letošnja Številka glasila Slomškove zveze ima za uvodnik »Učiteljstvu«, kjer naznanja, da so od ^{ranjene zapreke, ki so bile 26 let povod dvetj organizacij, zato se združita stanovsko v enotno organizacijo. Ustanovi se pa novo društvo »Slomškova družba«. V Članku nadzornika Fr. Finka »Psihologija kmetskega otroka« je opisana narava kmetske dece in njena dobra stran, da rada pomaga drugim. Ko bo »branega več takega gradiva, se sistematično uredi celotna slika kmetskega otroka. Konferenčni referat »Vzgoja le tam procvita, kjer ljubezen, resnica nam je zvezda vodnica« kaže, kaj je treba resno upoštevati pri vzgoji. Poročilo F. Lužarja »Učitelj tn ljudstvo« prinaša mnogo skušenj iz učiteljskega iivljenja in povdarkov, kako naj šola ohranja zdravo kmečko stanovsko kulturo. Ker pospešuje vsako delo krepka volja, je umesten članek Valči Se-Sokove »Zakaj vzgajajmo krepko voljo v deci na-iega naroda?« V listku »Na orožni vaji« nas Srečko Kristan seznanja z življenjem v južni Srbiji in Ma-cedoniji. Oddelek o kulturi in književnosti ima več važnih književnih ocen in opomb. V oddelku »Društvena in stanovska kronika« je pojasnjena ustanovitev zadruge »Slomškov dom«, vzgojni aforizini, razcepljenost v narodnem zedinjenju i. dr. Napovedano je tudi, da bo prihodnje leto izhajal list aamo kot pedagoška revija in kot glasilo »Slom-ikove družbe«. Orel Dijaški Orel v Ljubljani poziva vse svoje člane, da se 27. t. m. udeleže sv. maše zadušnice, ki se bo darovala za pokojnega tovariša, sedmošolca Oetermana ob 7 in četrt v stolni cerkvi pri glavnem oltarju. Spori ŽSK Hermes : SK Elan (Noto mesto). Jutri, V nedeljo ob 14, pred pokalno hazensko tekmo Ilirija : Mura, absolvirata na igrišču Ilirije novomeški SK Elan in ŽSK Herems prijateljsko nogometno tekmo, revanš na nedavno gostovanje Herinesa v Novem mestu. Elan, športni r«,prezentant dolenjske prestolice, je na glasu dobrega, inteligentnega, in vztrajnega moštva, njegovo prvo gostovanje v Ljubljani obeta torej zanimivo in živahno tekmo. V Hermesu zadene na močno, izrazito kombinato-rično, tehnično prav dobro moštvo, proti kateremu bo moral napeti vse sile in razviti vse sposobnosti. Vatopnina je za nogometno in hazensko tekmo skupna. — Ob 10.30 dopoldne igrata ob ugodnem vremenu SK Krakovo in SK Trbovlje. SK Ilirija v Maribora. SK Ilirija odigra jutri a kompletno I. garnituro prijateljsko tekmo s SSK Mariborom v Mariboru. SK Reka : SK Svoboda (Trbovlje). V Trbovljah gostuje jutri ljubljanski- SK Reka. Odigra prijateljsko tekme s SK Svobodo. PRVAK SLOVENIJE V MARIBOORU. ISSK Maribor si je priskrbel za nedeljo pr-Taka Slovenije SK Ilirijo. Odkar se je Maribor s ■vojim trenerjem zopet popravil, smo videli že več lepih tekem. Prejšnjo nedeljo bi moral gostovati v Mariboru SV Villach, ki pa je zadnji moment .odpovedal. Topot bo Maribor nastopil s popolnoma spremenjeno postavo. Na levi zvezi in levem krilu bost debitirala Živkovič, igrač Jugoslavije in Vid-njevič, član Gradjanskega, za katerega je nastopal £e v prvem moštvu. Oba se nahajata v Mariboru pri vojakih in nameravata stalno ostati v Mariboru. Kolikor se je moglo do slej videti, je zlasti Vidnjevič jako dober igralec, le da je samosvoj. Pač pa se dobro razumeta z Zivkovičem. Vendar pa dvomimo, ako se bosta vigrala v igro ostalega moštva. Mislimo, da bi v tem oziru bilo bolje, ako bi igral Maribor v stari formi, da bi se čim bolje odrezal proti najhujšemu svojemu nasprotniku. Sicer pa je to stvar trenerja, da postavi moštvo, kakor se mu zdi najbolje. Ilirija bo nastopila v kompletni formi. Nastopil bo tudi Gabe Zupančič, znani krilec Ilirije. Tekma bo vsekakor jako zanimiva in napeta, ker se bo bil boj med dvema kluboma, ki sta skoroda najmočnejša v Sloveniji. Maribor je lotos igral proti Iliriji v Ljubljani, kjer ima stalno smolo. Upamo, da bo v Mariboru boljše odpravil svojega nasprotnika, kar mu tudi iskreno želimo. FRANCOSKI AVTOMOBILNI