Role tarstvo lamelne zavese žaluzije rolete Profili za fasade MHMMBMMML mo i€ kovinski izdelki ustavni in nadomestni d*1'm rolete in žaluzije Šentjemejska c. 13 68000 Novo mesto tel. /fax: 368 (0) 68/23-673, 323-673 mobitel: 0609/622-685 JB UST St. 20 (2388), leto XLV1 • Novo mesto, četrtek, 18. maja 1995 • Cena: 130 tolarjev »01ENJSKI rJSKi UST I Dolenjski lobije kaj klavrne sorte __________ fJSKI LIST^ JSKI UST fJSKI UST JSEI UST 'HNJSKI UST NJSK1 UST Bo Dolenjcem in Posavcem sploh kaj uspelo iztržiti za dolenjsko magistralo, kije že na robu uporabnosti? -Dolenjci zase, Posavci po svoje - Gradnja šele, ko bodo kolone? - Na poslance se ne kaže zanašati? POSAVJE, DOLENJSKA - Dolenjska magistrala je izpadla iz predloga državnega proračuna. Franc Gole, direktor Cestnega podjetja Novo mesto, je župane prizadetih občin opozoril, da v letnem planu ni niti tolarja za najnujnejša popravila. Zavzel seje, da bi zahtevali v tem letu vsaj 400 milijonov tolarjev, s čimer so se strinjale vse občine. 'LEHJSSI UST jfOUNJSKI UST Boj za cestni denar v proračunu pa ni in ne bo lahek, saj iz vse Slovenije prihajajo napovedi dopolnil. Kol je pretekli teden na sestanku v Brežicah dejal g. Šajna, direktor Uprave za državne ceste, je država namenila veliko premalo denarja za ceste, zato bo pritisk velik. Bodo Dolenjci in Posavci (morda tudi Belokranjci) uspeli SEDEŽ sklada za ^VOJ v RIBNICI? Vj^ANA, RIBNICA, KOČE-Publi$la. tlncc*avnem zasedanju rc-Susnrkup5čine je bil v drugem i^ina It« ■1 Prcdl°g poslanca Ben- . $C(|q’ n*8mana 17 Rihnirp niti Ki 'Igmana iz Ribnice, naj bi 'nalni rrepuh*'škega sklada za re- ;liil v .razvoj v Ribnici. To je ute- j: _c^s*v'> da mora biti sedež na najbolj - •> uiuia uiii seuez na krajinoSe na nerazvito Suho sPfejet' *■ Podlog je bil nato tudi ^cžc v ^ I So ostali predlogi za se-r*'cstu i„ fn nJu> Mariboru, Novem ^v °tiioči.rczicah dobili mani g|a-k°5e| Drp.iiCV Pa šc ni dokončna, saj Predlog še v t,i. tretie.hr, Zvedcli smo tudi" da ob-Setlež HrjVjc Podlaga, naj bi bil Hišč : avnega sklada kmetijskih n gozdov v Kočevju. "9 3. ar*es v Dolenjskem listu ^ani: 0 cvička 126 vinogradnikom strani; ^rez dolenjskega lista strani: na 0 2-500 ljudi ostalo brez vode? Jtrani: ^ ^usade v ribniškem občinskem vrhu ^ s, siran^Mt' *maj° podpredsednika, predsednika ne rti j "a i, ° Petnajstih še dve leti zapora * Jv . "a i2 “ svidenje na naslednji dirki ♦ jytrani: 1 °toku brez milosti - spomini zapornika Zaustavitev proizvodnje v Beltu Livar Zaradi neplačanih računov popoln izklop toka 5(1% V SLOVENIJI-Pod tem delovnim naslovom je od 5. do J«, / ^Usti 'Uzirabl seminar Mednarodna organizacija študentov kmetij-■fuv'nJko^°S‘ie OAAS). Po besedah predsednika IAAS Sloveni-%‘,>>Qrlu soP° lanskoletnem zelo uspelem in dobro obiskanem l°kra'iV‘ marxln(,lnih skupin, ko je prišlo iz daljnega Čila kar 45 štu-i% uki q , Ppčukovali 30 študentov, od tega 20 iz tujine. Prispeli pa so le C« i>oien ■ ^“'ske in Nizozemec), 15 pa je bilo Slovencev. Med bivun-GVU" f Sut,-rernje mak Marko Koščak predstavil projekt Oživitev čebe-k>ti n(evih ' krajini, ki ga je podprla FAO, zatem so si ogledali kmetijo k„ “ "rastnem. Po ogledu šolskega čebelnjaka pri šentruperški \iyi ogledom farne cerkve prisluhnili zanimivi pripovedi \k',trei)a‘l Vidica in dr. Marka Marina, tudi o Petru Pavlu Glavarju. \j(,)i v Pt, občini I’0 so sklenili z ogledom čebelnjakov na Kresa lovi Skok n^U’ kier se jim je pridružil predsednik slovenskih čebelarjev V Q PflvL r"a posnetku: študenti kmetijstva na Lanšprežu pred kapelo ‘avarja, ki jo obnavljajo. (Foto: P Perc) ČRNOMELJ - Zaradi neplačanih računov za električno energijo do marca 1995 seje z dogovorom med Elektrarn Ljubljana, Beltom Livar Črnomelj in Skladom RS za razvoj dne 29. marca 1995 Belt Livar obvezal, da bo poravnal porabljeno električno energijo vsakih deset dni. Hkrati bi bil do 30. aprila 1995 dogovorjen moratorij za plačilo zapadlih obveznosti Belta Livar do Elektrogospodarstva Slovenije v višini približno 65 milijonov tolarjev. K|jub temu da je Sklad kot porok Belta Livar poravnaval tekočo porabo elektrike po tem sporazumu in da je ob izteku moratorija predlagal podaljšanje roka za razrešitev obveznosti za mesec dni, se je Elektro Ljubljana odločilo, da z 12. majem ob 21.30 popolnoma zaustavi dobavo električne energije Beltu Livar. Kljub večkratnim intervencijam vodstva Belta Livar Elektru Ljubljana za zagotovitev vsiy minimalne dobave električne energije za vzdrževanje tehnološke opreme seje Elektro Ljubljana odločilo za popoln izklop elektrike, zaradi česar je v podjetju prišlo do popolne zaustavitve proizvodnje. Ker nastali pogoji onemogočijo nadaljnjo proizvodnjo za najmanj 30 dni, je organ uprav-Ijanja Belta Livar 15. maja predlagal uvedbo stečnjnega postopka v podjetju. MARJAN ČERNE VREME Pii deževnem petku se bo vreme do kunce tednu izboljšalo, vendar bo še vedno sorazmerno hladno* cijah iz Uprave za državne ceste seje Evropska banka za obnovo in razvoj uveljaviti svojo zahtevo, če so znani po tem, da ne znajo stopiti skupaj? Posavski poslanci so v ponedeljek dokončno napovedali, da bodo vložili dopolnilo (zadnji rok za vložitev je 20. maj) k predlogu državnega proračuna in zahtevali modernizacijo na odseku od Trebnjega do Obrežja. Po informa- • Trebanjski župan Ciril Pungartnik meni, da so se vsi dolenjski župani že dogovorili o tej cesti, pa se ne da kaj dosti spremeniti. Zavzema se tudi za državljansko neposlušnost, vendar mu drugi v tem ne pritegnejo. “Prednost naj bi imela cesta Bič-Novo mesto s posameznimi odseki, čeprav je res, daje odsek proti Brežicam z betonskimi ploščami katastrofa za avto in varnost voznikov,” pravi Pungartnik, ki sicer podpira posavski amandma k proračunu. (P. P.) Kakšne so možnosti, da “dolenjski lobi” po redni poti izsili tudi nekaj denarja za najnujnejše posege na svoji cesti? Najbrž ne velike, glede na dobro organiziranost Štajercev, Gorenjcev, Primorcev in Ljubljančanov. Poskusi povezovanja so bili bolj klavrni, vsaj na županski ravni, ko so se po stari navadi sestajali Dolenjci zase, Posavci pa zase. Morda bodo večji lokalpoatriotizem pokazali poslanci, a preveč se ne gre zanašati. Čisto nazadnje prebivalcem ob dolenjski magistrali preostane tudi državljanjska nepokorščina, za katero KLIMA NAPRAVE ŽE OD 160.000 SIT BREZ PD DALJE DOBAVA, MONTAŽA, SERVISIRANJE TEL. 068/324-442 068/67-270 že strinjala, da se v program za kreditiranje gradnje cest vnese tudi “Dolenjka”, vendar je pogoj za tak mednarodni kredit, da polovico sredstev zagotovi država. PLAČO ZA DELO - Potem ko so delavci GIP Pionir 11. maja zaprli s tovornjaki dostope do sedeža podjetja v Bršljinu, jih je obiskal na dvorišču Pionirjev generalni direktor Jože Peterlin (na sliki na sredini v ospredju). Zbranim delavcem je povedal, da je Pionir po začetih pogovorih z bankami o posojilih doživel popolno finančno blokado in da zato ne more napovedati, kdai hrutn r-t-*- ■ tudi edina zahteva/Mm.-------•• • ;; . , . / rr.rrrHV° bde —m.vu, suj a o 11. maja se niso dobili februarskih. Pionirje tega dne obiskala novomeška občinska delegacija pod vodstvom župana Francija Koncilije. Delavski so v med tokratno stavko odstavili direktorja Peterlina, vendar danes ni točnih informacij o tem, ali je bila odstavitev zakonita ali ne. Do torka, koto poročamo, direktorju Peterlinu uradno ni še nihče vzel pooblastil direktorja Pionirja. (Foto: L. M.) SVETOVNA PREMIERA V KRŠKEM KRŠKO - Svetovna premiera “Maše v F-duru”, delo latinskoameriškega skladatelja I Jermana Snijdcrsa, bo to soboto, 20. maja, ob 19.30 v dvorani kulturnega doma v Krškem. Gre pravzaprav za koncert, na katerem bodo nastopili najprej pevci mešanega pevskega zbora Živila Kranj pod vodstvom Vladimirja Brleka v H-.-----; 1 . U.ugcm uetu Akademski pevski zbor pod vodstvom dirigenta Simona Robinsona, v tretjem delu Mariborski pihalni orkester, za zaključek pa bo skladba “Maša v F-duru” (v latinščini in kombinirana tudi s sodobno glasbo), posvečena letu kongresa CISM. Med solisti bodo nastopili Zorica Fatur (sopran), Dragica Kovačič (mezzosopran), Vinko Pajič (tenor) in Emil Baronik (bariton). • Na nedavnem srečanju županov dolenjskih občin v Novem mestu so imenovali odbor za cestno infrastrukturo, ki ga sestavljajo župani dolenjskih občin in katerega prvi delovni sestanek bo sklical Franci Koncilija, župan občine Novo mesto. Za odbor so se odločili zaradi odlaganja gradnje avtomobilske ceste med Višimo Goro in Obrežjem. Razlog ustanovitve je tudi v tem, da država skopari z denarjem za vzdrževanje regionalnih in drugih cest, na kar je na srečanju dolenjskih županov opozarjal trebanjski župan. Odbor za cestno infrastrukturo naj bi po napovedih ustanoviteljev imel tudi vlogo dolenjskega cestnega lobija v Ljubljani. Koncilija sicer meni, da morata Dolenjska in Posavje skupaj zahteva. Avtohiša Berus servisno prodajni center Audi Akcijska prodaja • Golf 21.990 DEM • Vento 31.300 DEM • Passat 36.200 DEM Transporter furaon 29.990 DEM Krpan • dodatna oprema Vsa vozila so opremljena s kodo proti kraji vozila! u graunjo avtomobilske ceste Višnja Gora-Obrežje. Avtohiša Berus, d.o.o. Podbevškova 1 Novo mesto Tei. ubB/25-098 Fax: 068/25-641 se zdaj župani redko ogrevajo, zato pa z njo že resno grozijo mnogi občani. “Takrat, ko se bo promet proti jugu odprl in cesta ne btr zmogla obremenitve prometa, še posebej ne, ko se bodo na mejnem prehodu Obrežje nagrmadile kolone tovornjakov, ki se ne bodo končale do Novega mesta, bo za posege prepozno,” so opozarjali posavski župani. B. D. G. V TEKU SO PRIPRAVE ZA GRADNJO ŠOLE BREŽICE - Krški Savaprojekt bo izdelal projektno dokumentacijo za športno dvorano pri novi srednji šob' v Brežicah, brežiška izpostava VGI Ljubljana pa bo projektant komunalne infrastrukture na območju šole. Jutri se bo tudi prvič sestal gradbeni odbor. TUJ! VETERANI NA BAZI 20 - V počastitev 50. obletnice konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom je bilo od petka do torka 40 vojnih veteranov članov nekaterih zavezniških vojnih misij, rešenih padalcev in drugih na obisku v Slo-ventjt. Zadnji dan obiska so se poklonili padlim pri spomeniku v Žužemberku in prisostvovali odkritju spominske plošče na Bazi 20, ki stajo skupaj odkrila IVilliam Deakin (v imenu tujih veteranov) in generalmajor Milan Lah. Na njej v slovenskem in angleškem jeziku piše, da je posvečena obletnici zmage nad fašizmom in da se z njo “slovenski narod s ponosom spominja sodelovanja s silami protihitlerjevske koalicije, katere vojaški predstavniki so sodelovali na Rogu med na-'jodnoosvobodtlnim bojem ”. Pokroviteljstvo nad ploščo je prevzela Tovarna zdravil Krka, obeležje je plod zamisli arhitekta IjahJanafFoto-JPavtin)^ Zveze borcev a Zužemberka bjuba, Francka in Maja, na kitaro jih je sprem- Vsi škofje v Rogu A Sramotenje NOB je norost S Dom in s kn oh Spominska slovesnost ob 50. obletnici poboja domobrancev bo, 25. junija KOČEVJE - Spominska sloves-i Rogu ob 50. oblct- nost v Kočevskem 1 ____________ niči poboja bo v nedeljo, 25. junija, ob 11. uri. Tako je bilo sklenjeno na nedavnem prvem sestanku pripravljalnega odbora za letošnjo slovesnost, na kateri je predvidena maša in po njej kulturni program. Člani odbora so s trpkostjo ugotavljali, da do maše še ne bo postavljena spominska kapela in bo maša zalo spet na prostem. Posebnost letošnje maše pa bo, da ji bodo po sedanji zamisli prisostvovali kar vsi slovenski škofje. Za udeležbo sc je prijavilo že veliko Slovencev iz vseh koncev sveta. Po dosedanjih prijavah sklepajo, da se je bo udeležilo okoli 20.000 ljudi. Letos . ~ IJUUI. GUU3 bo ob tej priložnosti v Rogu manj kra-marjev. NOB je bil boj za narodovo osvoboditev. V tej funkciji se je borila večina partizanov, če ne sploh vsi. Šele po vojni sem zvedel, da smo se borili za Kardeljev komunizem. To nam je bilo nataknjeno na glavo. Res pa je, da smo v partizanih govorili o tem, da bo po vojni dntžbena ureditev boljša od starojugoslovanske, ki se je znišiia ne samo zaradi napada Nemcev, ampak zaradi notranje trhlosti, ki ni prenesla niti prvega sunka. V partizanih smo rekli: če se že osvobajamo, potem naj bo nova družba solidnejša, pravičnejša. To je bilo sprejemljivo za vsakega partizana. Govoriti, da smo šli v boj zaradi komunizma, ni samo krivično, to je norost. Diskvalificirati del najbolj slavne zgodovine slovenskega naroda, kot sedaj poskušajo nekateri, to je hujše kot norost, to je zločinsko. Resje, da tako eni kot drugi delajo, da do sprave ne bi prišlo. Ko postane sprava politični problem, je logično, da boš svojemu nasprotniku obesil za vrat čim več slabega in sebe pokazal v najlepši luči. Tako levi in desni delajo vse, kar je v njihovi moči, da do sprave sploh ne bi prišlo. Zame je to vprašanje brezpredmetno. Sprava je lahko samo notranja, duhovna. Dozoreti mora v človeku. Nekaj drugega se mi zdi bolj bistveno: zedinjenje o nekaterih najbolj temeljnih vrednotah, ki morajo biti skupne vsem. Brez tega ne more preživeti nobena družba. Prepričan sem, da bomo to soglasje dosegli. °________________________ Dr. FRANCE BUČAR Strah zaradi bližine vojne Potem ko so padle v središče Zagreba rakete, je hrvaško glavno mesto, sicer že drugič v sedanji balkanski krizi, spoznalo svojo ranljivost. Če je Zagrebčan prej vojno doživljal le ob časopisih in televiziji in je od daleč videl krvaveti sodržavljane, se je zdaj ustrašil tudi za svoje lastno življenje. Slovenija ob raketiranju Zagreba ni rakete - ere za srbske izstrelke - ne bodo iskale ciljev v Sloveniji, zato pa letijo nad Slovenijo hrvaški helikopterji in slovenski državljan, ki ne pozna tihih hrvaško-sloveliskah dogovorv, lahko polete razume kot grožnjo slovenskemu miru. Če nas najnovejši hrvaško-srbski boji na Hrvaškem ne morejo doseči s kroglami, nas lahko prizadenejo posredno vsaj z novim valom beguncev. Dovolj za vznemirjenje pa je že to, da ne prav daleč od naših meja rožljajo z orožjem. “Ali se bojite bližine vojne?” smo vprašali tudi v današnji anketi. VIKTOR POŽUN, prodajalec na črpalki Petrola v Kočevju: “Smo zelo blizu meje s Hrvaško, kjer potekajo boji, in tudi Zagreb, ki so ga bombardirali z raketami, ni daleč. Menim, da zaradi vojne na Hrvaškem nismo ogroženi oziroma da nismo v nevarnosti. Kljub temu pa si želim, da bi bila vojna na tleh nekdanje Jugoslavije kmalu končana. Pri poslu na naši črpalki pa sc vojna na Hrvaškem in Bosni ne pozna." OREL LADO, odvetnik iz Ribnice: “Zaradi vojaških operacij na Hrvaškem se še ne čutim ogroženega. Če sc bo vojna širila, bo nevarno tudi za nas. Ni pa prav, da hrvaška letala brez dovoljenja preletavajo našo mejo, ker nas s tem vpletajo v svoje spore. Če je naše nebo naše, bi morali Hrvatje za vsak prelet prek naše meje prosili dovoljenje, menim pa, da za prelete vojaških letal in helikopterjev mi dovoljenja ne bi smeli dati." VINKO DEŽMAN, delavec komerciale v GIP Pionir: “Odgovor ni enostaven. Še zdaleč mi ni vseeno, kaj se dogaja pri sosedih Hrvatih, posebej zato, kjer tudi mi nimamo urejenih vseh odnosov s to državo. Vseeno upam, da Slovenija in Slovenci za ta spor in za to vojno nismo zanimivi in da nas ne bodo vpletli v spopad. Morda bomo od tega imeli celo koristi. V obmejnih trgovinah se to že poz- ANA NOVAK, preddelavka v semiški Iskri: S=j res prišel v našo državo, če bi se zaostrovanje na Hrvaškem nadaljevalo. Mislim pa, da več beguncev ne bi mogli preživeti, ker jih imamo že dovolj, medtem ko mednarodna pomoč zanje usiha. Kar se tiče vojne, pa mislim, da smo na varnem, ker gre za spore med Hrvati in Srbi. Glede na to, da smo blizu meje, bomo morda slišali kakšno streljanje, kaj hujšega pa pri nas, upam, ne bo.” MATEJA ŠUKLJE, prodajalka z Lokvice pri Metliki: “Resje, da se mi, ki smo le nekaj kilometrov od slovensko-hrvaške meje, počutimo med streljanjem na Hrvaškem bolj ogroženi kot na primer tisti, ki živijo v notranjosti Slovenije. Ne nazadnje lahko pade celo kakšna granata na naše ozemlje. Če pa se bodo spopadi "Z Hrvaškem nadaljevali, se lahko zgodi, * * " *■ ' W ' v da bodo, tako kot jeseni leta 1991, v iiušS obmejne občine zopet prišle trume beguncev.” JOŽE GRAJŽL iz Krškega: “Mislim, da nedavna dogajanja v Zagrebu za nas niso nevarna in ni razlogov za strah, tudi število beguncev se zaradi tega ne bo povečalo. Ko sem bil nedavno na Hrvaškem, je bilo na splošno čutiti odobravanje zaradi akcij MUP-a v Slavoniji. Verjetno si želijo vsi prekiniti stanje, kakršno je, saj ni ne vojna ne mir. Pripravljenost doseči to tudi s silo, pa je po uspehih MUP-a veliko.” MATJAŽ PEGAM iz Brežic: “Mislim, da zaradi dogajanj v Zagrebu za Slovenijo ni nevarnosti. Srbija nima interesov, da bi se vojskovala s Slovenijo. Ali lahko kak izstrelek prileti k nam, pa je odvisno od vojakov, kako “dobri” strelci so, Med prebivalci