ŠPORT. Športni odbor francoskega Avtokluba je sklenil, da se bodo velika avtomobilna darila 1927 izvojevala na dirkališču Linas—Montlh6ry, Dirke se bodo vršile 2. in 3. julija. Veliko turno darilo bo letos nadomeščeno z »Velikim darilom športnega odbora«, h kateremu so pripuščeni vozovi vseh kategorij. Ta dirka bo imela obliko tekme z omejeno porabo kuriva. Vsak voz dobi za 400 km dolgo dirkanje samo 44 kg bencina in olja. Višina darila je 100.000 frankov. Za »Veliko darilo francoskega avtokluba« so pa pripuščeni samo vozovi z l'A 1 cilindrove vsebine. Razdalja znaša 600 km. NOGOMET IN GOSTILNIŠKA OBRT. 27. t. m. se vrši v Chicago veliki rugby-boj med reprezentanco armado in reprezentanco mornarice.' Pričakujejo okoli 80.000 gledavcev. Veliko dni prej in Se nekoliko dni pozneje zahtevajo hotelirji v Chicago za sobe zvišane cene. Z prostor s 6 posteljami, ki se mu težko reče soba, zahtevajo za osebo 3 dolarje. Navdušenost za tekmo mora biti res zelo velika, če plačajo tujci tako visoke cene. ŠPORTNA PALAČA V KOEBENHAVNU. Avtomobilno razstavno poslopje v glavnem mestu ■ Danske prirejajo sedaj za športno palačo. Kakor v Berlinu se bo nahajalo v palači drsališče, dirkališče in boksna arena. Drsališče bo obsegalo približno 2000 m' (40X50 m). Dirkališče bo dolgo 200 m. Palačo bodo otvorili v prihodnji pomladi, drslišče pa šele v septembru. Glede drsanja prevladuje mnenje, da se je treba omejiti na amaterski šport. Tri dni v tednu bodo igrali hockey, tri dni se bo vršilo hitrostno in umetelno drsanje, nedelja je prosta. Pouk za občinstvo bodo uredili, po berlinskem vzorcu. POSPEŠEVANJE ŠPORTA. Zveza braniborskih nogometnih društev je dovolila berlinskemu učiteljskemu društvu za telesne vaje 70 prostih prostorov na nogometiščih. Na vsak prostor ima dostop 1 učitelj in 15 učencev, tako da bo igro lahko gledalo zmeraj nad 1000 učencev. Estonska je majhna, a visoko kulturna država ob robu Rusije. Za pospeševanje telesne kulture in umetnosti je sklenil letos državni zbor, da ustanovi državni kulturni fond. Na leto bo dal ta fond okoli 6 milijonov dinarjev, dohaja pa iz odstotkov trgovine z alkoholom in s tobakoih. Večji del vsote porabijo za podpiranje literarnih stremljenj, 1 in pol milijona dinarjev pa za glasbo in telesno vzgojo. Od 1. marca do 1. oktobra je dobila uprava za telesnokulturne namene že 300.000 dinarjev,: porabila jih je deloma za gradbo stadiona v glavam mestu Talin (Reval), deloma pa za vzgojo telovadnih in športnih zveznih učiteljev. .i- Nasznctnlla Strokovna zveza javnih nameščencev Ima danes ob 20 redno odborovo sejo v kleti I. del. konz. društva, Kongresni trg 2. — Tajništvo. Združenje vojnih invalidov, krajevni odbor v Ljubljani, bo imel po nalogu okrožnega (oblastnega) odbora v nedeljo dne 28. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma ob 13 svoj izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Volitev predsednika občnega zbora. 3. Poročilo uprave in nadzorstva. 4. Absolutorij. 5. Volitev novega odbora. 6. Volitev delegata za okrožni odbor. 7. Slučajnosti. — Dolžnost vsakega člana in članice je, da se tega zborovanja sigurno udeleži. Vstop dovoljen le proti izkazu članske knjižice. — Odbor. 8157 E 256/26—3 DBA2BENI OKLIC. Po zahtevi upravitelja konlairzne mase Ang. Munih iz Vrhovega — dr. Peter Jereba, notarja v Radečah, bo dne 15. decembra 1925 ob 10 dop. pri spodaj označeni sodniji, soba št. 4 DRAŽBA NEPREMIČNINE pod vi. št. 301 k. o. Vrhovo hiša št. 4 V Vrhovem, pritlična (za trgovino) z dvoriščem, čebelnjakom in garažo. Nepremičnini, ki se proda na dražbi, je določena vrednost na 63.500 Din; najmanjši ponudek znaša 31.750 Din in se pod - tem zneskom ne bo prodalo. OKRAJNA SODNIJA V RADEČAH, oddelek L, dne 24. novembra 1926, NajpopolnalSl ST0EWER šivalni streli m HtUI*. krat«* b tertful* Ur u mi dom. Pr»d«o d aabavfta •tro), pgiaita d t« iaradnoal pri (Trdki L. Baraga, Ljubljana S«i«nbur