Brežic je manj strahu, kot gaje na splošno v državi. Mogoče je bilo po napadih Zagreba opaziti v Brežicah le nekaj Zagrebčanov več, ljudje so se na življenje z vojno namreč že kar navadili.” SAŠO BARLE, študent L letnika Fakultete za šport v Ljubljani, doma v Veliki Loki: “Da bi se zaradi posega hrvaške vojske v zahodni Slavoniji, s katerim je spet osvobodila ta del ozemlja hrvaške države, vojna v polni meri razmahnila sc ne bojim. Še zlasti pa ne, da bi takšna eskalacija ogrozila Slovenijo, kajti med morebitnim vojnim žariščem in našo državo je toliko hrvaškega ozemlja, da bi že Hrvati kontrolirali resnejše provokacije Srbov.” MUSTAFAISLAMI, trgovec s sadjem in zelenjavo v Sevnici: “Že 18 let živim v Sloveniji, zato mi ne bi bilo vseeno, če bi Srbi z agresijo na Hrvaškem ogrožali tudi Slovenijo. Srbi bi morati, če jim jc že do vojskovanja pustiti pri miru žene in otroke ter ostalo nedolžno civilno prebivalstvo. Zavedati bi sc morali, daje zemlja božja, da je nihče ne bo vzel s sabo na oni svet, da se bo slej ko prej vrnila v roke narodu, ki mu pripada,” dmuian^sito' Posavje postaja slepo črevo dandanes sito državo pita Novoteksova Tkanina občuti vso brezbrižnost države NOVO MESTO - Potem ko je bila Novoteksova Tkanina pred leti v velikih težavah, so se razmere v podjetju občutno izboljšale. Sprememba na boljše je dosežek ljudi iz Tkanine in ta dosežek je toliko večji, ker Slovenija ne naredi prav ničesar, da bi tekstilcem olajšala poslovanje. Država se celo obnaša, kot da bi se za vsako ceno hotela enkrat za vselej rešiti tekstilne panoge. Če dajo v Tkanini svojemu delavcu 50 mark, morajo ob tem odšteti za 120 mark davkov, prispevkov in dajatev različnim državnim ustanovam. Tkanina kot velik izvoznik tako državno lakoto sicer še lahko poteši, vendar zato nima denarja za prepotrebno vzdrževanje strojev in posodabljanje proizvodnje. Milena Kramar Žnidar, direktorica Novoteksove Tkanine, je ogorčena nad tako drago državo. Zato pravi, daje treba razbremeniti izvoznike. Tkanina izvozi 95 odstotkov proizvodnje, od tega proda 85 odstotkov na dolarsko tržišče. Slednje je posebej neugodno zaradi tečaja dolarja. Lani je bila v Sloveniji 23-odstotna inflacija. Če bi Tkanina prodajala v tujini za marke, bi izgubila 17 odstotkov do- Milena Kramar Žnidar hodka, ker pa je prodajala za dolarje, je bila glede na tečaj te valute ob 29 odstotkov dohodka. Da bi presegla neugodne tečajne razlike, bi morala .7; odstotkov bolj produktivna. Kot da Tkanina ne bi imela dovolj že visokih dajatev in davščin, seji zdaj obeta še ena neprijetnost. Podjetje bodo verjetno tožili zaradi izplačila * Zaradi omenjenega regresa se država zdaj čuti prikrajšano. Od regresa je namreč Tkanina plačala državi ali družbi manj dajatey, kot bi jih od enako visoke plače. Čeprav država takrat spornega denarja ni dobila, ni propadla. Vprašanje pa je, k^j bi se zgodilo v Tkanini in s Tkanino, če ne bi bilo regresa, ob tem pa še bonov in podobnih domnevnih nepravilnosti. Ponovno brskanje po preteklosti Tkanine, ki naj bi postavilo na zatožno klop človeka z vrha podjetja, vsekakor deluje v javnosti zgolj kot obtožba proii lickumi:, ki jv oškodoval družbo v korist družbe. regresa v letu 1992. Tega leta, ko je bila tovarna v silnih težavah, so namreč delavci prejeli denar v obliki regresa. Tega izplačila ni takrat nihče onemogočil, preprečila ga ni niti Služba družbenega knjigovodstva, ki je za zadevo kajpak vedela. Današnja ovadba zaradi domnevno nezakonitega izplačila regresa je prav zato, ker so uradne nadzorne ustanove leta 1992 molčale, milo rečeno nepotrebna. Če bodo Tkanino in Novoteks vsemu navkljub s kaznijo poučili, “kako je prav”, bo to zgolj dokaz o nenasitnosti države. M. LUZAR KRŠKO - Ker 20. maja poteče rok za vložitev amandmajev na predlog proračuna, so se posavski poslanci in župani v ponedeljek zbrali na skupnem sestanku, da opozorijo na težave v Posavju, ki se obetajo, ker so iz proračuna izpadle. Tako na primer za cesto Ml ne predvideva niti tolarja, zato so poslanci vložili kar za 4,5 milijarde tolarjev zahtevkov. Poslanec Franc Černelič je pred Na skupnem sestanku posavskih poslancev in županov so opozorili na več težav na tem področju, ki pa so iz proračuna izpadli - Rok za vložitev amandmajev je 20uM • “Če so se proračunski prihodi0j* leta 1994 do leta 1995 povečali za odst., pa demografsko ogrožena!** ročja dobijo le tri četrtine sre ' kar je spet udarec za naše op®"*. Financiranje mejnih preho Hrvaško ni predvideno, tako so na prehodu Obrežje že vidn dence Dolge vasi, hkrati pa se . navija nova režija, kot so ra . ., pospeševalni zavodi znotml ^ trstev, namesto da bi sreds menili službam, ki se s tem ze < jajo,” je opozoril Valentin Uv J direktor območne enote Gl borimo za cesto M L hkrati pa še druge ceste v obupnem s meni brežiški župan Jože A™rLoD.\ stavil amandmaje, ki sojih že naslovili na ministrstvo za promet in zveze: za cesto M 1 Kronovo - Drnovo - Obrežje v višini 400 milijonov tolarjev, za cesto Križaj - Čatež ob Savi, za cesto skozi Senovo, Kostanjevica - Križaj, Črnomelj - Vinica, Sovodenj - Trebija, Drnovo - Križaj, Zgornja Brestanica - Trebeljevo, Soteska - Dvor, Radeče - Loka, Zbure - Škocjan, Impol-ca - Zavratec, Žužemberk - Dobrava, Borovec - Kočevska Reka, Krka -Žužemberk, Trebnje - Mokronog in za zasavsko cesto do Zagoija. Pobudo so dali tudi na ministrstvo za kulturo za povečanje sredstev za likovno in muzejsko dejavnost kot PRIJAVLJENIH VELIKO OBVEZNOSTI LJUBLJANA - Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje je 6. maja organizirala letošnji 5. krog obveznega večstranskega pobota obveznosti in terjatev med pravnimi osebami. Svoje obveznosti je v 5. krog prijavilo 158 pravnih oseb, kar je 3.021 milijonov tolaijev obveznosti in največ do sedaj. Pobotanih je bilo 11,9 odstotka obveznosti. Peti krog pobota je bil glede na odstotek pobotanja malo boljši kot 4., kije bil najslabši v letošnjem letu. Tako je bilo v januarju pobotano 14,5 odstotka v pobotanje prijavljenih obveznosti, v februarju 12,5 odstotka, v marcu 13,3 in v aprilu 11,6 odstotka. Naslednji pobot bo 2. junija. tudi za vzdrževanje objektov. Ker jc Posavje zelo izpostavljeno elementarnim nesrečam, so že vložili poseben amandma. Lani je bilo v ta namen predvidenih 500 milijonov, letos pa nič. Branko Janc je opozoril tudi na slabe regionalne povezave, zato bi bilo prav, da bi dela na avtocesti upočasnili, del denarja pa namenili tem povezavam. Po njegovem mnenju je večina denarja namenjena Štajerski in Primorski, z amandmaji pa še ne bi dobili enakovrednega statusa. “Vse, kar hočemo doseči s cestami, moramo izsiliti z amandmaji. Tako se OBISK IZ OER ERKENSCHVICKA - Minuli teden je obiskal KoMeP°jJ. fVt nik navezave prijateljskih stikov med občinama in mestoma ^er in Kočevje ter organizator raznih dobrodelnih in drugih akcij v korist ^0 Kočevske Ernest Saland s soprogo. S predstavniki kočevske občine, spe se je pogovarjal o bližnjih igrah mest, ki bodo letos v Angliji, in obljubit, ^ tudi letos nemški prijatelji krili del stroškov kočevske ekipe na varjali so se tudi o ustanovitvi društva prijateljstva teh dveh občin. Ka j . j), s pogovora pri kočevskem županu Janku Vebru (drugi z leve) minuli P nest Saland drugi z desne. (Foto: J. Primc) Livar bo plačal meritve zelenih 60-odst "JI Clliu 22 *jsti!no napravo iz ZDA in Krškega - Obratujejo s ~~ kl„j2"'- šo!oin Livarjem Zatika se z upi močjo - Zelena alternativa poziva k dialogu riieC IVANČNA GORICA - “Livarje v Ivančni Gorici in moramo živeti z njim. Ljudje smo jih gledali kot zmaje, ki bruhajo ogenj in pepel na nas in naše potomce ter ogrožajo naše zdravje. Razumljiva je naša obutlji-vost za okolje in hkrati pripadnost tovarni, ki daje kruh toliko ljudem, saj sem še sam vihtel kramp za njene temelje. Upoštevati pa je treba dejstvo, da, kot zdaj kaže, čistilna naprava zelo dobro deluje. Do livarne v Šentvidu, ki ima tudi žkupolko’, se bomo še opredelili, vemo, kaj delajo na prašičji farmi in zakaj, toda vsega hkrati ne ZIiiOreiT.0,” jC pCVSda! predsednik Zelene iniciative Slovenije (ZAS) v Ivančni Gorici, Franc He-glcr, ob pregledovanju uresničevanja sklepov nedavne odmevne javne tribune o ekologiji v luči obljub IMP Livarja, da bo po remontu kupolnih peči in namestitvi filtrov onesnaževanje le še malenkostno. Tehnični direktor IMP Livarja Tomaž Trobiš je povedal, da so 8. aprila še zadnjič obratovali s kupolnimi pečmi na način, ki je v resnici bil sila neprijeten okolju. Trobiš je pojasnil, da za zdaj v Livarju obratujejo ku-polne in elektro peči le z okrog 60 odst. moči. “Danes deluje kupolka sedmič, krajani pa skoraj ne vedo, da obratuje. Okolja nič več ne osnes-nažujemo s trdimi delci, le dimni plini še uhajajo. Gre pa za minimalno onesnaževanje. Zataknilo seje pri opremi iz ZDA in krmilnih elementih za čistilno napravo iz podjetja IPO Krško. Kljub temu da je oprema v celoti plačana, je še nismo dobili. Poimensko bomo določili človeka, ki bo od-govaijal za čistilno napravo,” je povedal Trobiš. V Livarju razmišljajo o dnevu odprtih vrat, da bi vsaj nekoliko omilili nasprotovanje in predsodke krajanov, pa tudi nepoznavanje tehnologije. Predsednik ZAS Grosuplje Ivo Frbežar se je zavzel za ustvarjan- je medsebojnega zaupanja ‘ “ nje-jani in Livarjem. Za nazaj J .L sp1’1 govem vprašljivo, čc je potr jse tokaj vleči na piano, denimo v (rlljii žilstva o alarmu na šolskem evakuaciji otrok, ko so n* ; , uhaj3 li vonj po plinu in obtožni, , jjvar' plin iz pokvarjenega cevovojari> ja. Frbežar in Hcglcr sta P ^jtje i da je (spet) potrebno naj 1 . pa) šola Trobiš j-e ponudil zdem^o. oni najdejo ustanovo, ki bo' ^ li, torej nenapovedano, op iajai ritve vseh emisij, račun pa . ^ Livar. Po Trobiševih bese I meritev zelo draga, saj nje ■ r ™ 500.000 tolarjev. p TRGOVSKO-POSLOVNI CENTER DOBIVA PODOBO - Oktobra lani je začel Begrad ob Belokranjski in Zadružni cesti v Črnomlju graditi poslovno-trgovski center, ki je trenutno največja gradbena investicija na Dolenjskem. Samo gradbena in obrtniška dela so ocenjena na 8 milijonov DEM. Gre za gradnjo za tržišče, prodanih pa ježe 70 odst. prostorov. Največ sta jih kupila Emona Merkur in ministrstvo za finance oz. Republiška uprava za javne prihodke. Dela potekajo po načrtu in septembra letos bo Begrad objekt predal kupcem. Da se ta del Črnomlja raz\’ija v pomemben poslovni center, dokazuje tudi to. da bodo jeseni na mestu, kjer stoji silos KZ, začeli graditi bencinski servis OMW, Begrad pa bo posodobil in razširil tudi svojo bližnjo trgovino gradbenega materiala. (Foto: M B.-J.) ,vojnih ljubljansko pismo Proletarci vseh dežel -slabo kaže Veliko resnice v letošnjem zmagovitem sloganu LJUBLJANA - V zadnjih dveh tednih smo Slovenci imeli toliko proslav, kot že dolgo ne, nismo pa dostojno počastili praznika dela, 1. maj. Tako stranke vladne koalicije kot tiste, ki so zdaj (še) v opoziciji, bi se morale zavedati, da bi brez delavskih žuljev naša republika v Evropi in svetu danes ne pomenila tistega, kar pomeni, saj se razvite države enakopravno pogovarjajo le s sorodnimi po gospodarski moči, šibkejše od sebe pa že v vsej zgodovini brezobzirno izkoriščajočih z gospodarsko, politično in vojaško močjo pritiskajo k tlom. Dediščina, ki jo delavci zadnje čase prepuščajo v last svojim novim gospodarjem, pa je izredno bogata in jo jc tudi zato dandanes možno razprodajati (lastniniti). Branje številk, navajanje podatkov, kaj vse smo v zadnjih 50 letih v Sloveniji ustvarili in zgradili, bi bilo dolgočasno, zato poglejmo le dva primera: kako seje razširilo v zadnjem stoletju Novo mesto in koliko novih stanovanj in stanovanjskih hiš je v Sloveniji zraslo v P letih. n; itfld0 Novo mesto leta 189° $\e\ več kot 2.750 prebivalcev. aj pozneje pa 53 odst. več J ,g pa 4.218. Odtlej jc število nar-^t. 22.610 ali kar za dodatni«* ’ ^li V Sloveniji so leta 1" j^jihj0 652.422 stanovanj, od katc> po bilo kar 484.117 postaje b,l<> letu 1946. Po teh podat* lipo0 stanovanj, zgrajenih v ob 1901 do 1945, precej manj; 0 P le 65.790. Če torej Pfinlf,Si vrsten sad dela v prvi Pol° im 10. miya, organi-j dru8» leto zapored štu- Iiln u°«Cvifkarii° ’95 v Uub- ini Hk! ŠtUden,ski menzi v R°-II,*1l,m- Po degustaciji bute-cvičkov so točili odlične Panjske cvičke. Na prireditvi, demf“blSkal° skonA) 2.000 štu-ven i študen,“v iz cele Sio-banrt r.S0 nastoPaH Mercedes Vlarf !/u^,vo mrtvih pesnikov, __ A. G. KOSTANJEVICA - Ledeni možje so poskrbeli, da je bilo na letošnjem tednu cvička več dežja kot vedrine in sonca. Kljub temu je bilo pod velikim šotorom v cvičkovi galeriji kosta-njeviškega gradu kar prijetno in temperatura ravno pravšnja za pokušnjo cvičkov. Rekordi o popitih litrih še iz časov, ko so pokuševalci v treh dneh popili kar 17.000 litrov cvička, so že dolgo let zgodovina. Zadnja tri leta, ko si je ta prireditev našla svoj mir v Kostanjevici in ko cviček tudi po njeni zaslugi spet strmo stopa po lestvici priljubljenega vina, takšni rekordi niso niti več zanimivi. Prvi dan 23. tedna cvička je minil v znamenju otvoritve. Krški župan Danilo Siter je napitnico ob pozdravni besedi zapel v mikrofon in pritegnila mu je vsa vesela druščina pod šotorom. Po nastopu artiških folk- V,\OGRaI)MKI na T Madžarsko niki - Trebanjski vinograd- ^■terin.0 ’SC na nedavno končanem danimi evi^ka izkazali z največ od-Irtek 2cZOrc*.v*n, pripravljajo za če-Madjarti. Iriaia’ enodnevni izlet na kletj o,n° 2 ogledom velike vinske avlobiK„°d avt°busa bo ob 3. uri z velja 3 (Vu|iX)s,aic' Vožnja s kosilom 8°sii|na Opt.')'aricv’ Pijave pa zbira Kmetovalec št. 5 Cr«WNJGRADEC - Glasilo venije ■ Krnetijskih svetovalcev Slo-stt°kovn-S|let bogato z aktualnimi »apiSanilnV elanki, dovolj razumlj ivo !%v«mi ‘,udi 2a kmetovalce, ki Kot P0,inekai strokovnega znanja, fen v ' en vložek je v reviji objav-stroškov 1 2tdo uporaben katalog 89 je n ■ nietijske mehanizacije, ki Selc. 1 pravil mag. Marjan Dolen- TAKO SO SE MEDALJ VESELILI TREBANJCI - Prejeli so največ medalj, saj so v oceno prinesli tudi največ vzorcev. Složno so sklenili, da bodo že naslednje leto med vzorce prinesli tudi kralja cvičkov '96. (Foto: J. Pavlin) _ IESKE TRŽNICE f°nka n 1 ostane živa matica, se zalega kaj hitro obnovi, saj ima ^eTer*e,no razmnoževalno sposobnost, ir kem j e -ie naprodaj še boljši pripravek. Ljubljansko podjetje kis anja uvozilo pripravek maxforce, kije po svojem načinu C' st r* ■ c’^na vaba z želodčnim strupom z zakasnelim delovan-liii vnen Jc branjen v posebni škatlici, tako da človek z njim ne kfeje Poreden stik. In kot zanimivo: diši samo faraonkam. Names-v •no na Pri,ncrnc kraje, od koder ga potem mravlje same svojc kolonije, kar je zanje usodno. Inž. M. L. HERBICID UNIČIL VEČ STO HEKTARJEV PESE S herbicidi, to je kemičnimi pripravki za zatiranje plevela, ni šale. Na to smo uporabnike že večkrat opozorili in jim svetovali, nuj bodo skrajno previdni in naj dosledno upoštevajo tehnično navodila na embalaži. Tb-da vseeno se še dogajajo napake. Te dni poroča Vestnik iz Murske Sobote, da je bilo uničenih več sto hektarjev posevkov sladkorne pese, namenjenih tovarni v Ormožu. Posevek so pridelovalci škropili med 26. in 29. aprilom s herbicidoma betona! AM H in betanal progres, kiju tovarna Pinus v Ročah izdeluje prav za zatirai\je plevelu v sladkorni pesi. Strokovnjaki še raziskujejo okoliščine, zakaj so posevki uničeni, vsekakor pa je narejena velika škoda, ki je tudi ponovna setev ne bo mogla v celoti popraviti. • Do najboljše paše se pririnejo največja goveda. (Jurič) • Ni je iskrenejše ljubezni, kot je ljubezen do jedi. (Shaw) • Če se zmerjata in prepirata, vedi, da se ljubita. (Egiptovski pregovor) loristov in vinogradniškega okteta iz Šentjerneja je bilo osrednje dejanje kronanje kralja cvička. Lento so Janezu Kralju okoli oprsja obesili kar štirje župani. Škoda da so manjkali župani Trebnjega, Šentjerneja in Novega mesta. Najzanimivejši dan za dolenjske in posavske vinogradnike je bila nedelja. Več kot tristo vinogradnikov se je na prireditev pripeljalo kar z avtobusi. Prisluhnili so predavanjem Nika Veseliča o uporabi vina v kuhinji. O beleznih vinskih trt v lanskem letu je spregovoril inž. Darko Marjetič, o najpogostejših boleznih vin pa inž. Zdravko Mastnak. Na koncu so vinogradnikom podelili tudi 263 medalj za najbolje ocenjena vina. Analiza v zajetnem biltenu prireditve je pokazala, da so zdaleč največ vzorcev (52) v oceno prinesli iz Trebnjega, po povprečni oceni pa so se po lestvici najvišje povzpeli Šentjemcjčani. Najuspešnejši vinogradnik 23. tedna cvička je Stjepan Zupančič iz Cerkelj, za njim so se uvrstili: Vinko Štemberger iz Šentjerneja, Jože Frelih iz Šentruperta, Anton Jarkovič iz Podbočja, Božo Mervar iz Novega mesta, Franc Opara iz Trebnjega, Janez Pavlin s Trške gore, Anica Kos iz Šentjerneja, Janez Kralj iz Dob-ruške vasi in Miliš Munih iz Novega mesta. 23. teden cvička je bil tudi priložnost, da so pridelovalcem cvička, ki so že tri leta zapored s svojimi cvički dosegli vsaj bronaste medalje, podelili listino pridelovalca cvička. Prejelo ga je 126 vinogradnikov iz 14. društev Zveze društev vinogadnikov Dolenjske. Vinogradniki so na svojih območjih poiskali tudi gostinske lokale, ki točijo dober cviček. V akciji “Pri nas pa vemo, kaj je dober cviček” so 40-im podelili priznanja. Prejelo ga je tudi 12 posameznikov, ki so v zadnjih letih poskrbeli, da je v tem času cviček skorajda tako slaven, kot je bil v osemdesetih letih. J. PAVLIN TRAKTORJI FENDT NA DOLENJSKEM NOVO MESTO - V torek, 23. maja, ob 10. uri, pripravlja podjetje Interexport iz Ljubljane v sodelovanju s KZ Krka, poslovno enoto Agroservis in Srednjo kmetijsko šolo Grm iz Novega mesta praktični prikaz delovanja nemških traktorjev Fendt. Predstavitev, ki jo bodo izvajali tovarniški strokovnjaki, bo potekala pri Srednji kmetijski šoli Grm Novo mesto (Sevno pod Trško goro). EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Največja napaka v vinogradu je napačna diagnoza Stanje in nujni ukrepi Povprečno gledano, je stanje v vinogradih zadovoljivo. Ni nastala večja škoda zaradi bolezni in škodljivcev in upam, da ne bo tudi zaradi pozebe ali toče. Vendar so ponekod občutne razlike že znotraj ene same parcele med posameznimi sortami, ker nismo v preteklem letu ukrepali skladno z lastnostmi oz. zahtevo določene sorte. Vzrokov je več: od večje občutljivosti kake sorte za okužbo bolezni ali za napad škodljivca do preobremenjenosti in neustrezne rezi. Vsekakor se bomo najprej prepričali, če je vzrok neprimernega razvoja kakšen škodljivec ali bolezen. Še vedno drži, da je največja napaka napačna diagnoza, ker imata za posledico neučinkovitost ukrepov in povečevanje škode. Pozorni moramo biti že v primeru, ko poganjki ne rastejo enakomerno. Če razvoja ne ovirajo pršice ali črna pega-vost, je nesorazmeren porast posledica pomanjkanja zaloge določenih hranil v lesu, zato razvoj mladega poganjka ne poteka pravilno. Zaloga hranil in razvoj brsta sta odvisna od temperature, vlage in razpoložljivih hranil, pri čemer je bolj pomembno njihovo razmaje kot pa količina. Zlasti dušik povzroča hiter porast, zato se očesa ne morejo zadosti razviti. Ustrezno škropljenje z žvepleno apneno brozgo, boraksom in bordojsko brozgo pa stanje bistveno izboljša. Dokončni razvoj nastavka bodočega poganjka pa močno ovira prevelik pridelek v tekočem letu. Zato prihaja do izmenične rodnosti. Sedaj se že določa osnova za začetni razvoj trsa v prihodnjem letu. Letošnje stanje pa delno lahko še popravimo. Zavedati se moramo, da obdelava tal povečuje bujnost. Zato je pravilno imeti zeleno površino, razen na zelo težkih ali peščenih tleh, ko je potrebno dodajati veliko organskih gnojil (hlevskega gnoja). Ce je bujnost trsov velika, priporočam poznejšo košnjo, in sicer nekoliko višje nad tlemi, ne pa mulčenjc. Če jc namreč zelena masa scefrana, sc veliko hitreje sproščajo hranila (če je vlažno že po 3 tednih, so ponovno dostopna). Pač takoj po cvetenju lahko pride do pomanjkanja dušika, ki naj bi ga v zelo slabo bujnih vinogradih dodajali v prvi polovici junija, in sicer največ 100 kg KAN-a/ha (učinkoval bo, če bojo padavine). Najpomembnejše pa je, da sedaj odstranimo odvečne poganjke. Samo pri večji bujnosti trsa jih odstranjujemo pozneje, da ne bi preostali poganjki rasli še bujneje. V primeru, da so poganjki neenaki, je treba odstraniti enega ali več najmočnejših, da pospešimo razvoj manjših in primernejših mladic. Uidi če odtrgamo samo vršiček najbujnejši mladici, pospešimo razvoj ostalim. To naredimo, če je na trsu premalo poganjkov in ne bodo zalistniki povzročili zasenčeva-nja. Vršiček nad grozdom (oz. nad 4.-5. listom) odstranimo tudi takrat, če pri pregledu ugotovimo, da ni primernih poganjkov za rez v prihodnjem letu, razvit pa je samo en premočen poganjek, ki ne ustreza za rodni les v prihodnjem letu. Sicer pa na dolžinski meter vrste pustimo pri mandanju od 12-18 mladic, enakomerno razporejenih po dolžini. Če trs pri tleh nadpovprečno močno odganja, pustimo 1-2 poganjka za pomlajevanje, ker takšno odganjanje pomeni, da je nekaj narobe s pretokom hranil po steblu trsa. Kdor še ni uporabil žveplenih pripravkov, naj to naredi takoj, ko bo sončno in toplo. V zelo bujnem vinogradu za zmanjšanje rasti in boljšo odpornost trsa priporočam ujx>rabo bordojske brozge. Na tel. odzivniku št. (068) 98-23 dobite druga obvestila o škropljenju kakor tudi o terenskih ogledih in svetovanju. Inž. JOŽE MAUEVIČ Schweppes je na svetu samo eden Podjetje Vino Brežice podpisalo pogodbo s podjetjem Schweppes Europe do leta 2000 -15-odstotni tržni delež - Novo deželno belo in rdeče vino En hribček - T\idi prodaja čokolade BREŽICE - Gotovo ga ni, ki ne bi poznal pijače Schvveppes, katere zgodovina seje začela pred več kot 200 leti v Ženevi, danes pa je Schvveppes v svetovnem vrhu med proizvajalci gaziranih pijač. Pred dvema letoma je za Slovenijo in takrat delno tudi za Hrvaško podjetje Vino iz Brežic podpisalo ekskluzivno koncesijsko pogodbo s firmo Schvveppes Europe iz Londona. Po pogajanjih, ki so trajala od konca leta do sredine aprila letos, je Vino Brežice podpisal novo 5-letno pogodbo do konca aprila leta 2000. Pogodba Vino Brežice obvezuje, da obdrži vsaj sedanji tržni delež, kije po uradni statistiki 11 -odstoten, po njihovi oceni pa okoli 15, saj je dejanska poraba brezalkoholnih pijač verjetno za 20 milijonov litrov večja od uradne. • Podjetje Vino Brežice je marca tržišču predstavilo novo belo in rdeče vino En hribček. Po kategorizaciji, ki jo predvideva novi vinski zakon, ki ga še sprejemajo, nosi to vino oznako posavsko deželno vino in je na ocenitvi dobilo oceno kakovostnega vina. Letos računajo prodati vsaj 6 milijonov litrov Schvveppesovih pijač. Ta blagovna znamka pa predstavlja 40 odst. celotne prodaje vseh proizvodov Vina Bežice. Po raziskavah Schvveppsovih strokovnjakov je jx>1-nilnica v Brežicah najboljša Schvvep-pesova polnilnica v Evropi in med desetimi najboljšimi na svetu. Zato ni čudno, da se na našem tržišču pojavljajo proizvajalci, ki želijo, zlasti z zunanjo podobo, kopirati to znamko. Kot pravi direktor Vina Brežice Karl Recer, je koncesija za to podjetje velikega pomena, saj je svetovni gigant Schvveppes po kakovosti in raznovrstnosti prvi na svetu, po velikosti pa je takoj za Coca-colo. Vino Brežice je že lansko leto za- čelo prodajati izdelke, ki niso njihovi proizvodi. Tako bodo v kratkem žganim pijačam znane italijanske firme Stock in čipsu prvega slovenskega proizvajalca Gea z Rake pridružili še prodajo čokolade in čokoladnih izdelkov izjemno kakovostne tovarne Icam iz severne Italije, kije družinsko podjetje s 50-letno tradicijo in eden redkih proizvajalcev kakava v Evropi. T. GAZVODA helena mrzlikar, gospodinjski kotiček Peteršilj za najboljši okus Vrtni peteršilj je dveletna rastlina iz družine kobulnic. Stari Grki so ga cenili ne le kot kuhinjsko dišavnico,-ampak tudi kot okras. S peteršiljem so si spletali vence in se z njimi krasili, ko so sedali k slavnostnim obedom. Danes uporabljamo peteršiljevo korenino in liste, saj cela rastlina vsebuje zelo veliko koristnih snovi. Največ ima vitamina C in A pa tudi precej kalcija in fosfoija. Ima značilen začinjen okus in prijetno svež vonj. Vrsta z gladkimi listi ima močnejši in bolj poln okus z več arome, vrsta s kodrastimi listi pa je bolj dekorativna, zato tudi primerna za krašenje različnih vrst jedi. Peteršilj spada med prvo spomladansko zelenjavo, saj z njim obogatimo jedi, še posebej, če uživamo svežega. Primeren pa je tudi za zamrzovanje. Pred tem ga drobno sesekljamo in z njim napolnimo posodice za led. Vsako posodico zalijemo z vodo in zamrznemo. Nato ledene kocke pretresemo v vrečko in jih posamične dodajamo juham, <2388), 18. maja 1995 omakam in drugim jedem ob koncu kuhanja. Svež zelen peteršilj uporabljamo tudi v mešanicah svežih zelišč, kot so drobnjak, pehtran, timijan, česen in čebula. V domačem zdravilstvu pa se uporablja kot diuretično sredstvo. Vitaminsko in hranljivo bogat namaz je ZELIŠČNO MASLO. Potrebujemo surovo maslo, veliko zelenega peteršilja in druga zelišča po okusu, kot so krebuljica, drobnjak, koper, melisa in podobno. Surovo maslo zmehčamo in mu primešamo sesekljana zelišča. Z zeliščnim maslom namažemo kruh, ki je osnova za sendviče. Samostojno pa lahko ponudimo zeliščno maslo h kuhanim ribam, kuhani govedini, krompirju v oblicah ali k drugi vrsti zelenjave. Za malico lahko pripravimo PETERŠILJEVO SOLATO iz 250 g kumar, 250 g paradižnika, 200 g posebne salame, 120 g sira, šopka peteršilja, kisa, olja in soli. Vse sestavine primerno narežemo, začinimo in premešamo. MM 12 NAŠIH OBČIN Mit KLIC V SILI NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 19. in 21. uro. TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068)44-293. ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro po telefunu (068)53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8. LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki (061)323-353. V LABODU ZA VEGOVA PRIZNANJA NOVO MESTO - V soboto, 20. maja, bo ob 8.30 v prostorih Laboda, pokrovitelja prireditve, 31. državno tekmovanje za zlato Vegovo priznanje iz matematike, ki bo hkrati potekalo še v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru. RAČUNALNIKARJI LJUBLJANA - Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, gibanje Znanost mladini in Svet za tehnično vzgojo mladine so od 12. -14. maja na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani organizirali Festival računalništva - šolsko tekmovanje v znanju računalništva. Med slovenskimi osnovnimi šolami se je najbolje odrezala ljubljanska Osnovna šola Oscar Kovačič, med srednjimi pa idrijska Gimnazija Jurija Vege. Tudi novomeške gimnazijce lahko najdemo na listi zmagovalcev - v prvi skupini si drugo mesto še s tremi deli Dejan Dular, v drugi skupini pa si ravno tako drugo mesto deli Miha Nahtigal. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Mar- Delavci po stroje Protest Konfekcije NOVO MESTO - Prejšnji teden so delavke in delavci Novo-teksove konfekcije začeli voziti stroje iz tovarne v Novem mestu. Tako so si hoteli poplačati dolg, ki ga ima do njih podjetje, saj jim že mesece ni dalo plače. Potem ko je lani delo v Konfekciji v Novem mestu zastalo, so poskusili nekaj ljudi zaposliti v Tomu Mirna in nekaj v obratu v Novem mestu, vendar trajnejše rešitve delavcem to ni prineslo. Doslej so delavke in delavci Konfekcije že pisali številna pisma in proteste na veliko naslovov v Ljubljani, med drugimi so obvestili o težkih razmerah tudi vlado. Nihče od vladnih funkcionarjev - dejansko imajo škarje in platno v rokah ti in ne vodstvo Konfekcije - ni ukrenil ničesar, s čimer bi Konfekcija lahko ubežala stečaju. L. M. Trdina brez Dolenjskega lista Kako je propadel poskus, da bi prišli do primernih prostorov v KC Janeza TVdine NOVO MESTO - Kako se z menjavo občinske oblasti spremenijo tudi stvari, ki nimajo oziroma ne bi smele imeti nič skupnega s politiko, kaj šele s svetovnim nazorom, kaže tudi primer Kulturnega centra Janeza TVdine, nekdanjega novomeškega Doma JLA. Hkrati pa ta primer, žal, zadeva tudi nas, torej Dolenjski list, in to kar precej boleče. Morda bo kdo rekel, da ne gre svojega primera “vlačiti po časopisu”, vendar take pomisleke pretehta neprijetna splošnost ravnanja v sedanjih nelepih časih. Hkrati pa naj bo razkritje tega moralno grdega, poslovno umazanega, za nas pa tudi dragega primera opomin in opozorilo drugim. Ko so se na občini odločili, da bo nekdanji novomeški dom JLA namenjen kulturni dejavnosti v širšem pomenu, je bilo seveda jasno, da ga bo treba tudi povsem prenoviti, pač v skladu in s potrebami nove namembnosti te prostorne stavbe. To delo, projektiranje torej, si je pridobil arhitekt Borut Simič oziroma njegova firma Neapolis. “Med delom je prihajalo do kar precejšnjih sprememb, ker so nekdanji interesenti, na primer novomeška radijska postaja Studio D, odpovedovali. Preureditvi dela prostorov v spodnji etaži se je odpovedal tudi snemalni Studio Luca, Poudaijena skrb za kupca Lansko poslovno leto je Dolenjka zaključila z dobičkom - Na vrsti obnove trgovin jeta Novak z Rateža - Klemena, Jožica Radež iz Jelš - Manco, Danica Miketič iz Gorenjcev - Melanie, Vesna Kukovičič iz Sedema - Karmen, Ines Tomas iz Karlovca - Marijo, Martina Budački s Senovega -Zalo, Jožica Strle z Oštrca - Matija, Tanja Križe iz Občic - Davida, Mateja Fajfar iz Gor. Kamene - Laro, Cvetka Janežič iz I Irastovice - Majo, Irena Jordan iz_Dol. Brezovice - Matica, Cvetka Škufca iz Stavče vasi -Lukata, Mira Brodarič iz Rosalnic -Heleno, Albina Hribar iz Trebnjega - Vesno, Romana Ilusič iz Gribelj -Tanjo, Janja Ozimek iz Trebnjega -Manco, Nataša Cimermančič iz Vinje vasi - Miha, Marija Mohar s Krke - Malejo, Andreja Peteh iz Črnomlja - Roka, Jožica Peterle iz Klenovika -Mitja, Marija Vičar iz Bojanje vasi -Andrejo, Antonija Milkovič iz Črnomlja - Laro, Romana Kočevar iz Gradca - Jurija, Mojca Jakofčič iz Kočevja pri Črnomlju - Mateja, Melita Jurcjcvčič iz Semiča - Jureta, Martina Butala iz Doblič - Katarino, Vesna Povše z Roj pri Trebelnem -dečka, Zdenka Lindič iz Drame -dečka. Iz Novega mesta: Saša Fidcršek iz Ulice Slavka Gruma 28 - Lavro, Vesna Cesar iz Ragovske ulice 6/a - Matica, Jožica Smodiš iz Ulice Slavka Gruma 74 - Maya, Ema Kovačič iz Belokranjske ceste 76 - dečka. Čestitamo! NOVO MESTO - Največje trgovsko podjetje na Dolenjskem, novomeška Dolenjka, je lansko leto zaključilo uspešno, z nekaj deset milijoni tolarjev dobička, ki pa so ga prerazporedili v rezerve. Za letos načrtujejo, da bodo v svojih trgovinah prodali za več kot 6 milijard tolarjev, kar je realno 4 do 5 odst. več kot lani. To naj bi dosegli s 365 zaposlenimi in v 39 poslovnih enotah v občinah Novo mesto, Črnomelj, Trebnje, Semič, Šentjernej in Škocjan. Dolenjka je imela precej težav zaradi denacionalizacijskih zahtev, saj je bilo v tem postopku kar 23 njenih lokalov, rešiti pa je treba še 12 težje rešljivih problemov v zvezi s tem. Gre za trgovske lokale, ki jih je Dolenjka odkupila od občin, vanje v teku let precej vložila, zato so tudi denacionalizacijski postopki daljši. Za primer: samo na novomeškem Glavnem trgu ima Dolenjka 6 trgovin, za katere teče denacionalizacijski postopek. “V naslednjih dveh, treh letih ne načrtujemo gradenj novih trgovin, pač pa prenovo sedanjih lokalov, zlasti vseh marketov,” je povedal glavni direktor Dolenjke Milan Jakopin. Ti marketi so stari 20 in več let in res potrebni obnove. “Pri načrtovanih obnovah ne gre za kakšna manjša dela, ampak za temeljite prenove, saj nameravamo te lokale preurediti v res sodobne trgovine. Naj- prej bo letos poleti na vrsti prenova marketa na Drski; računamo, da bo vsaka taka prenova stala 25 do 30 milijonov tolarjev,” pravi Jakopin. Povečati nameravajo tudi svoje grosistično skladišče. V srednjeročnem načrtu do konca leta 1999 pa načrtujejo tudi gradnjo novih trgovin. Prav pri trgovskem osebju pa so, tako pač kot vse druge trgovske organizacije, malo “tesni”. Njihovi trgovci in trgovke so že starejši, pa tudi časi za trgovino so danes drugačni, bolj konkurenčni, taki, da je treba “znati prodajati”. “Zato podpiramo novi, pravzaprav stari način šolanja trgovskega kadra, ko hkrati potekata šolanje in vajenska doba. Poleg tega uvajamo dodatno izobraževanje že zaposlenih, zlasti glede poznavanja in primerne ponudbe blaga. Tu že opažamo spremembe na boljše,” pravi direktor. Lani je Dolenjka v Novem mestu odprla nov lokal, super market na Novem trgu oz. ob Rozmanovi cesti. Gre za največjo in najbolj založeno trgovino na Dolenjskem, ki jih je stala 5 milijonov nemških mark. V tej veliki trgovini je v prodaji 8 do 9 tisoč artiklov. . „ . A. BARTELJ Milan Jakopin Komu tehta škocjanska tehtnica? Pritožba, da Mercator-Kmetijska zadruga Krka v Škocjanu menda izbira, kdo sine uporabljati tehtnico - V ozadju verjetno preprodaja - Trgovci morajo po soglasje ŠKOCJAN - Kdo sine in kdo ne sme tehtati na “občinski” tehtnici v Škocjanu? O tem se pogovarjajo v zadnjem času v tem kraju, do pogovorov pa je prišlo zaradi pritožbe, da Mercator-Kmetijska zadruga Krka neupravičeno prepoveduje nekaterim uporabljati omenjeno tehtnico. Mercator-Kmetijska zadruga Krka, enota Škocjan, kot lastnik tehnice zagotavlja, da dovoljuje uporabljati omenjeno napravo. Stranka, ki želi tehtati, pač zadrugi plača nekaj odškodnine za uporabo. Pritožbe, do katerih je prišlo kljub takemu odnosu M-KZ Krka do strank, odgrinajo tanjčico skrivnosti. In sicer gre za to, da M-KZ Krka v Škocjanu ni dala tehtnice na voljo v primeru, ko je šlo za preprodajo blaga. Tako vsaj lahko sklepamo po razpravi na nedavnem svetu občine Škocjan. Če je M-KZ Krka v Škocjanu rekla ne takemu trgovcu, ki je trgovec na veliko in hkrati na črno, ima za to svoje razloge. Kmetijska zadruga - ta je registrirano podjetje - mora po zakonu voditi knjigovodstvo o blagu in zaslužku ter od ustvarjenega prometa plačevati bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega. Če kdo nima registrirane trgovine, prodaja pa vseeno, lahko zasluži, od tega pa ne plača nikakršne dajatve. Hkrati jemlje trg trgovcu, ki posluje z vsemi potrebnimi dragimi upravnimi žegni. • Svet občine Škocjan, ki je na seji pred časom namenil pozornost uporabi tehtnice, je na isti seji razpravljal o tem, ali lahko posamezni “novi” prodajalci različnega blaga neomejeno ponujajo svojo robo na ozemlju občine Škocjan. Sklep o tem je bil, da trgovci, ki prihajajo pred škocjanskega kupca, morajo predhodno pridobiti ustrezno soglasje občine ali, če gre za postavitev stojnice, soglasje zasebnega lastnika prostora, kjer bo prodajno mesto. Prav to je tisto, kar jc verjetno pravo jabolka spora v primeru škocjanske tehtnice. L. M. prav tako ni bilo moč dobiti interesenta, ki bi nekdanjo menzo doma JLA preuredil in prevzel v njej gostinsko dejavnost,” je povedal Šimič. “Vsekakor pa je v domu, sedaj Kulturnem centru Janeza Trdine, ostajala kulturno-prosvetna in izobraževalna dejavnost.” Da bi končno po več kot 40 letih rednega izhajanja Dolenjski list prišel do spodobnih prostorov, se je vodstvo firme začelo zanimati za možnost ureditve dela spodnjih še prostih prostorov tega kulturnega centra. Po sklenjeni predpogodbi in naknadnem trdnem dogovoru Dolenjskega lista z direktorico Doma kulture Miro Ma-Ijuno in inž. Mirkom Strmškom, pooblaščencem župana Koncilije, je projektant Simič začel delati projekt preureditve okoli 370 m2 teh prostorov za potrebe Dolenjskega lista. Prav na dan, ko so bili projekti narejeni, pa je z občine prišel sklep, sprejet na kolegiju župana, po katerem “se aktivnosti za oddajo prostorov v KC Janez Thlina, namenjenih za snemalni studio Borsan, drugim interesentom, ustavijo”. gotavljanju ni moč preurediti prostorov zahtevam in potrebam uredništva primerno. “Ne samo da bi z Dolenjskim listom v dom prišla dejavnost, ki tja sodi, da bi tako bil urejen večji del spodnjih prostorov, da v poštenem poslovnem svetu dogovor velja tako kot pogodba, v te prostore sedaj rinejo nekaj, kar tja ne sodi in kar v programu tega kulturnega centra nikoli ni bilo, vsaj ne da bi za to vedel jaz kot projektant!” pravi arh. Simič. Ta “mladinska dejavnost” naj bi bila, vedo povedati bolj poučeni, nekakšen ideološko nadzorovan preplet mladinskega kluba in diska. Tudi še bolj poučeni pa ne vedo povedati, od kod bo za ureditev tega prišel denar. Vsekakor drži, daje Dolenjski list moral odstopiti od namere, da bi si za svoj denar (kar bi po pogodbi upoštevali pri najemnini) po svojih potrebah uredil prepotrebne prostore. Tako bi ostalo “nerešenih” še okoli 240 m2 prostorov v KC Janeza Trdine, danes pa jih je tako dobrih 700 m2. Da bi jih uredili, bi potrebovali pol občinskega proračuna, ki pa še niti sprejet ni. Dolenjski list bo še izhajal. ANDREJ BARTEU TRI MAME SVETUJEJO Ti prostori naj bi bili po tem sklepu namenjeni mladinski dejavnosti. Okoli 60 m2 od 300 m2 teh prostorov pa je bilo pred tem z ustnim dogovorom in pristankom Maljunove in inž. Strmška dodeljenih Dolenjskemu listu in brez njih po projektantovem za- NOVO MESTO - Danes, 18. maja, bodo v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca predstavili knjižno novost založbe Mihelač - Tri mame svetujemo drugim mamam in očetom. Knjigo so napisale novinarki Neva Železnik in Alenka Lobnik Zorko ter psihologinja Marja Strojin, v nji pa so na poljuden način spregovorile o tem, kako vzgojiti zdrave in srečne otroke. MINI BOLOGNA NOVO MESTO - Od jutri, 19. maja, naprej bo v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca odprta mednarodna razstava knjig za mladino. Avtor razstave je višji knjižničar Drago Pirman^ ki bo tudi vodil skupine po razstavi. Šolske skupine naj se najavijo za obisk po telefonu 068-324-505. OKUS TOBAKA - Kljub prepovedim reklamiranja cigaret in tobačnih izdelkov iznajdljivi in nasilni proizvajalci vedno najdejo nove in nove načine za prav to. Tako so sredi novomeškega Glavnega trga mimoidočim ponujali zastonjsko “degustacijo ” neke nove cigarete in ob tem dajali ugodnosti pri nakupu teh cigaret. S tobakom so se v Novem mestu otepali že skoraj pred 200 leti. O tem Ivan Vrhovec v svoji 1891. leta izšli Zgodovini Novega mesta piše takole: Tobak so kadili v Novem mestu še leta 1803. kaj po malem, kajti magistrat je izdal naslednji oglas: “Opazuje sc, da je postalo kadenje tobaka v tem mestu na javnih prostorih, med hišami in na trgu že prav nekakšna zabava. Zato bodo mestni stražniki vzeli vsacemu, bodi si katerega stanu in dostojanstva koli, koga bodo prvič zasačili, pipo - smodek takrat še niso kadili, - drugič pak ga bodo odpeljali v ječo, kajti lehkomišljen človek ne zasluži nobenega prizanašanja. ’’ (Foto: A. B.) POSODOBITEV SE BLIŽA KONCU KLENOVIK - V tem tednu končujejo asfaltiranje ceste od Klenovika do Otavnika; do zastoja bi lahko prišlo edino ob zelo slabem vremenu. Posodobitvena dela, ki so v glavnem že končana, so opravili na približno 1.700 m dolgem cestnem odseku. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 20. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7, do 19. ure: Market Seidlova cesta od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7, do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Šmolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Vrelec • Metlika: od 7,do 21, ure: trgovina Prima V nedeljo, 21. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Pogača Glavni trg 22, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Mar- ket Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, do 19,30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba ; Črnomelj: od 8, do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Metlika: od 7, do 21 .ure: Prima Novomeška krož) j DREVOREDI - Z drevoredi^ vo mesto res nima sreče. Za dt» čno obnovo tistega čez Maro1 nikakor ne najde dovolj ucn J. Onega ob Rozmanovi cesti s F gradnji strašljivega monstrum Novem trgu poškodovali in znw Tistega, ki pelje od Trdinove « proti grmskemu gradu, Pa zovci spremenili v parkirišče, bro, da jih ni več... . nb?g. ESTETIKA - Ljubitelji in o« dovalci naravnih oblik in stvar®* žalostjo gledajo nekakšno nov | tiko, ki seje uveljavila Pr' bej j ževanju” dreves v mestu. Se po ^ | je to očitno pri drevesih ob M j sprehajališču od Loke proti in Ccgclnici. Lepim in koW®£ | vodnim drevesom so pred . ,£j0 odžagali spodnje veje in sedaj videz amputirancev. SPREHOD ~ nad Krko urcuni .j-—,, kamor naj bi se človek lahko Icolosa- v mir iz tega blokovskega _ , ...... - ata! ie „ I Velika in usodna zmota- ■ JS namreč postale dirkaške ste blokovsko mularijo, ki seta . Ke kolesi in smrdljivimi ter ogj. ropotajočimi mopedi. Spre na lastno odgovornost! -narka LJUDJE - Novomeška nov . ostrega peresa Zdenka LinL. nSko- gašje razkrila, da imata s k demokratsko veljakinjo ar- p, Čadonič - Špelič nekaj skupn^j, ne to, da imata obe po en P. r(k|j|i dva priimka, ampak s,a , dol«' na isti dan. Ker je lepo Vld ,j|dji*o telo nekaj let kasneje kot spo „ Zdenko, ni nobenega dvom • je inovatorka. Ena gospa je rekla, d ^ rodni občinarski ,ljr[ze- :cjsv0p sadove. Na novomeški trd ^ kramo in prešvercano ro Kramo in presvenu,— . ojajui jajo Hrvati, Srbi, Albanch sl Kusi in celo Kitajci- J™ ,,„Mf Rusi in celo Kitajci-" skrivaj vštuli celo kakšna ka. DELOVNI UPOKOJEN.C za Društvo upokojencev Bvo e»c ga meseca pr>P iipflk0' konec tega meseca Pr'U'“ {jpoji“ dnevni izlet v Novo Gone • eni|0' jenci si bodo ogledali'več _ vin. Po besedah Franca u vin. Po besedah Franu-CRPOV V STAVČI VAS Jože Ban iz KS, Mariu* .--. dia 5, Marko Koščak i . j>j|o ‘ Marin. Zadnje srečanji J, ^pf torek, 16. maja, v Stavči '^OBNOVA CESTE SO®\dej*j! DVOR - Vsi so zadovolji M tem odseku ceste, sevcda k; scJe jemo tiste nezadovoljne ’0e<] zijo zaradi prahu v zrak . p . kateri negodujejo zaradO metne signalizacije. Za lc,eW gradbišča in neugodn b sema‘ verjetno najbolj Vst^ftal v ?'%■ ' jaiišč. Tako so prikrajs č v: - - B i l iče v la tudi novo postajah* krajanov jc KS Žužernh^ £jornj« I In tnrli n m/n nostajah^ C ^ Kotu. PRED SREČAŠ*}? NA LJUBEČ V okvir prireditev sp v0jn« , konec druge svetovb^i ^ zmage nad nacifaši^b srCčart®j(,D stTdUudi vseslovensko v'< in edino koncentracijskih^. borišč, politične zap .^njčk, il1 ujetnike, izgnance, nvsv0y dene otroke ter nJ[)[rljnsk0jV druge občane na sP°[TjlCJitvc jj jd ob 50. obletnici osVl’ ^pbd^pri' ob 50. obletnici , . vsob“ wr riščnikov. Srečanje 1 inticljhjiMA iuniiaob 11. uri na L-J kj od „ junija ob II. un n? č jave sprejemata om- 21 ZZB Novo mesto ^ov0 V*1 1NOVU JSJ0VV f()V' do30.m^Dabilah^ li dovolj avtobusov Ljubelj, Prosim« z- . Pr|jave. PrinravlJJ , j#1 P^na- ■’Pod blokovske* icški Plavi laSua'^ nc ra te ču tii vs ra Ni mi ne Pe Gi ro ko Po m; lai ne ne Sl, fei Po Ni *?***%&>&.] i jico vldPa na'JO pa to marljivo l&SFssss ■1 ... ...janjske iveri ruQlko t,t-,"1"uuuar'iarek“Vze-^ je izrciln8a naj|ažie dosežeš!” fpEfSissi godali še vseh vnnrini. ^vetfk Trcbanjcem se je !t^skuSanarlnrJercelozdravo MelSVoJOpo^mb"aAnir- >i|J:k^fni,rebaSkMeev ?EdAVam , a° 'muco' d)r,Vl;nem do^u V ,rcbanjskcn *ie|, e’ljcvaij tllH. avniki zdravstveno S^tnutnimtS P°Vsem Lratkimi, C‘e|t»do"^' Predavanji. Zaen-%u^ravnikovra §e niso uresn»čiti> JiC1(Jv in dru„Z!lradl porodniških b0 t‘“r hva|evredno po- Mii 12 NAŠIH OBČIH MM v Zelje zavarovancev ostajajo le želje V Vinici menijo, da bi moral biti zdravnikov delovni čas daljši - Kljub željam zdravstvenih delavcev in zavarovancev ni moč širiti dejavnosti in povečevati števila zaposlenih VINICA - V Vinici pravijo, da bi moral v splošni ambulanti njihove zdravstvene postaje delati zdravnik trikrat na teden, od tega dvakrat po osem in enkrat po štiri ure, a se to zgodi le poredko. Svetnik Franc Ivanušič pa je na eni od sej občinskega sveta celo menil, da bi bilo glede na število prebivalcev primerno, da bi zdravnik delal štiri dni v tednu. Anton Marentič, direktor zdravstvenega doma Črnomelj, pod okriljem katerega je zdravstvena postaja Vinica, pojasnjuje, da v Vinici ob torkih in četrtkih dela poln delovni čas ter ob petkih po štiri ure dr. Ljiljana Špec. Ob sredah je po štiri ure v otroški posvetovalnici dr. Mojca Tomc Jurman. Za dr. Špecovoseje v Vinici odločilo 952 zavarovancev, v Črnomlju pa 988, tako da v vsakem kraju opravi polovico delovnega časa. Za dr. Mojco Tomc Jurman se je v Vinici opredelilo 37 pacientov, ki jim je na voljo, ko ima v tem kraju otroško posvetovalnico. Direktor Marentič poudarja, da glede na število opredeljenih zavarovancev v Vinici sedanji delovni čas zdravnika zadošča normativom. Priznava pa, da bi glede na starost prebivalcev na viniškem koncu morali podaljšati delovni čas za nekaj ur na teden. Toda glede na število zaposlenih v črnomaljskem zdravstvenem domu, ki ga predpiše Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ni moč na enem koncu širiti dejavnost dru- gače, kot dajo na drugem zmanjšajo. A ker so razmere v Črnomlju prav takšne kot v Vinici, s povečevanjem delovnega časa na eni strani in zmanjševanjem na drugi po Marentičevem mnenju ne pridobijo ničesar. Za primetjavo je direktor navedel še število opredeljenih zavarovancev v splošni ambulanti zdravstvenega doma v Črnomlju in v zdravstveni postaji v Vinici. V Vinici seje odločilo za dr. Špecovo in dr. Tomčevo 989 zavarovancev, v Čmomljupa je opredeljenih 7.324 občanov. “Če od petih KJEJEMOC DOBITI KNJIGO? ČRNOMEU - Za vse, kijih zanima, kje je moč kupiti nedavno izšlo knjigo “Spomini poljanske babice” Mete Štaudohar, ki jo je ilustriral črnomaljski akademski slikar Robert Lozar, naj povemo, daje na prodaj v trgovinah v Predgradu in v Starem trgu, v črnomaljski knjigarni Državne založbe in v Špcličevi hiši v Črnomlju. zdravnikov, ki delajo v splošni ambulanti v Črnomlju, odštejemo polovico delovnega časa dr. Špecove, ko dela v Vinici, ter polovico delovnega časa dr. Tomčeve, ko dela v dispanzerju za šolsko mladino, ostanejo štirje zdravniki. Na enega zdravnika pride v povprečju 1.831 zavarovancev, kar je približno tako kot v Vinici, kjer ima dr. Špecova za polovico delovnega časa 952 pacientov,” pravi Marentič ter poudatja, da kljub željam zavarovancev ne bo moč povečevati števila zaposlenih ali širiti dejavnosti. M.B.-J. TEKMOVANJE MLADIH GASILCEV SEMIČ - Minulo soboto je bilo pri semiški Iskri prvo semiško občinsko gasilsko tekmovanje pioniijcv in mladine, ki gaje razpisalo občinsko gasilsko poveljstvo. Udeležilo se gaje 11 ekip iz petih gasilskih društev. Pri pionirkah in mladinkah sta bili najboljši ekipi GD Stranska vas, pri pionirjih ekipa GD Črešnjevec, pri mladincih pa se je najbolje odrezala ekipa GD Štrekljevec. Te ekipe se bodo udeležile regijskega tekmovanja. Bo 2.500 ljudi ostalo brez vode Direktor metliške Komunale je zagrozil celo z odstopom, če ne bo rešeno financiranje vodovoda proti Bojanjemu hribu - Nadomestek za vire pitne vode na Hrvaškem METLIKA - V gospodarskem načrtu metliške Komunale so za letošnje leto načrtovali za 89 milijonov tolarjev naložb, od tega bi samo za dokončanje že načetih investicij porabili 44 milijonov tolarjev. Najprej so načrtovali, naj bi občina iz proračuna prispevala 46 milijonov tolarjev, iz razširjene reprodukcije Komunale bi šlo 20 milijonov, krajevne skupnosti bi prispevale 2,6 milijona, iz republiških virov pa bi dobili 20 milijonov tolarjev. Ko pa so na občini povedali, da ni denarja, je Komunala predlagala, naj bi iz proračuna dobili vsaj 11 milijonov, iz razširjene reprodukcije 6 ter iz republiških virov 10 milijonov tolarjev več, kot je bilo prvotno predvideno, medtem ko bi za 19 milijonov tolarjev naložb ostalo nepokritih. “Največja težava je v tem, da doslej iz proračuna nismo dobili še niti tolarja. Edini zagotovljeni denar imamo za plačilo anuitet za kompaktor in smetarski avtomobil, plačali smo UV napravo in črpalnico na Veselici. V Jagodnik pritekla voda Voda iz Soldaškega studenca za 27 hiš in vikendov JAGODNIK - Ko so se Jagod-ničani pred dvema letoma lotili gradnje vodovoda, mnogi niso verjeli, da bo voda v to hribovsko vasico nekega dne res pritekla. Minulo soboto so vodovod slovesno odprli. Otvoritve se je med drugimi udeležil tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik, ki je pohvalil prizadevnost ljudi in jim predlagal, naj že danes imenujejo odbor, ki bo poskrbel, da bo v vasi čez čas tudi asfalt. Predsednik gradbenega odbora Brane Pšeničnik seje v imenu vseh krajanov zahvalil županu za pomoč. Občina je namreč za izgradnjo vodovoda prispevala polovico denarja, medtem ko so ostalo polovico zbrali krajani sami. V gradnjo so vložili veliko svojega dela, eni več, drugi manj. Za vodovod, vreden 6,5 milijonov tolarjev, je vsak odjemalec prispeval z delom in denarjem nekje po 3 tisoč nemških mark. Za 9 hiš in 18 vikend- arjev je bila gradnja zajetja, črpališča, rezervoarja in 2.300 m dolge trase kar velik zalogaj, vendar je bila odločnost ljudi močnejša, tako da je voda iz t.i. Soldaškega studenca, kjer so jo zajeli, pritekla v domove že jeseni. Njegovo uradno otvoritev so prestavili na pomlad. Za Jagodničane je bil v soboto velik in lep praznik, saj jim poslej tudi suša ne bo mogla več do živega. In če se je še do nedavnega tej vasici za Hmeljnikom reklo, da je bogu za hrbtom, poslej to ne drži več, saj ima elektriko, vodo in telefon. Res pa je, da si močno želijo še asfaltirano cesto, vendar tudi to bodo imeli, če bodo vsaj tako trdno zgrabili za delo, kot so pri vodovodu. Že sedaj se vidi, da Jagodnik ne bo ostal prazen in da prizadevnost tukajšnjih ljudi ni bila zaman, saj se za življenje v vasi odločajo celo mladi iz mesta. J. DORN1Ž TEŽKO PRIČAKOVANA VODA TUDI V JAGODNIKU - Po dobrem letu in pol so si Jagodničani skupaj z vikendarji in seveda s pomočjo trebanjske občine zgradili svoj vodovod. S simboličnim brizgom vode na otvoritvi so tako zaključili z napornim delom, ki pa ga ni bilo malo, saj so skoraj vsa dela opravili sami. (Foto: J. D.) Vendar je šel ves ta denar iz razširjene reprodukcije,” je povedal direktor Komunale Juš Mihelčič. Vse ostale naložbe na komunalnem področju mirujejo. Pri tem je največji problem vodovod Slamna vas-Bojanji hrib, ki naj bi bil nadomestilo za hrvaške vodne vire v Jamnikih in Raja-kovičih. Mihelčič opozarja, da se lahko zgodi, če bo usahnil dotok pitne vode iz Hrvaške, da bo brez vode 2.500 prebivalcev v hribovitem delu občine. Direktor je na zadnji seji občinskega sveta zagrozil celo z odstopom z direktorskega mesta, če se problem ne bo začel reševati. “Žal v republiki menijo, da je ta vodovod lokalni, ne pa meddržavni problem. Da gre za mejno področje, jim ni mar,” pravi Mihelčič. Sicer pa mora za vodovod, ki naj bi v letošnjem letu veljal dobrih 15 milijonov tolaijev, del denarja dati občina, svoj del pa pristaviti še država. Na Komunali se boje tudi, da bo država zahtevala nazaj denar, ki ga je že namenila za gradnjo tega vodovoda, če naložba ne bo končana. Kako bodo zaključili investicijo, Mihelčič ne ve, poudatja pa, da so zaradi pomanjkanja denarja že izpustili črpalnico v Slamni vasi, brez katere vodovod proti Bojanji vasi sploh ne bo mogel obratovati. M. BEZEK-JAKŠE • Lahko je imeti tisto, česar nihče ne mara. (Nemški pregovor) Veliko dela za študente in dijake ČRNOMELJ, METLIKA -Aprila je na pobudo Kluba belokranjskih študentov pričel v Metliki in v Črnomlju prvič z delom mladinski servis. Gre za belokranjsko ekspozituro mladinskega servisa iz Radovljice. “Že po prvih vtisih lahko ocenim, da je bil takšen servis v Beli krajini močno potreben. Doslej je namreč prišlo na naš naslov že veliko ponudb obrtnikov, zasebnih in družbenih podjetij ter zavodov, ki iščejo delovno moč. Predvsem bi potrebovali natakarice, Meta Andriševič prodajalce, delavce pri strojih. Sedaj je ponudb za delo celo več, kot je povpraševanja, kar je razumljivo, saj imajo v maju dijaki in študenti največ učnih obveznosti. Mnoga podjetja dajejo ponudbe za delo tudi že za poletne mesece in trditi smem, daje ponudba zelo pestra,” pravi Meta Andriševič, vodja belokranjske ekspoziture mladinskega servisa. Servis ima v Črnomlju prostore v Kolodvorski 35, v Metliki pa v novem poslovnem centru v Kidričevem naselju. Vanj se lahko včlanijo vsi od 15. leta starosti do konca študija, ob vpisu pa morajo predložiti potrdilo o šolanju, osebni dokument in številko hranilne knjižice ali tekočega ali žiro računa. Kot je poudarila Andriše-vičeva, je servis tehnično dobro opremljen in likviden. Tri odst. od neto zaslužka pa bo šlo za dejavnost Kluba belokranjskih študentov. M.B.-J. Izobraževanje in kultura z roko v roki Črnomaljci na sejmu Učila ČRNOMELJ - Malo inštitucij v Sloveniji se lahko ponaša s tako tesnim prepletanjem izobraževanja in kulture kot Zavod za izbraževanje in kulturo (ZIK) iz Črnomlja, kar sta tudi njegovi osnovni dejavnosti. Andragoški center Slovenije jih je počastil z izborom za predstavitev Za-voda na sejmu Učila, dnevi slovenskega izobraževanja 95, ki je bil od 9. do 13. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V sejemskem delu programa so ZIK Črnomelj predstavili kot pomemben dejavnik v lokalni skupnosti, ki s svojimi številnimi kulturno-izobraževalnimi vsebinami že leta bistveno vpliva na dvig kulturne ravni kraja. Višek predstavitve je bilo predavanje z naslovom “Izobraževanje in kultura z roko v roki, rezultat je nova kultura”, ki sta ga pripravili strokovni delavki ZIK Črnomelj Jasna Šeruga Muren in Breda Kočevar. V programu so sodelovali črnomaljski župan Andrej Fabjan, mojster na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič mlajši, Dušan Šuštar z dragatuškimi tamburaši in Miroslava Ritonja, kije izdelovala belokranjske pisanice in vezenine na domačem P‘atnU-______________TG. PRIREDITEV OB JUBILEJU GLASBENE MLADINE ČRNOMEU - V okviru praznovanja 25-letnice Glasbene mladine Slovenije bo v petek, 19. maja, ob 11. uri v kulturnem domu v Črnomlju prireditev, na kateri bodo nastopili solisti, ansambli in tamburaški orkester Glasbene šole Črnomelj, duo kontrabasov ter godalni kvartet Feguš iz Maribora. 85 LET GD PONIKVE PONIKVE - V tukajšnjem gasilskem društvu mladinske desetine že od leta 1981 dosegajo dobre rezultate, saj so že trikrat sodelovale tudi na državnih tekmovanjih. Na teh pa se pomerijo le ekipe, ki so najboljše tako na občinskem kot tudi na regijskem tekmovanju. GD Ponikve praznuje letos 85-letnico. Regijska koordinacija za Dolenjsko in Belo krajino 10 regijskega SGF SOCIALDEMOKRATSKI GOSPODARSKI FORUM SDSS r ~~ i SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Vse člane Socialdemokratske stranke in simpatizerje Socialdemokratskega gospodarskega programa vabimo na ustanovitev in predstavitev regijskega SGF, ki bo v soboto, 20. maja, ob 14. uri v sejni sobi občine Metlika. Pri ustanovitvi bo sodeloval predsednik SGF dr. Jože Zagožen. Evropski prvaki po gostoti naselij V občini TVebnje uspešno uresničujejo projekt WHO Zdrava mesta - Ogromna letošnja proračunska luknja? Društvo za zdravje in sožitje v družini o evropskih izkušnjah TREBNJE - Občina T rebn je je že nekaj let vključena v nacionalni projekt Zdrava mesta, s katerim TVebanjci sledijo usmeritvam svetovne zdravstvene organizacije (WHO) po združevanju in organiziranju zdravih mest v slovensko in evropsko mrežo zdravih mest. Po mnenju mag. Erne Krašovec z Inštituta za varovanje zdravja v Ljubljani, ki je pretekli petek popoldne članom trebanjskega društva za zdravje in sožitje v družini spregovorila o evropskih izkušnjah s projektom Zdrava mesta, IVebanjci med slovenskimi mesti celo prednjačijo glede zavzetosti pri uresničevanju programskih zas- Prcdsednik omenjenega društva Milan Rman je dejal, da so v sodelovanju z mentorjem projekta dr. Jožetom Ramovšem v okviru projekta poudarili predvsem razvijanje dobrih medsebojnih odnosov in komunikacij. Rman je kot spodbudno dejstvo omenil zadnje javnomnenjske raziskave, ki kažejo, da se je več kot 40 odstotkov vprašanih Slovencev opredelilo, da je zanje najpomembnejša vrednota družina, nekaj več kot petina anketirancev pa je kot drugo vrednoto omenilo zdravje. Spomnil je, da bi se Trebanjci radi znebili neslavnega prvenstva glede samomo- rilnosti in alkoholizma. Posebej pa se je zahvalil za pomoč občini in županu Mag. Ema Krašovec Pungartniku. Zupan Pungartnik je izrazil ponos, da so Trebanjci v družbi takih mest, kot so Ljubljana, Celje, Ptuj in Novo mesto. Poudaril je, da bodo skušali v občini tudi v prihodnje izboljševati življenjske razmere ljudi, kar ne bo lahka naloga ob dejstvu, daje občina Trebnje z 219 naselji evropski prvak po gostoti naselij na kvadratni kilometer. To pa pomeni, daje potrebna toliko bolj gosta in draga infrastruk- • Mag. Erna Krašovec je poudarila, da je bil projekt Zdrava mesta, ki vključuje že 375 evropskih mest, gnojen za velika mesta. Natanko je opisala, kako so se tega nadvse uspešno lotili v danskem mestu Horsens. tura, začenši od cest, vodovodov pa do telefonov. Po Pungartnikovem mnenju je napačno govoriti le o zdravih mestih, saj brez zaledja, podeželja, ni mesta in obratno. tffiHfaft IZ NAŠIH OBČIM JftMht Predsednik turističnega društva M. Žagar TD Osilnica seje pridružilo TD Bosljiva Loka OSILNICA - Iz poročila dosedanjega predsednika turističnega društva Antona Kovača je vidno, da je bilo preteklo leto prvič po nekajletnem zaostajanju izredno uspešno, hkrati pa poročilo ugotavlja, da je premalo prenočitvenih zmogljivosti, predvsem sob višje kategorije. OBKOLPJE SPET DOBI ZDRAVNIKA KOČEVJE, OSILNICA -Pred kratkim je bil v Kočevju sestanek predstavnikov Ministrstva za zdravstvo, občin Kočevje in Osilnica ter Zdravstvenega domu Kočevje, na katerem so se dogovorili, da bo območje ob Kolpi od Predgrada prek Fare do Osilnice spet dobilo stalnega zdravnika, čeprav je tu premalo prebivalcev za enega stalnega zdravnika. Osilnica bo spet dobila patronažno sestro, medtem ko jo zdravstveni postaji v Fari in Prcdgradu že imata. Razpis za zdravnika bo objavljen v kratkem. Sklenjeno je bilo tudi, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije plačal razliko za namestitev tega zdravniku (ker je sicer tu premalo prebivalcev), siy je treba upoštevati posebnost obmejnih krajev. Rošade v ribniškem občinskem vrhu Novi župan Jože Tanko, novi predsednik sveta Andrej Mate, tajnica Nevenka Dirk, RIBNICA - Na seji občinskega sveta Ribnica 11. maja so po poročilu občinske volilne komisije o novih volitvah župana, ki gaje podal sodnik Blaž Volf, najprej potrdili zahtevek te komisije za poplačilo stroškov obeh krogov novih volitev za župana, ki so znašali dobrih 3,9 milijona tolarjev. število dobljenih glasov na volitvah, Nato so ugotovili, da je predsedniku občinskega sveta Jožetu Tanku, kije bil izvoljen za župana, prenehal mandat predsednika in člana občinskega sveta. Novi župan je povedal, da bo to dolžnost opravljal nepoklicno. Za člana sveta so nato potrdili Poldeta Trdana (SDSS), ki mu je funkcija svetnika pripadla z ozirom na Kajakaški center “Stari malni” MIRTOVSKISRATELJ PRAVI: Trenutno TD razpolaga s 101 ležiščem, v kratkem bodo v kajakaškem centai pridobili še dodatnih 32 ležišč, občina in TD pa bosta poskušala pridobiti ležišča tudi v krajih, ki še niso bili vključeni v turistično ponudbo. In še cene: soba prve kategorije stane 1.500 tolarjev, druge 960 in apartma za 6 oseb 7.200 tolarjev. A. iv. • K nam pride zdaj zdravnik le enkrat na teden, zato moramo planirati, da zbolimo le ob četrtkih, saj sicer lahko prej umremo, preden dobimo zdravniško pomoč. za novega predsednika občinskega sveta pa je bil izvoljen Andrej Mate, ki je kandidiral na listi obrtnikov. Zapletlo pa se je pri sprejemu mnenja k imenovanju inž. Janeza Henigmana za načelnika upravne enote Ribnica. Tajno glasovanje so zaradi nekega spodrsljaja ponovili, rezultat pa je bil tak, daje od 18 prisotnih svetnikov 10 glasovalo proti temu, da bi dali pozitivno mnenje, 8 svetnikov pa za pozitivno mnenje. Nadalje so soglasno izvolili Nevenko Turk za v.d. tajnico občine in občinskega sveta za dobo pol leta s pripombo, da jo lahko svet že pred potekom te dobe razreši, če ne bo zadovoljivo opravljala dela, lahko pa jo tudi pred potekom roka zaposli za stalno, če bo delo zadovoljivo opravljala. Za člana sosveta načelnika upravne enote so izvolili župana Jožeta Tanka in svetnika in poslanca Ben- * Glavna naloga občine Ribnica je nadoknaditi zamujeno na področju gospodarstva in drugih dejavnosti, dokončati začete investicije, predvsem pa pri tem razvijati podjetništvo in kmetijstvo, seveda ob flnančni podpori občine in drugih virov. To je potrebno prevsem zato, ker je v občini Ribnici največja nezaposlenost (27-odstotna) na območju Slovenije. Tako meni novi župan občine Ribnica, zasebni podjetnik inž. Jože Tanko, in dodaja, da je potrebno v občini združiti tudi komunalne dejavnosti v javnem podjetju Komunala, ki bo izvajala večino uprav-Ijalskih in vzdrževalnih del pretežnega dela občinskega premoženja. Med ostalimi nalogami so pomembne tudi investicije v komunalno infrastrukturo, predvsem ceste in izgradnjo obrtne cone Lepovče-Breg. jamina Henigmana, enega člana sosveta pa bo izvolil še svet občine Loški potok. J. PRIMC Inž. Jože Tanko TURIZEM JE DELO, ' NE BESEDIČENJE LOŠKI POTOK - Kar veliko visoko donečih besed je bilo izrečenih na ustanovnem občnem zboru Turističnega društva Loški Potok, ki je bil marca, a se do danes ni še nič premaknilo. Morda kritika ni ravno najbolj umestna, če vemo, da je vsak začetek težak. Kritika, ki jo je slišati vsak dan, leti predvsem na to, da v kraju že drugo leto ni moč kupiti razglednic, kijih pogrešajo tako domačini kakor turisti. Pri vsem pa gre predvsem za založnika. Nihče namreč ne ve povedati, koliko bi to stalo. V informacijo vsem naj napišemo, da smo se tokrat pozanimali mi. Približno 3000 razglednic bi stalo največ 60.000 tolarjev, to pa je znesek, ki biga lahko založili gostinci, trgovine, pošta, Tobak in morda še kdo. A. K. • Mnogi so dobri, ker ne znajo biti pravični. (Chauvilliers) 1 S kulturo bomo prej prišli v Evro- V Ribnici nas dobite v novi Tiliini poslovalnici na tem naslovu! 44 i X' ' Seškova ulica Osebno ali po telefonu: 061 861 766 OTVORITEV ZDRAVSTVENA PRIDOBITEV- Prostore za nudenje nujne medicinske pomoči, ki so jih urejali od leta 1993, so 10. maja odprli v Zdravstvenem domu Kočevje. Preureditev nekdanjega stanovanja v kletnih prostorih je veljala 9,5 milijona tolarjev, kar je prispeval občinski proračun, pomembna pa je tudi pomoč zavarovalnice Tilia, predvsem z ugodnimi krediti. Ti prostori bodo v primem potreb tudi reševalna postaja, za kar bo potrebno sodelovanje z gasilci, policisti in drugimi. O investiciji in delu v Zdravstvenem domu je ob tej priložnosti govoril direktor dr. Mihael Petrovič, trak je prerezala vodja splošne ambulantne službe dr. Jožica Boldan, v kulturnem programu pa je nastopil nonet Rog iz Zeljn. Na fotografiji: z otvoritve. (Foto: J. Primc) Jubilej Doma iger in dela Današnji VVZ pripravlja v počastitev petdesetletnice vrsto zanimivih prireditev za otroke in odrasle KOČEVJE - Oktobra 1945 je bil v prostorih, kjer je danes prenovljeni oddelek Vzgojno-varstvenega zavoda jenka pa tudi današnja ravnateljica Matjanca Ačimovič. V Kočevju je bilo po kot z gospodarstvom. (Hollen- * J stein) Rimljani niso poznali računalnika Sevniška osnovna šola na sejmu učil in dnevih izobraževanja v Ljubljani - Predstavitev uporabe računalnika pri pouku angleškega jezika - Osrednja šola v Sloveniji SEVNICA, LJUBLJANA - “Nobena skrivnost ni, da učenci radi ustvarjalno pišejo, zelo neradi pa svoj sestavke popravljajo in prepisujejo brez napak. Mladi radi eksperimentirajo z različnimi stili, barvami, grafičnimi rešitvami. Urejevalnik besedila v kombinaciji z nekaterimi grafičnimi programi (Paintbrush, CorcIDravv) jim to omogoča,” ugotavlja Romana Ivačič, profesorica angleščine na sevniški osnovni šoli Sava Kladnika, kije osrednja šola za uporabo računalnika pri pouka angleškega jezika v Sloveniji. Na 15. mednarodnem sejmu učil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je sevniška osnovna šola demonstrirala, kako poteka računalniško podprt pouk angleščine. Hkrati je razvojna skupina za uporabo računalnika pri pouku angleškega jezi- ka, ki ima sedež na osrednji šoli (strokovno jo vodi Mira Matič z republiškega zavoda za šolstvo, koordinator izobraževalne tehnologije pa je Drago Slukan s sevniške šole) razmišlja, kako bi izpopolnila urejevalnik besedila. V skupini so ob koordi- tu t»t JO t:Kt«'ENC-'V <€&■ ¥ £ 'm jfi I L! - .-C hi natorki Ivačičevi še učitelji angleškega jezika z nekaterimi drugimi slovenskih šol. Pomanjkljivost urejevalnika besedila je, po besedah Romane Ivačič, da le v zelo omejenih okvirih lahko kontrolira jezik in slog pisanja uporabnika. Zato pa daje v primerjavi z nekaterimi izobraževalnimi programi za učenje tujih jezikov veliko več možnosti za lastno kreativnost učenca. Za učitelja pa pomeni delo z urejevalnikom nove izzive in vprašanja. Tudi takšna, kako popraviti učenčev izdelek v urejevalniku besedila. Naj učitelj vtipka svoje pripombe z neko drugo barvo kar na mesta v tekstu? Saj jih učenec, ko popravlja, zlahka zbriše. Bi si uredili površino za pisanje kot tabelo z dvema stolpcema: širšim za učence in ožjim, mogoče drugače obarvanim, za učiteljeve po- iger in dela (DID). Namenjen je bil vojnim sirotam. Pisni viri o tem niso ohranjeni. Kmalu so si tudi drugi otroci zaželeli iger in so prihajali v DID, tako da je štel leta 1953 že okoli 70 otrok in nato vedno več. Leta 1951 je bil ustanovljen na pobudo AFŽ vrtec “Mlada rast” na Rudniku, ki je imel leta 1953 že 50 varovancev, njegova upravnica je bila Justina Sovre, go- nato ustanovljenih še več vrtcev, leta 1962 pa tudi vrtec v Stari Cerkvi, ki ga je vodila Slavica Šega, v njem pa je delala še Slavica Bončina. Tista prva leta je bilo tudi za vzgojiteljice vrtca veliko rednega in pros- tovoljnega dela. Velja omeniti marljive m iznajdljive vzgojiteljice, ki so v Kočevju orale ledino na tem področju. To so Albina Novak, Mimica Kavs, Silva Vesel, Pavla Vidmar in Anica Vilicer. Iz leta v leto se je zaposlovalo več di število Marjanca Ačimovič SO RIMUAN1 POZNALI RAČUNALNIKE IN GOVORILI ANGLEŠKO? S tem provokativnim vprašanjem je sevniška osnovna šola na sejmu učil v Ljubljani le opozorila na rabo računalnika pri angleščini. OŠ Sava Kladnika, osrednja šola za uporabo računalnika pri angleškem pouku v Sloveniji, je s posrečeno likovno opremljenostjo (delo likovne pedagoginje Janje Flisek) in priložnostnim sporedom v hali D privabila številne obiskovalce z dmgih šol in tudi z Zavoda za šolstvo. Na stojnici (na posnetku) so gostom postregli tudi s suhim sadjem. Predstavitev sevniške šole so omogočili tudi ZKO Sevnica, Mercator in Evergrecn Boštanj. (Foto: P Perc) • Na sevniški šoli s 1.184 učenci so zadovoljni z računalniško opremljenostjo. Mladi (judje so veliko manj obremenjeni z omejitvami kot odrasli, imajo veliko domišljije in svoje sanje, zato lažje prebrodijo na prvi pogled zelo zapletene probleme. Lani so sedmošolci s pomočjo računalnika oblikovali revijo v angleščini, letos se preizkušajo v branju angleških knjig, preko modemov pa imajo možnost povezave s svetom. prave in navodila? Tudi odvečnega učiteljevega stolpca seje mogoče elegantno znebiti, ko ga ne rabimo več, je strnila razmišljanje prof. Ivačičeva. P. P. SPONZORJI POSAVSKIH ČEBELARJEV BOŠTANJ - Generalni pokrovitelj regijskega srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev Posavja, ki ga je pripravilo sevniško čebelarsko društvo, kot dober gostitelj pa se je izkazala boštanjska osnovna šola, je bil sevniški Mercator. Sponzorji pa so bili med drugimi: občina Sevnica, Avtotehna, Nissanadria, Silva Apis Ljubljana, sadjarji Boštanja, Inplet, Kopitarna, Tanin, Lisca, Jutranjka, Zavarovalnica Triglav Krško, Krka Novo mesto, Renault center Krašna Škocjan, Mesarstvo Cvetan iz Mokronoga, Lekarna pod sv. Rokom iz Sevnice, Molar, d.o.o., Sevnica, Gostilna Jelen Tržišče itd. ČD Sevnica sc vsem iskreno zahvaljuje za pomoč! mater, zato je tudi število vrtcev in varovancev naraščalo. V varstvu v enotah VVZ je bilo največ otrok, in sicer 771 maja 1987, nakar število je začelo upadati. Tako je danes v vrtcih le še 617 otrok. V okviru praznovanj 50-lctnice so v VVZ pripravili letos več prireditev pod skupnim naslovom “Naš vrtec praznuje”. Razstava lutk pod naslovom “Lutka, moja prijateljica” je bila od 10. do 14. maja. Že 20. maja bo na igrišču vrtca “Ostržek” ob Cesti na stadion “Otroški živžav” z Romano Krajnčan in še nekaterimi. Skulpturo “Ostržek”, kije delo akademskega kiparja Staneta Jarma, bodo odkrili pri vrtcu z istim imenom 9. junija ob 10. uri. Osrednja proslava jubileja bo prav tako 9. junija ob 18. uri v Seškovem domu. J. P. AKCIJA ZA ZGLED LOŠKI POTOK - Vaški odbor Travnika je znan po svoji delavnosti, kar je pokazalo tudi ob akciji urejanja poljskih poti in okolja, ki je bila v soboto, 6. maja, in na kateri je sodelovalo blizu 100 vaščanov. Vaški odbor, ki gaje vodil Jože Žagarje na koncu pripravil družabno srečanje, na katerem sta spregovorila po-toški župan in tajnik KS. Dogovorili so se za nekatere bodoče akcije, hkrati pa opravili nekakšno primopredajo, saj je vodenje vaške skupnosti prevzel Tomo Lavrič, ki mu podobna dela niso neznanka. Drobne iz Kočevj^ BAZENČEK ŠE BREZ DEKLICE - Bazenček z “Deklico s piščalko”, delo akademskega kiparja Staneta Jarma, naj bi bil v okras®; stu. Žal pa so ponočnjaki “Deklic večkrat poškodovali in takoj* nekaj mesecev ni več sredi baz®#®* kije namesto kraja kulture posta glo nekulture. Bliža se turistična*-zona in turisti bodo imeli v Koce res kaj videti. a. SEKS INTRIGE IN LAZI . igro s tem naslovom so se pred kim predstavili na domačem kočevski gimnazijci. Na plakatu, J vabil na ogled tega delaje bito' pisano še, da gre za Pnkaa gj^! pisano se, cia gre za pohote, laži in intrig v starem Vsaka primerjava z razmerami v* čevju je zlonamerna in l?oC*0 r n;a. šalci laži sodno in drugače pmg GOSPODJE IN TOVARIŠ' Tudi v “rdeči trdnjavi" Kočevju J vedno manj “tovarišev” in veda' “gospodov”, predvsem med P ,„tjh nimi ljudmi. Daleč največ naslavljanj je slišati iz ust tisti",» se prej ogovarjali le s “tova “tovarišicami”. Ribniški zobotržj) ZANEMARJENA PLO&*' glavni ribniški ulici je vzida ^ minska plošča, ki govori,, d® J* padel pod okupatorjevimi str ^ ton Majnik, učitelj in eden prv ‘ cev proti italijanskim okupm ^ Majnik je pribežal v Ribmco i . morske. Bil je član organ a TIGR in se s še dvema figro* -» prvi spopadel z italijanskimi Mali gori. Spominska P precej zdelana, zato bi m‘u raZno-bi jo bili vsaj te dni, ko smo P jn vali 50. obletnico zloma ta . ..U.uU/lll. ob že Ki pa Br pn let tel ne 19 12 zei vali ou. ometmeo ziun,“ kar veliko starih plakatov, ** aj na prireditve, katere so ze..f eShr minile, in celo na volitve, t® ^ j, minile, in celo na volitve, v ^ de in propagirajo kandida pane. Izjema ni niti oglasna ^ pane. Izjema ni niti oglas aIja. stavbi občine, kjer razglas jn daje potrebno zatirati pod sta opraviti sanitarne sečnje d 1994. ^ '94. Ma zad' IZGNANI R-KANAL - tv nj|;i lji seji občinskega sveta s |eSne- lajprej tako rekoč izgnali Agjevi' nalca in novinarja R-kana rei, :ijc Ribnica). Izglasovali so ■ de. zije Ribnica), Izglasovan ga da ne sme snemati niti uvo la seje. _cTaVI' POZABLJENO PRED5’ noW JANjf - Seje občinskih Ribnici že desetletja ah rnio«'K stoletja potekajo v Pr'jetnna,-0 me“ čenem slogu. Vsi se pjV £j^eib- vi po pa: zei gr; isti vrl pa va sli! tek nel nai *er ( na| rici gla sve vse ora ski Pai kri nik C je z mn 'tki kaj; dru sioi Bili Pri! »Os Pri; »ila 306 Prij '4 Pri C čenem slogu. Vsi se P^”im®111 seboj in se ogovarjajo ka . Olga, Jože, Janez, Bcna’:(seji p"!' Novinarka radia je na zad tj e£jstaV*' dosti pomagalo. OBČAN SPRAŠUJ^ , MEDVED ODGOV ivi/ r ajas v/*' — r - Zakaj meniš, da ne ffS! nebesa le občinski sveti"* SKD, ampak tudi drugi, SD? 'F! .l vSi fP. - Ker na občinskih seja jv0raH ko trpe, saj so klopi v sej Vh^čiiZnap^ C Sevniški jgL^ SREČA V NESREČ]I'^irn0 ^ dopoldne se je v narast „ revn" ovinku pri Jelovcu s “Pet.,kc tjt&L lo mlado dekle iz s®',nlja sij Š2 roA«/ nr>crp<'l IR DU<*» UiCI IO miauo UCKIC «* ~ da si J* a Sreča v nesreči je b»a» kljub dežno rešila življenje, davarn^1 uezno resna zivijci»j*» rn(p*- tss&sPtA ni uspelo potegniti »v' (N j, suho. To so storili v ne . . a us" srečnemu dekletu živUc 0mP ni ravno mila, saj je pr® m “»SSSKJTfegS;1! zelo donosnega konji«8 g Marjana L. iz Šentja"2^ c pis . nili A, M„rian v domf,oSl f. c hal Bos !a“ S Pa s ki a Prif »ni °ds< tore v0Jr ria j > 'kili k S? Paj ji Si ‘s liso, Se Nc H S Sele Sc .pI S “rej Sa S S( S S s v Sr N * okenskih policah pride jjj $ % dijske konoplje, so se < kitni kriminalisti in P» zjutra'vli- lovih lončkih imšli skup, drag^pO tovin loncKin nasn — vsej verjetnosti v kra j kakšno uradno vabilo- j« !i,SE„o»£ni .5*1 i»„ S DOLENJSKI LIST sevniškega obcin^--jn najštevilnejša vpraša J ^c|cn „ dal svetnik SDSS Bra LigrnirjSt# Na zadnji seji sveta jc * c r.J«}Ii-dro molčal, zanimiva P Uli o-t pripomba, ko so razp ,,'f pendijski politiki v obe\ ^ttj^ namreč, da nekatere. ntJiste odbijajo sposobne ŠUpf ^je. ravno ta podjetja hudi J N Št. 20 (2388), 18. inaJiL. D S; iejk Si fc Sv r S: Si 1'I H S: S $ S S Cja e novice LUKNJE - Na parkirišču pred ““tinsko stavbo so sledi, ki očitno ka-30 na to, da je tanl nckdo kopa| v b' nekateri prisegli, daje ko-P 'nančnik bivšega izvršnega sveta Manko Kovačič. Pravijo, da je iskal r računski iw| lonetono »anko Kovačič. Pravijo,' da je iskal Ir-i/si jS^i Primanjkljaj od lanskega ^Nadzorni odbor je nedavno naic-„„ A ,Pno 418 milijonov tolarjev ll&ficn b?bveznosl> občine iz leta Pl a ( nnlijonov v proračunu in še zemljišč'l)0na P" skladu s,avbnih zemljišč. v k>o'dA DRUGIČ - Oni dan smo Krškem slišali, da bi bilo zelo pri- DaiS'V0V.lCm smislu tudi M preko-tenianA^ d°ma upokojencev, reprc- Era[lii^nv‘i®radbe> ki j° zc nckaj lct isirsiv V ^?kenl- Po obljubah iz min- • Ljudie UBihair. o tem, ali je drža- t/ni Hnlo L-nt i<» 53£ah.še mislil, da SoVnekaVteri Vsem•^n^e^•Smen'• ^ svctu P° novem °ra (1 s ^ ^Mjenost na dva tab-slti |L j.' L Ker je znano, da sloven-Parneti Jadl dL'lai° P° sv°j' glavi in banske h VSe,ho1^ °eitno, da so nikiSLs dcmokrate izneverili svet- ltz8odii.K^-fJ,1JA' V Kostanjevici se pnocjn, n lč,,karija in>če ne drugega, ali'’ kako ma,° je kajšnjeon ° l-udovi,o dvorišče tam-drUEnr,l8radu' morda še tudi kak %aizu! °r-Tudi cvičkarija ni profili so tZ'S}'}a lak°. kot bi ga lahko. Pri$livr’|Poldanski obiskovalci, ki so ^st no „Cr'd0 ab Past sv°j° radoved-Pri?^:zPrircd*tvi. Pred vhodom na nost no ^ n^° a 1 Past sv°j° radoved-Ptizorišf lr?ditvi- Pred vhodom na ailadatr.,-4 ,j.e Pfi klopi pričakala 300 lolaTa’kUc FK,birala vstopnino. Prizorišču«*■"' rellk0’ razcn čc na I'. Naši il ?J'J°lc Praznc mize in sto- CB^vBrežicah 1 OstaTTT -----------------' No vcH,o DUMDUM - Ker je zelo Posavci lili'no’ ,da b°cio Dolenjci in ? Zeleniko’’13 °h dobili kaJ denaria ^a Padlo 1,° ’0 lem’da b' 'z prora-"asploh ar Potrebne 1,2 milijarde 1 UdeL J govora, so se zadniič red- Paspiohn'il5arpotrcbne 1.2 milijarde ';.ujeleženp0vora>so se zadnjič red-fhpravlinn'' sestanka na to temo bili l°ni za J zadovoljiti že s400mili-“dseU. LLPJastitev nainevnrneiših J°nizanr' wwoljitižes400mili-JkLekov čjv??.,‘tev najnevarnejših , i dobil; vlm USPC1 veliki met, bi v°žnjo od, vsaJ loliko, da si bodo med a krajših“JublJane do Obrežja lahko Solinaa°dsekih novega asfalta ^ Pbščah mdum vožnie P° bcton- %SmoiaMyA CESTO -Tc ceste ?'k Pa še ni D ®ralena bi že morala 5s,ie “e ho 1 p*as,‘ri bi jo morali, SizSV" vedno, kadar je • °bii snnljenia že vrobi v ..v;.-n i/^'cah £■>?in 'ečnarimo če jih. V :i>!kt ,.8;avn" vpadnico v mesto sei kovali a,'i najbolj intenzivno J*!- Veriamn° V času brežiškega CC)0ozira.i^Cmo’ da se “starji ne Cs ° Potem T prircditve, vendar bi Hn' ledna 'D,°Jr Za najmanj ves o>Praskpi»>'b "a vozlSdu glo-Hi^niilj Vs . ne pravokotnike, cesto žl,aki. No ,2 Uslreznimi prometni-v °. da bi luknje takoj. SAVSKIM ^ebeurjem BO^. --VMMJA ksjisjssss C ^članom. Prejeli so >1 cnka.. ‘egro, Lojze Babič, KSnin„ LlPOVŽ. Ivan Min Mil,.. je izročilo tcek. Pred- vskoVe„ :ebelarsko ik|8Qletn: leni zveze zahvalil b^ih /"^trudni mentorici Vki?Un^‘iariev v Posavju 5^*S«anČ,ČizKrŠke8a-kise ^khl^tigia zdfavja ‘okrat kovani bdeležiti srečanja in k 3vid. Črv gladili čebelarjev č^dcln., ,evn*ca je priznan- Lki.inAb"ezurLfvstiku’ MŠŠ IZ NAŠIH OBČIM ttMUt Učilnice bodo, a po kakšni ceni? Na Raki končno gradijo dodatne učilnice pod streho nove šole - Pri zapozneli naložbi marsikaj šepa - Na šoli izredno stanje - Ponoči lovili vodo - Kdo bo kril dodatne stroške? RAKA - Kaj je vzrok mukam učiteljev in učencev OŠ Raka? Šola, ki je že v preteklem letu stiskala dvanajst razredov šolarjev v desetih učilnicah, je to šolsko leto dobila za oddelek več, na kar so že nekaj let opozarjali. Kljub temu občina dodatnih prostorov ni zagotovila pravočasno. Gradnja se ni pričela poleti niti ne jeseni, ampak šele v začetku marca, ko so izvajalci iz Obrtne zadruge Resa razkrili streho novega dela šole, da bi pridobili dve novi učilnici, računalniško učilnico in skupni prostor. Deževje je presenetilo izvajalce, ki Delavci šole in tudi starši otrok so po oceni ravnateljice niso imeli zaradi zavlačevanja del zelo nezado-pravočasno pripravljene dovolj kako- voljni. Še posebej jih je sredi aprila javnosti ali tisti za infrastrukturo, preko katerega tečejo naložbe. Tudi o tem, kako so bili pripravljeni projekti, bi se dalo razpravljati. B.DUŠIČ GORNIK vostne zaščite, tako daje voda uničila strop in parkete. Več kot mesec dni so imeli na šoli izredno stanje, saj je celo ravnateljica osebno dežurala po šoli, ob dežju prihajala v stavbo tudi ponoči, da so iz vseh kotov izbrskali vedra in plastične posode ter lovili vodo. Šola samuje nato iskala boljšo ponjavo, sledilo pa je ogrevanje in sušenje razmočenih prostorov, v katerih bo treba obnoviti parkete, kar bo dodaten strošek. Poleg tega je uničena fasada, da o stroških šole z dodatnim čiščenjem, nenormalnim ogrevanjem tudi med šolskimi počitnicami in zaradi uničenih posod iz kuhinje niti ne govorimo. S KOLESOM PO VINSKI CESTI BREŽICE, KRŠKO - Kolesarsko društvo MasterTeam Krško, Občinski turistični zvezi Brežice in Krško ter Turistična društva Zdole, Sromlje, Pišeee, Bizeljsko in Kapele organizirajo v soboto, 27. maja, kolesarski dan na Bizcljsko-sremiški vinski cesti. Informacije na tel. (0608)70-125. PODJETNIKI POSAVJA DANES V TRSTU POSAVJE, TRST - Danes se delegacija Združenja podjetnikov Posavja (predsednik in podpredsednika) ter direktor Območne gospodarske zbornice mudijo na obisku pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu. Žc pred obiskom so v Trst poslali material za predstavitev regije, spisek podjetij iz Posavja ter konkretne ponudbe 8 posavskih podjetij za sodelovanje. Delegacija si bo ogledala tudi delovanje obrtne cone v Trstu in pospeševalnega centra podjetništva. Sprejeli so statut občine Brežice KS bodo opredelili s posebnim aktom BREŽICE - Brežiški svetniki so se pred tednom dni prekopali čez 61 predlaganih dopolnil k predlogu statuta občine. Sprejeli so 18 dopolnil, med njimi največ takih, ki ne bodo bistveno vplivale na življenje v občini. Tokrat so med drugim tudi popravili spodrsljaj iz prvega sklica te seje, ko so na predlog svetnikov stranke SKD sprejeli dopolnilo o občinskem prazniku in brežiški četi, ki je bila v predlogu “simbol upora proti okupatorju”, zadnjič “simbol upora proti tujcem”, zdaj pa je postala “simbol upora proti sovražniku slovenskega naroda”. Veliko je bilo še razpravljanja o vlogi župana in občinske uprave ter precej teženj, da bi županu dodelili večja pooblastila, vendar na koncu niso sprejeli nobenega dopolnila. Kot je bilo pričakovati, je bilo precej besed izrečenih v zvezi s statusom krajevnih skupnosti, kar na terenu že težko pričakujejo, saj je delo v nekaterih KS zamrlo. Okvir za delo KS so opredelili v statutu, v roku dveh mesecev pa bodo pripravili poseben statutarni sklep, kot to določa 7. člen statuta, s katerim bodo natančneje opredelili krajevno skupnost. B. D. G. vznemirilo obvestilo Rese o prekinitvi del, ker občina izvajalcem razen nekaj malenkosti ni še nič plačala. Po posredovanju pri investitorju (občini) so se dogovorili, da bodo z deli le nadaljevali. Načrtovano je bilo, da bo za gradbeni poseg dovolj 35 lepih dni, a dela niti danes niso končana. Izvajalci naj bi izkoristili vsak lep dan, a jih med prvomajskimi prazniki, razen zadnjega dne, ni bilo pri šoli. Kdaj bo na raški šoli spet normalen pouk, za zdaj še ni znano, kot tudi ne, ali bo občina naprtila dodatne stroške Resi ali pa jih bo pokrila kar sama. Vsekakor zgodba z Rake poučuje o tem, kaj se lahko zgodi, če se ne načrtuje racionalno in se ne gradi takrat, ko je še čas. Težava je tudi v tem, da danes pravzaprav na šolah ne vedo, ali je za take stvari odgovoren župan ali oddelek za družbene de- - Učitelji STREHA ZDAJ SPET STOJI -in učenci OŠ Raka se v izrednih razmerah na šoli kar dobro znajdejo in ravnateljica Justina Molan zagotavlja, da kakovost pouka zato ni prizadela. Potntdijo se z naravoslovnimi in kulturnimi dnevi, šolo v naravi, več imajo obiskov v galerijah, prireditev v telovadnicah, pouk imajo tudi v knjižnici, v delti jedilnice, ki je že dalj časa učilnica pa tudi v sami jedilnici. Zdaj so se zatekli k združenem pouku, ki ga je jeseni odobrilo ministrstvo. Toda ne bodo več dolgo zdržali, čeprav so še tako strpni in spretni. (Foto: B. D. G.) ^■4 ff Nekaj jih tudi v Posa\ju še dobro gospodari Podelili priznanji OGZ za Posavje - Kostak in AFP KRŠKO - Odbor Območne gospodarske zbornice Posavje je pred tednom dni po svoji seji v gostišču “Tri lučke” na Sremiču poskrbel še za podelitev letošnjih priznanj območne zbornice za dosežene gospodarske dosežke. Prvi dobitnik Kostak že 40 let opravlja osnovne komunalne dejavnosti, poleg tega se je lotil tudi gradbenih storitev, s katerimi seje izkazal pri mnogih objektih. Aktivno se vključuje v financiranje kulturnega in športnega delovanja v občini. V podjetju je zaposlenih 270 delavcev, ki so lani ustvarili 1,3 milijarde prihodka. Kostak je eno prvih posavskih podjetij in tudi slovenskih komunalnih podjetij, ki jim je uspelo lastninsko preoblikovanje. Tako daje danes delniška družba, ki ji je 90 odst. delavcev zaupalo svoj certifikat. Drugi dobitnik regijskega gospodarskega priznanja, družinsko podjetje AFP Dobova, je rezultat dolgoletnega uspešnega dela družine Polovič, še posebej pa Franca Poloviča st., ki je z vztrajnostjo 30 let gradil svoje podjetništvo, po letu 1990 pa skupaj s sinom in vnukom tudi pri nas samo z lastnim kapitalom izgradil podjetje z 38 zaposlenimi. Podjetje kot ekskluzivni zastopnik blagovne znamke Adidas za Slovenijo in I Irvaško dosega dogovorjene rezultate. Tesno sodeluje s krajem in teži za hitrejšim razvojem regije, saj meni, da tudi razvoj AFP še ni zaključen. B. D. G. Krčani imajo podpredsednika, predsednika ne Dva kandidata, a noben ni zbral dovolj glasov KRŠKO - Naslednjo sejo občinskega sveta bo v Krškem že sklical novi podpredsednik sveta Robert Kerin (LDS), ki so ga na to mesto izvolili pretekli četrtek z 19 glasovi za (12 neveljavnih). Na splošno presenečenje (tako je bilo slišati iz tabora LDS in tudi iz SKD) pa ni uspela izvolitev predsednika sveta. Svetniki so se odločali med dr. Damjanom Obradovičem (SKD) in Ivanom Kozoletom (ZLSD), pri čemer noben izmed kandidatov ni prejel potrebne dvetretjinske večine. Za Kozoleta jc glasovalo 14 svetnikov, za Obradoviča 12, medtem ko je bilo 5 glasovnic neveljavnih. Poskusili bodo morali znova, morda tudi z novimi kandidati ali pa z drugačno raču-nico glasov. Svetniki so potrdili mandate novim članom sveta, na dnevni red pa so na predlog župana po daljši razpravi uvrstili tudi predlog odloka o gospodarskih javnih službah. Gradivo je bilo v obravnavi že jeseni, zdaj pa so ga z dopolnili predlagatelja sprejeli, da bi tako omogočili občini nemoteno kandidirati za državna sredstva. Svetniki so dali pozitivno mnenje k imenovanju Antona Podgorška za načelnika UE Krško, dopolnili in imenovali komisije sveta s predsednik. Obravnvali so osnutek poslovnika, ki bo naslednjič prišel na sejo še enkrat kot osnutek. Predloga začasnega statutarnega akta niso obravnavali, ker ga je večina imela za brezpredmetnega, saj je pripravljen že osnutek statuta občine. PODELITEV PRIZNANJ JUBILANTOM - Jubilantom Zdravstvenega doma sta direktor zdravstvenega doma Krško dr. Rudolf Ladika in namestnica sveta zavoda dr. Janja Zorko Kurinčič podelila priznanja. (Foto: T. G.) FRAN BAŠKOVIČ LETOS 80-LETNIK Srečanje zdravstvenih delavcev 11. Bogatajevi dnevi tokrat na Senovem • V politiki velja posebna (ne)mo-rala: bili prevama pomeni biti nesposoben. (J. Stanič) • Totalitarizem je druga, neuspešna plat demokracije ali kazen za njeno nemoč. (J. Stanič) SENOVO - V spomin na dr. Jožeta Bogataja, pioniija zdravstvenega varstva na območju današnje občine Krško, so se zdravstveni delavci iz občine v petek, 12. maja, srečali na 11. Bogatajevih dnevih, ki so bili tokrat prvič na Senovem. Srečanje so kulturno obogatili učenci osnovne šole s Senovega in z razstavo slikarskih del upokojeni zdravnik Zdravstvenega doma Krško dr. Rudolf Malavašič, za strokovni del pa sta poskrbeli dr. Vilma Siter in višja fizioterapevtka Marija Hočevar. Zdravstveni dom Krško s svojima enotama v Kostanjevici in na Senovem je samostojen od leta 1979, ko se je ločil od novomeškega zavoda. Če obe enoti delujeta v urejenih prostorih, tega ne bi mogli trdili za Krško, kjer se je prostorska utesnjenost po pisanih virih začela leta 1477, ko so rajhenburški grofje v Krškem ustanovili špital. Možnosti so se izboljšale lansko leto, ko je občina kot ustanoviteljica kupila Bonovo hišo, kamor se bodo preselili medicina dela, del uprave, patronaža in še kaj. Lansko leto pa so bili aktivni tudi na drugih področjih: posodobili so fizioterapijo, dokupili nekaj opreme, Kot je povedal direktor Zdravstvenega doma dr. Rudolf Ladika, si bodo prizadevali za enakomeren razvoj dejavnosti v celi občini, med drugim pa tudi izboljšali zobno preventivo, na področju katere so v zadnjih letih že veliko storili: pred sedmimi leti je imel vsak otrok v občini v povprečju 6 pokvarjenih zob, lani pa le 1,5 zoba, kar sodi v sam državni vrh. “Želimo, da zdravniki ne bi delali pod pritiskom cene, ampak stroke, da bi več delali in manj pisali,” je dodal dr. Ladika. Koliko je cenjen poklic zdravnika, pa pove podatek, da je plača zdravnika začetnika po 6 letih študija in 2,5 leta obvezne priprave 75.000 tolarjev neto. T. GAZVODA BREŽICE - Občinski svetniki so nedavno podprli ZKO Brežice, ki je sprožila postopek za podelitev odlikovanja RS - reda za izredne zasluge Francu Baškoviču, dolgoletnemu delavcu na področju amaterske kulture, starosti zborovodstva v občini in enemu glavnih pobudnikov ustanovitve Nižje glasbene šole v Brežicah, na kateri je tudi sam poučeval 30 let. Pri obravnavi statuta je bilo največ pripomb v zvezi s položajem in financiranjem krajevnih skupnosti. Svetniki so zato sprejeli pobudo Petra Ži-ganteja, da se osnutek s predlaganimi spremembami posreduje v neke vrste javno obravnavo. To naj bi se zgodilo prihodnji teden, nakar bo potrebnih še kakih 10 dni za obravnavo in za tehtanje predlogov, zato Krško še ne bo tako kmalu dobilo statuta. Po mnenju sekretaija sveta Tomaža Petana bodo po javni obravnavi na seji sveta spet obravnavali osnutek statuta. B. D. G M-AGROKOMBINAT KRŠKO proizvodnja, trgovina, storitve, d.o.o. CKŽ 145, Krško SVOJIM DELAVCEM IN UPOKOJENCEM ISKRENO ČESTITAMO OB 30-LETNICI OBSTOJA Hkrati pa se vsem poslovnim partnerjem in kupcem zahvaljujemo za sodelovanje in se tudi vnaprej PRIPOROČAMO! Kje in kdaj spet Brežiški sejem? Prireditev, ki bi jo kazalo ohraniti - Je to zadeva občine, regije ali morda celo širšega dolenjskega območja? - Najti prostor in se organizacije lotiti profesionalno BREŽICE -132 razstuvljalcev in prodajalcev je v nedeljo zvečer začelo pospravljati svoje stojnice na 3. sejmu obrti in podjetništva v Brežicah. Na 6.000 kvadratnih metrih notranjih (v pokritih montažnih objektih) in zunanjih površin seje dalo videti in kupiti marsikaj. Obiskovalcev je bilo precej, zlasti v soboto in nedeljo, pa vendar ne toliko, kot so pričakovali. * Srečanje je bilo tudi priložnost za podelitev priznanj. Za 10 let dela so jih prejeli: dr. Slavka Bešlagič, dr. Aristotel Čakar, Alenka Franko, Martina Ilahinc, Anica Kerin, Marjeta Koka(j, Marjeta Kukovičič, Romana Miklič, Anica Oštir, Alenka Remih, dr. Marjana Volarič in Manja Zupančič. 20 let dela sta proslavili Slavica Lackovič in Maruša Mirt, 30 let pa Tatjana Smolej, dr. Andjeljka Vidmar in Tonča Zelič. V zavodu pa 20 let delajo Rezika Colner, Ivanka Kranjc in Danica Žerjav. v Kostanjevici nabavili sodoben diagnostični aparat za krvne preiskave, aparat za pregled vida v medicini dela v Krškem, dopolnjujejo računalniško opremo itd. Ždravstveni dom navezuje tudi stike z zdravniki iz krške občine, ki so zaposleni v ljubljanskem kliničnem centru in živijo v Ljubljani. Kljub temu je namen prireditve dosežen, tako vsaj je mogoče sklepali po mnogih zadovoljnih razstavljalcih. Obrtna zbornica s predsednikom organizacijskega odbora Francem Bra-taničem ter še s šestimi prizadevnimi člani je naredila vse, kar neprofesio-nalci zmorejo narediti, sejem pa je s pokrovitelsjtvom podprla tudi občina Brežice. Med razstavljalci je bilo precej prodajalcev, a spet ne toliko vsakovrstnih kramarjev, kot so mnogi pričakovali. Trgovina je bila precej zastopana, vendar so mnogi prodajali tudi lastne izdelke. Na sejmu se ni predstavljalo toliko domačih obrtnikov in podjetnikov, kot jc sprva kazalo. Vreme je organizatorjem nagajalo, a tudi sončno vreme ne bi zagotovilo za kaj več obiskovalcev, že zaradi dela na poljih ne. Ob zaključku naše redakcije števila obiskovalcev še niso izračunali, na hitro pa so že ocenili, da bodo stroške sejma pokrili in končali s pozitivno nulo. Rzastavljalci so bili z obiskom kljub temu zadovoljni, še posebej pa z odzivom obiskovalcev. Potrebe in vzpodbude po ponovni, najbolje kar tradicionalni sejemski prireditvi na jugu Slovenije so tako močne, da bi bila velika škoda, če se vsi, ki so za gospodarski razvoj na tem koncu zadolženi, ne bi podvizali, se organizirali in poiskali možnosti za tradicionalni sejem. B D. G BREŽIŠKI 10-14 ■ SEJEM as PR/IVEGA PROSTORA NI - Mnogi razstavljalci in prodajalci so se na lastno željo odločili in najeli tudi zunanje prostore. Prve dni jih je lam precej namakalo, konec tedna pa jim je bilo vreme bolj naklonjeno. Ločeno od razstavne hale je bil še šotor z gostinsko ponudbo, medtem ko je nedaleč stran najmlajše razveseljeval mini vlakec. (Foto: B. D. G.) Prihodnje leto zbornik o Goijancih Nova številka Dolenjskega zbornika bo posvečena Goijancem - Denar dali Zeleni Novega mesta - Povezava z razglasitvijo krajinskega parka - Urednik Andrej Hudoklin MISEL IN KORENINE V RAZSTAVIŠČU SDK NOVO MESTO - Ob tednu gozdov je Gozdarsko društvo Novo mesto pripravilo razstavo slik šestih slovenskih slikarjev, ki so lani jeseni v gozdovih Kočevskega Roga ustvarjali v likovni delavnici Misel in korenine. Razstavo bodo odprli danes, 18. maja, ob 19. uri v razstavišču SDK, odprta pa bo do konca meseca. Na ogled so stvaritve Martina Avsenaka, Janeza Černača, Maksima Sedeja ml., Franceta Slane, Janeza Konečnika in Tatjane Pregl-Kobe. V otvoritvenem kulturnem programu bosta nastopila kitarist Dušan Pavlenič in recitator Jože Falkner. KNJIŽNA VZGOJA OTROK NOVO MESTO - Društvo knjižničarjev Dolenjske priredi jutri, 19. maja, ob 13. uri v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca predavanje o knjižni vzgoji otrok. Predavala bo Tilka Jamnik. Z naročilnico bo mogoče kupiti knjigo, ki jo je napisala predavateljica o knjižni vzgoji otrok od prebralnega obdobja NOVO MESTO - Prihodnje leto bo izšla nova številka Dolenjskega zbornika, posvečena Gorjancem. Misel na ta zbornik je zorela več let, realna možnost za izdajo pa seje pokazala konec lanskega leta, ko so Zeleni Novega mesta zagotovili denar, potreben za raziskave in avtorske honorarje. Vsebinsko usklajevanje zbornika je prevzel novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. POMLAD OB KRKI IN SAVI "NA OGLED POSTAVLJENA" - V petek, 9. maja, bodo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici odprli sklepno razstavo likovnih del, nastalih na delovnem srečanju 25 slovenskih slikarjev, ki so v začetku maja na papir in platna prenašali lepote okolice Šentjerneja, Kostanjevice in Pišec. Prva predstavitev del je bila že v soboto v Pleterjah, zaključna, kostanjeviška, pa bo združena s srečanjem slikarjev, pokroviteljev in gostov v gostišču Žolnir, kjer bo za prijetno razpoloženje poskrbel tudi ansambel Gaucho. Na sliki: Janko Orač, eden izmed udeležencev kolonije Pomlad ob Krki in Savi. (Foto: M. Vesel) do 9. leta starosti. Klavirski recital v Ribnici DOLENJSKA SLIKARKA MED IZBRANIMI LJUBLJANA - Minulo soboto, 6. maja, je bil v Cankarjevem domu tradicionalni svečani pomladanski dobrodelni ples, ki sta ga pod geslom Luč vsem organizirala v imenu slovenskih Lions klubov ljubljanski in tivolski Lions klub. Na dobrodelni prireditvi je sodelovalo 53 znanih slovenskih likovnih umetnikov od Janeza Boljke do Franceta Slane, ki so poslikali namizne luči, te pa so potem kot umetniške unikate prodajali na dražbi. Izkupiček prireditve so namenili za pomoč slepi in slabovidni slovenski mladini in otrokom Bosne. Med izbranimi umetniki, ki so pripravili unikatne luči za dražbo, je bila tudi dolenjska slikarka Jožica Medle. RIBNICA - Po malo daljšem času je bil v Ribnici spet koncert s “klasičnim” glasbenim programom. Glasbena šola Ribnica je v sodelovanju s koncertno agencijo Gallus Camiolus iz Lukovice organizirala nastop mladega pianista Erika Šuletja. Sicer ne ravno številni, zato pa pozorni poslušalci so klavirskemu recitalu prisluhnili 25. aprila v dvorani Glasbene šole Ribnica. Devetnajstletni Erik Šuler je sicer po rodu iz Kočevja, že nekaj let pa si glasbeno znanje pridobiva na znamenitem moskovskem glasbenem konservatoriju Čajkovski. Svoje rastoče znanje in postopno umetniško zorenje občasno predstavlja na koncertih doma v Kočevju pa tudi po drugih krajih Slovenije. Za koncertni večer v Ribnici je “Pomlad” seje posrebrila Mladi novomeški pevci so pod vodstvom zborovodkinje Jožice Prus v kratkem času dosegli lepe uspehe NOVO MESTO - Dolenjsko ljubiteljsko zborovsko petje je letos doseglo uspehe, kakršnih ne beleži že več kot četrt stoletja. Na državno tekmovanje pevskih zborov Naša pesem v Mariboru sta se uvrstila kar dva dolenjska mešana jrevska zbora, Pomlad in Revoz. Že sama uvrstitev je veliko priznanje obema zboroma in njunima zborovodkinjama, Jožici Prus in Cvetki Hribar, ob tem pa je Pomlad dobila še srebrno plaketo mesta Maribor in se tako v svojem nekajletnem obstoju uvrstila med šest najboljših slovenskih ljubiteljskih pevskih zborov. Pevski zbor Pomlad je nastal jeseni leta 1992 na pobudo novomeških študentov. Mladi ljubitelji zborovskega petja - mnogi med njimi se ukvarjajo tudi z instrumentalno glasbo - so zaprosili profesorico klavirja na novomeški glasbeni šoli Jožico Prus, naj prevzame vodenje zbora. Prusova je to z veseljem storila, saj je tudi nji zborovsko petje zelo pri srcu. V zborih je pela od osnovnošolskih klopi do študentskih let, ko je študirala na srednji glasbeni šoli in potem na glasbeni akademiji. Ukvarjala seje tudi z vokalno tehniko in se vključila v krožek solo petja, kar vse ji je dalo bogate izkušnje in znanje. Oplemenitila ju je potem še s praktičnim delom, ko se je leta 1988 zaposlila na Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu in nekaj let vodila več zborov, od Krkinega do Ado-ramusa, ter si dodatno znanje še nabirala na zborovodskih seminarjih. Pobuda študentov jo je torej našla dobro pripravljeno. In ker so mladi pevci pokazali hotenje po zahtevnejšem petju, so se vsi skupaj zagnano vrgli na delo. Tako tudi uspehi niso mogli izostati. Pomlad je že s svojimi prvimi koncerti pritegnila pozornost in se hitro uveljavila kot kako- vosten pevski zbor z zahtevnim pevskim programom. “Dobila sem zbor, s katerim zares lepo delam in v tem delu uživam,” pravi Prusova. “Pevci so žejni pravega pevskega znanja, zagnani so in ubogljivi, zato je mogoče z njimi doseči precejšnjo kakovost in seveda tudi priznanja. Ko smo odhajali v Maribor, smo sicer vedeli, da smo kar dobri, a na srebrno plaketo nismo pomislili, zato je bilo veselje v zboru še toliko večje. Uspeh mi je pomemben tudi zato, ker smo ga dosegli razmeroma hitro in ker med mojimi pevci ni profesionalcev kot v drugih zborih. Zdaj naš zbor nima stalnega podpornika, nam pa po svojih močeh zelo pomaga Staša Vovk iz novomeškega ZKO, denarno pa so nas podprli tudi Obrtna zadruga 1 Irast, GG Novo mesto, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Pečarstvo Merlin in Bistro Sonček, za kar se jim vsi najlepše zahvaljujemo.” M. MARKELJ PRIPRAVE NA SNEMANJE -Zborovodkinja pevskega zbora Pomlad Jožica Prus med načrti omenja tudi prvo snemanje za slovenski radio, na katerega so jih povabili po nastopu v Mariboru. Šuler izbral obsežen in izvajalsko zelo zahteven program. Začelje s Preludijem in fugo v gis-molu baročnega velikana J. S. Bacha, sledila je med poznim klasicizmom in zgodnjo romantiko “omahujoča” Sonata op. 26 L. van Beethovna, prvi del programa pa je zaokrožila Novelletta v fis-molu romantičnega klavirskega mojstra R. Schumanna. Tudi vse skladbe drugega dela koncerta so bile izbrane iz zakladnice romantičnih skladateljev in pianistov, tako smo slišali še Noc-turno v fis-molu F. Chopina, Vallee d’Obermana F. Liszta ter tri skladbe avtorja s preloma 19. v 20. stoletje s Rahmaninova - Etudo Tableou op. 39 v es-molu ter preludija v fis-molu in B-duru. Hvaležno občinstvo je pianist nagradil z dodatkom. Izvedene skladbe, še posebno tiste iz romantičnega obdobja razcveta klavirske tehnike, so navadno kar trd pianistični oreh za večino, še posebno pa za mlajše izvajalce. Mladi pianist Erik Šuler je ponovno presenetil z virtuozno tehniko, interpretacijsko vzdržljivostjo, predvsem pa z odličnim glasbenim spominom. Njegov temperament je prišel najbolj do izraza v monumentalni zvočni nasičenosti romantičnih skladb, malo manj prepričljivi pa so bili za omenjeno glasbeno obdobje prav tako značilni mehkobni kantilenski deli. Vendar je vse to le stvar poustvarjalne domi-šljenosti in zrelosti, kateri naproti pa Erik Šuler vsekakor uspešno in zagotovo stopa. » , 1 JANJA GALIČIČ Vsekakor so Gotjanci najbolj znano in obiskano dolenjsko hribovje z nevsakdanjim prepletom pestre naravne in izjemne kulturne dediščine. Prostrani bukovi gozdovi, ohranjeni gozdni rezervati, botanično zanimive košenice z redkimi in ogroženimi rastlinskimi vrstami, bistri potoki in izviri - vse to in še marsikaj drugega je na Gorjancih, ki imajo bogato poselitveno preteklost v prazgodovinskem in kasnoantičnem obdobju; tu je nastajala zanimiva umetnostnozgodovinska in etnološka dediščina, neizbrisne sledi je zapustil preplet različnih etničnih skupin. Vse to so razlogi, da morajo biti razvojni pogledi na Gorjance varstveno naravnani. Za ko je predvideno, da bodo Goijanci postali krajinski park. Pomembno poslanstvo pri poznavanju Goijancev in krepitvi zavesti o njihovi neizmerni vrednosti in nujnosti njihovega varovanja lahko opravi prav zbornik, ki bi z vso težo in bogastvom gradiva utemeljeval ne le pomen razglasitve, ampak pomagal ustvarjati zrelejši odnos do narave, dediščine, polnejšega življenja. Vsebinsko usklajevanje zbornika je prevzel ZVNKD Novo mesto, saj se projekt zbornika neločljivo povezuje s pripravo strokovnih osnov za razglasitev krajinskega parka Goijanci. Urednik zbornika bo Andrej Hudoklin. Prav bi bilo, ko bi hkrati z gorjanskim zbornikom izšla tudi izletniška karta Gorjancev, za to priložnost pa razmišljajo tudi o vodniku po Goijancih in o izdaji izbora Trdinovih bajk in povesti o Gorjancih. A. B. NA PODSTREŠJU PODSREDA - Zavod Spominski park Trebče vabi na grad v Podsredo, kjer bo jutri ob 19. uri otvoritev razstave grafičnih del legende moderne umetnosti, ameriškega umetnika bolgarskega rodu Christa in Jeanne Claude. Razstava je postavljena v nenavadnem, morda škokantnem prostoru -na grajskem podstrešju severnega palacija, tako daje velika mojstrovina stare strešne konstrukcije opora in okvir razstave. O avtorju in razstavi bo spregovoril dr. Lev Menaše, razpoloženjski okvir pa bo dodala še glasbena skupina Al Kapone Štrajh Trio. IGRAČE IN KNJIGE ZA BEGUNČKE IN ROMČKE NOVO MESTO - Do konca tega meseca mladinski oddelek in ostali oddelki izposoje Knjižnice Mirana Jarca zbirajo igrače in knjige za begunske in romske otroke. Prosijo, da družine odstopijo kakšno igračo ali knjigo, ki jo lahko pogrešijo, begunčkom in Romčkom pa bodo zelo dobrodošle. FORD FIESTA 1.1i od 19.300 DEM ESCORT 1.4i CLX od 26.990 DEM MONDEO 1.8i CLX od 34.100 DEM MONDEO 1.8TD CLX od 35.500 DEM DAEWOO RACER BASE od 16.990 DEM RACER GSI od 19.114 DEM NEXIA GL od 19.480 DEM NEXIA GLX od 23.670 DEM Cene veljajo do registracije. KREDIT R+12%, LEASING polog 22%, doba 5 let GARANCIJA FORD 1 LETO, NEOMEJENI KILOMETRI. GARANCIJA DAEVVOO 1 -3 LET, KAROSERIJA 6 LET ORIGINALNI REZ. DELI IN KVALITETNE SERVISNE STORITVE. Pooblaščeni prodajalec AVTO-HIT Novo mesto, Pod-bevškova 4, Novo mesto, tel.: 068/26-077 in prodajalci v Kočevju tel.: 061/851-384, Trebnjem tel.: 068/44-373, Brežicah 0608/62-644 in Senovem 0608/70-150. VJtaceJ LASTNIKI GOZDOV, KMETJE! Odkupujemo celulozni les smreke/Jelke, bukve, topole debeline od 8 cm naprej, iamanje brez lubja ter bukova drva! Vse informacije na tel. (0608) 22-840. Alenka Gerlovič v kraju svojega otroštva Pregledna razstava še do 4. junija v Brežicah BREŽICE - V Posavskem muzeju se po 15 letih spet predstavlja akademska slikarka Alenka Gerlovič, ki je svoja otroška leta preživela v Brežicah, kjer je končala osnovno šolo, nakar se je z družino očeta dr. Gerloviča iz Župeče vasi preselila v Ljubljano. Po gimnaziji je končala Akademijo za likovno umetnost v Zagrebu pri prof. Krstu Hegedušiču (risanje) in Vladimirju Beciču (slikanje). Med vojno je bila od leta 1941 pri partizanih, nato pa je do upokojitve službovala v Ljubljani, največ kot likovna pedagoginja. Gerlovičeva šteje danes 76 let, a še vedno veliko ustvarja in je polna življenjske energije. To je že njena 25. samostojna razstava, sicer pa je za svoje ustvarjalno delo kakor tudi za delo na področju likovne vzgoje otrok prejela več uglednih priznanj in nagrad. V Brežicah je na ogled postavila 35 del, ki so razvrščena v tri prostore: v prvem so slike z motivi iz tujih dežel (Peruja, Kitajske, Škotske), v drugi iz Slovenije in v tretji iz Dalmacije, ki je slikarkin najbolj priljubljeni motiv. Poznavalci avtorico ocenjujejo kot nadarjeno osebo s široko razgledanostjo in likovnim znanjem, racionalno in izredno subtilno hkrati. Gerlovičeva je sicer slikala tudi akvarele, grafike in Alenka Gerlovič risbe s tušem, vendar pa • * "h Brežicah predstavlja z deli, ki J' odlikuje samonikel slikar način. Razstavljene so slike p°kj® jin, kijih avtorica jemlje k«11 tiv in jih preoblikuje v likovn izpoved. hne Zanjo so izredno pppIJ’e.m . tektonske strukture, ki jin Je . varila narava, ali pa človek, k J posegal vanjo. Za njena de J zato značilna reliefno struktu na površina, ki jo omogoča,^ na otvoritvi razstave pred te dni razložila kustodinja Posa ga muzeja Jožica Vrtačnik L°' ’ posebna tehnika akrilne tetop^ isasfjsaa« maienaie, koi mj ^ papirni prah, razpoloženjeT* • vari z ustrezno izbranimi <*“ j Kako nastajajo njena dela, o ^ posamezni motivi in kaj so'j. čilnosti posameznih slik, je a ca sama povedala obiskova ^ otvoritve, ko jih je vedro v skozi razstavo. p(j, PESEM /Z 400 MIADIII GRL - Zveza kulturnih organizacij ČmorneIjl^ tekli teden pripravila v Črnomlju 9. revijo otroških in mladinskih PclS*!,0Aj 4$ Bele krajine z naslovom “Zapojmo pesem Zapelo je 10 zborov s s ^ pevci in pevkami. Zborovodkinja Ani Jankovič-Šober je pripeljala na Vinica in Dragatus, ka mladinski zbor q$ Veselič pa otroški zbor podružnične šole Adlešiči in mlaainsru - .(/j uj Zapeli so še otroški pevski zbori OŠ Loka pod vodstvom Darka A'oa- 1)0^ .vPŠ Milke Šobar-Nataše pod vodstvom Cvetke Banovec, OŠ Metlika pod Ibra Čoraliča ter zbor OŠ Mirana Jarca, ki ga je vodila Vlasta Hutar pri klavirju spremljala Andrej Kunič in Anica Butala, nekateri pa S°ZA /riti P' ob Orffovem orkestru ali kitarah. Tako tudi otroški zbor iz Dragam ^ r tografiji). Medobčinske revije otroških in mladinskih pevskih z6pWi’ A Trebnjem pa se bosta udeležila otroška zbora izAdlešičev in OS Mtr ter mladinski zbor iz Vinice. (Foto: M.B.-J.) MEŠANI PEVSKI ZBOR NA NAŠI PESMI V Mešani pevski zbor Revoz šteje 45 članov, veliko ima tudi zagret za delo. Največji uspeh je sodelovanje na državnem zborovskem petju “Naša pesem ", ki se vsaki dve leti odvija v Marin0 ^ rnovanja sta se letos udeležila dva pevska zbora iz Novega mestgz Pomlad je dosegel srebrno priznanje mesta Maribor, pevski zbor I dosegel tako visokega priznanja, vendar je bil med množico zborom ^k0 ti11 ^ Sloveniji, izbran med 25 najboljših. Za ‘ ......... •—h"r,v ■ i ta dosežek je bilo potrebna v za kvaliteto pa je nedvomno zaslužna zborovodkinja Cvetka Hriba ■ .j t/i/ii- n /dcmi rl/lEdZU'* ’ i/nflC* j) Revoz je odšel tudi v Pariz, saj je kot Revozov zbor v lesni povezavi gotil" ^ Renaultom, zato so na tak način predstavili kulturno življenje pri 'UIS go'1 itlj1 gostitelje zelo razveselil in jih popeljal v svet slovenske ljudske Pf^1! tudi pripravili tudi tam živečim Slovencem v Slovenskem domu. Tam ja j" , jge razstave dveh amaterskih slikark iz Novega mesta: Jožice Škofi" k pil l j. Njihovo petje je pohvalil slovenski veleposlanik v Parizu g. Capuaer' j sl„ih 'L) v palači Chaillot. Obisk Pariza, ki je bil delovno obarvan, so poW '\’t0 štev omogočili tudi: sindikat Revoza, Agroservis iz Murske Šobo'1-’ - # Strašek iz Podplate, Eleklroprojekt iz Ljubljane, Pionir M KI iz . jlt P^ Primat IZT, d.o.o., iz Maribora, Trimo Trebnje, Obrtna zadruga HrU ska banka Novo mesto. (Foto: Andrej Gorenc) 8 DOLENJSKI LIST dežurni poročajo i ali^mah'L Y HIŠO-Neznanec je 7. F'anca7 PJ!Sel do s*anovanjske hiše '^oitacseftH iC’'na Si,° vst0Pil van-l^vnih stf'j!leV,ZOrlcrveč ročnih OhD.lrojev- "iaja Znanec je 13. Iuljfek _e' do gostinskega lokala Mc-klWavnicnL°8U Pr' Sevnici> odtrgal ^e;eo‘wnf°Pllv|ol S. Pri trčenju se je N>Estekodoval. ^.0|M6SRECi POBEGNIL - 14. W8iona|„>' Stanislav M. vozil avto Nn- ttU. | ' Cesli °d Sevnice proti naSl,Vcn naselja Dol. Boštanj >V>a V, 0,1 v°zeče vozilo znam-Wc4l?bcleba,vc- kijevozil Nti '^Der anisluv je začel močno bila Pa jy .3a je na bankino, po sre-** varovnfe jal na začetni del ko-‘ ne ograje, zato je avto Po petnajstih še dve leti zapora Silvu Š. iz Podljubna so dokazali 23 vlomov v vikende, ki jih je storil med 13. in 16. decembrom lani - V zaporu z manjšimi prekinitvami že od 17. leta starosti NOVO MESTO • Območje Trebnjega in Novega mestu so konec leta vznemirjali številni vlomi v vikende in zidanice, vlomilec je odnašal le hrano in pijačo, izginil je tudi kakšen nož, več škode pa je napravil s samim načinom vloma. Policisti in kriminalisti so kmalu osumili 32-letnega Silva Š. iz Podljubna, ki so ga 26. decembra lani tudi aretirali. Pri sebi je imel le nekaj petard in denar, ki gaje dobil tisti dan od Centra za socialno delo. Prejšnji četrtek je bila na temeljnem sodišču v Novem mestu glavna obravnava, saj je bil Silvo obtožen za 43 vlomov. u^ljen i^AKK -1. K. iz Čadraž je >Vrh c med7- ‘n 13. majem v Spancu A1'Lpd‘e"J.k posnela tudi ljubljanska tele ]V Na tekmovanju se bo tudi tokrat kar trlo znanih tujih atletskih imen, pa tudi večino najboljših domačih tekmovalcev bomo v soboto videli pod Portovalom, saj bo prireditev obenem štela tudi za kvalifikacije za atletski pokal Slovenije, tek na 10.000 pa bo dal letošnjega državnega prvaka. Od tujcev so omembe vredni mnogi odlični atleti. Na 100 m bo tekel Nigerijec Aliu Dci, ki bo odlična konkurenca najhitrejšemu Novomeš-čanu Tomažu Božiču. Na 1.500 m bo Ljubljančan Beno Piškur zajec Maro-kancu Ahdallahu Abdelhaku, Kenijcu Eliotu Barngetunyu in slovenskemu profesionalcu Bekimu Bahtiriju. Čez visoke ovire se bosta za prvo mesto pomerila Romun Laszlo Sarucan in Hrvat Igor Maroševič, ki sta za sekundo boljša od najboljših slovenskih tekačev na 110 m z ovirami. Mladinski svetovni prvak FIT USPESEN V CELJU BREŽICE - Atleti brežiškega Fita uspešno nadaljujejo letošnjo atletsko sezono. Na mitingu v Celju je Suzana Kos s skokom 276 cm postavila državni rekord v skoku ob palici, medtem ko je Jelka Lesar z 230 cm zasedla drugo mesto. V metu kladiva je zmagal Branko Grubič, ki sedaj že kar stalno meče dlje od 60 m (tokrat 60,64 m). Pri mladincih je v skoku ob palici zmagal Ivan Kostevc (440 cm), izkazalo pa seje tudi precej mlajših tekmovalcev. Gregor Cankar bo imel v skoku v daljino veliko dela s Hrvatom Sinišo Ergo-tičem in Ukrajincem Evgenijem Se-menukom. Moški met diska je bil v spored mitinga uvrščen naknadno, vendar se prav tu obeta veliki obračun med lani najboljšim metalcem diska na svetu Madžarom Atillo Horvatom, s katerim seje novomeški šampion Igor Primc pomeril pred kratkim v Budimpešti. Takrat je Madžarov disk letel 61,90 m daleč, glede na Igorjev celjski osebni rekord, pa bi se mu moral Novomeščan na domačem metališču približati. Med ženskami bodo gostje na novomeškem štadionu med drugimi tudi italijanska šprinterka Giada Gallina, ki sc bo na 100 m merila z Jamajčanko Tvvilet Malcom in verjetno tudi z odlično Bolgarko Anelijo Nunevo in domačo favoritko Jernejo Perc. Na 400 m želi zmagati odlična Nigerijka Bisi Afolabi, na 100 m z ovirami pa bo seveda prva zvezda Brigita Bukovec, medtem ko domačini največ pričakujejo od dolgo-progašice Mateje Udovč. Tek na 10 kilometrov bo štel za državno prvenstvo in glede na izvrstno pripravljenost je resen kandidat za naslov tudi Matjaž Fabjan, ki pa bo imel ob sebi zagotovo zelo hudo konkurenco. Vse kaže, da se bo tokrat na štadionu pod Portovalom pomerilo toliko vrhunskih atletov kot še nikoli do sedaj, JURE JE ZMAGAL - ^^0 f>: novomeškega konjeniškega te.1 Jure Grubačevič je v elo^L L perku na pni tekmi za po** da 0 ^ v preskakovanju ovir dok# i0veHsl\ napreduje med najbol]Je ■eVjtll, juC-1 jahače. Na hrbtu kobile W Lpl ^ S goriji L med mladinci Pre" ■ tekmece. ROVAN V AMERIKI BRŽICE - Najboljši brežiški skaka- lec ob palici Jure Rovan se šola v Združenih državah Amerike, kjer tudi pridno trenira in vsak konec tedna nastopa na tekmovanjih. V soboto je zmagal z osebnim rekordom 525 cm, konec maja pa se namerava vrniti v domovino. OBČNI ZBOR SMUČARJEV NOVO MESTO - Smučarsko društvo Rog Novo mesto bo v ponedeljek, 22. maja, ob 18.30 v konferenčni dvorani Krkinega izobraževalnega centra (bivši hotel Metropol) pripravilo redni letni občni zbor skupščine, na katerega vabijo vse člane kluba, mlade tekmovalce in njihove starše. TEK OB KRKI BO JESENI KOSTANJEVICA - Organizatorji 11. teka ob Krki imajo precej težav, zato so morali letošnji tek, ki bi moral biti 21. maja, prestaviti na 1. oktober, za kar se vsem ljubiteljem teka, ki vsa leta radi prihajajo na njihovo prireditev, iskreno opravičujejo. KOŠARKARSKA LIGA TREBNJE - Športni center Vita bo tudi letos pripravil rekreativno košarkarsko ligo. Samo še do jutri se lahko prijavite po telefonu 44 990, saj se bo lekmovanmje začelo že prihodnji teden. Sodnike tepejo, mar Namesto z razmišljanjem o obstanku v drugi ligi ali pa s pripravami na naslednjo sezono, se te dni v novomeškem Elanu sprašujejo, kako jih bo nogometna zveza kaznovala, ker so v Domžalah pretepli sodnika. Usoda novomeškega nogometnega kluba je bila zapečatena že jeseni, davno pred nedeljskim srečanjem z Dravo v Domžalah, ki za novomeške žogobrce nikakor ni bilo odločilnega pomena, zato je pretep v zadnji minuti srečanja še toliko težje razumeli. V Domžalah je vse kazalo, da se bo tekma končala brez zmagovalca, ko se je v zadnji minuti srečanja eden izmed domačih igralcev zaletel p novomeškega vratarja Drkušiča, ki naj bi mu nastavil koleno. Sodnik, ki se je med tem časom že umikal na drugo polovico igrišča, sicer naj ne bi videl, kaj se je zgodilo, pa je kljub temu dosodil enajstmetrovko in Drkušiča izključil. Mladi novomeški vratar, ki je znan po tem, da ne zna držati jezika za zobmi, se ni dal kar tako in je igrišče zapustil šele po daljšem prepričevanju, takoj ko so domačini dosegli zadetek, pa se je vrnil na igrišče in ročno napadel sodnika. Pridružili so se mu še nekateri soigralci in moža p črnem pošteno obdelali. Kaj bo storila disciplinska komi- sija slovenske nogometni’ .^(10 znano, zagotovo pa se bo P ^ fr0 sodniku v bran. Kazen naj ^ jc majhna, vprašanje pa ie\C ristila, kajti korenine nedo* ' obnašanja nekaterih n°v.^ ^0 nogometašev so globlje ' daleč nazaj. Da vadba ntofj# nikov ni le športni trening’ il tudi vzgoja, marsikaterem ia[0 mladih nogometašev rU] ni čudno, če se igralci naen čijo, da bodo, po nepravičnega sodnika pf’ članov uprave in sV0A^i^lztl0 nikoli niso slišali, dajes0t1^ njeg)f ,,a igrišču in da je treba' „ odločitve brez besed in ^r.Jj,ar0' spoštovali. Dasovsisodtj1 sjiiir da vedno goljufajo in““l)0b 0-. batine, jim ljudje, ki stojijo ^ novomeškega nogometaš ka, vtepajo v glavoJe oa^e nog. Res je, med njim' s kjSep^ jih je premalo, da bifan‘e’Jnje0 Portovalom podijo za napa■ ^ usnjem, navadili lepega O- S0Č Svoje prispevajo tudi nek j0lg mladih nogometašev. N ulot,0. lega, ko je mati nadobndrnb p/ej brca skloftala sodnika- ■ bo to počel tudi njen otr° IGOR v s s S S ».■& fcv M fr S S v A Ni, iA ai V v' lH fr X S o L. jr > I L. P felf 1 O U Noyo mesto, nnija 1995 C.... c- 3 n Srečko Glivar je bil t' sredo dvakrat vesel. Najprej mu je po 130 kilometrih bezanja uspelo priti na v Portorož takoj za zmagovalcem, na proglasili zmagovalcev pa ga je razveselila še njegova stalna spremljevalka Urška, ki seje preoblekla v hosteso in se mu pridružila na zmagovalnih stopnicah (slika levo). Sefu novomeških kolesarskih profesionalcev in glavnemu organizatoiju dirke Po Sloveniji Mirku Fifoltu se je v soboto v Ljubljani odvalil kamen s srca. Vsi so hvalili organizacijo, Bogdanu Ravbarju je z zmagovalcem zadnje etape Brankom Filipom uspelo priti na cilj | skoraj sedem minut pred ostalimi, zato sta lahko upravičeno vesela (fotografija desno). (Foto: Atijih P° Sloveniji je vsekakor eden izmed spored tyortnjh dogodkov v naši državi in so ga letos 2 nja/^ Pnpravili novomeški kolesarski delavci ob pomoči že tretjič zanese- mesta do Portoroža, ko jc že v Sodražici skupaj s članom belgijskega profesionalnega moštva Collstrop, Dancem Frankom Ho-jem, pobegnil. Sama sta premagovala dež in ,7^’ r^C' w UUl MU,U ln alJl oenaienn etap. luai lOKrat je veter vcč kot 130 kilometrov in si priborila jc bil to Ljubljančan f ^ko,;U2lč> ^an* se jc tako izkazal \je 7 Sar Tobias Steinhauser, ki je bil Nersko 1 SVe^u ‘n jc letos dobil največjo GirodcllcRcTT’ ?ivrata „ , a “° Sloveniji prvič odprla SkZ°^ kolesaricm ‘n pozna-so ^venskim tekmoval-l'Pl’ »n f1 'e mak) možnosti, da bi na pred dirko pripravljen slabo, kot že dolgo i _, na kronometru v Krškem pa je zasedel celo zadnje mesto. Kljub temu se prekaljeni kolesarski hribolazec ni dal. Ko so drugi zaradi morali biti. Štangelj je dobro začel. Na cilj utrujenosti odstopali, je Bogdan zaživel, prve etape v Kamniku je prispel četrti, po- Tudi Vršič zanj ni bil prestrm in seje v Kranj prof?* eden 'zmed njih. Edini slo-i l'i'i'ovemSI°na*ec Valter Bonča naj bi si .J1 “tm„, 1mcnJu z nastopom na slovcn- %njih Un‘čil nadaljnjo kariero. K • tašk'VC naPovctli niso uresničile. fj i)J’enitpe 1 Pr°fcsionalci iz moštva Aki 'p ®onča j° b‘1 v tem itsii mn isi ',ji it^Htako,. ^nec- Slovenskim kolesarjem, da Vršiča ni zmogel. Isti večerje povedal, da S^Ponto^-m°rej° tio8ovori,i za mcd- je izmučen kot še nikoli, a da mu je padel loi ePo D„,c ln v°zijo bolj vsak zase, so s kamen s srca, ker mu naslednji dan ni treba hi rstVo i,azab’ kaj pomeni poklicno v' ' Oa.Svoio' ^ Vsak moz v ek'P' natanko V^jc.K • '°8° in jo tudi brezpogojno C ^eari^C Prcd vzponom na Predmejo ............ -...;■ --—-----------r-*— v Huvuutcsm nciupcn m uurazau ^lancilU V^aAki r' -V V rumen° rdc?'h Preprečila serpentina na spustu z Vršiča. med pogovorom predlagal, naj trenerja JV P?Snal0 JKTK ”C kot Rja) tcmu da Jc padel že sredi spusta, pri Stančeva zamenjajo, češ da je on kriv za nji- ».■ »• Vfkh Ubežniki in lim nrpnnviln n^Hrn nn qi ^Inmil HinAni^rv in mAnno i. ■ SSSne8v?Treda;poiz; izkušeni Ra,cžan svojc de,°dobro °p4 Vikn Pet koipc.C ■ rPrifa,S0 od njih na dirki Po Sloveniji t V^al °Vali’ vk)§° tihega, ki naj bi na Vaast’ Pa Je dobil Gorazd Štangelj, ki ^ a je h i Za mlado reprezentanco velik zaostanek, vendar ga je potem dan za V. antjebl dfjansko vodja novomeške dnem manjšal in do konca dirke napredoval k^li, d! !° zc Pred začetkom dirke na višja mesta. Da niti slučajno še ni odpisan, “iso pripravljeni tako kot bi je dokazal na 196 km dolgi poti od Novega precej tekmovalcev grdo padlo. Neki Kazahstanec ni mogel zvoziti ovinka, pa je s kolesom zletel preko zaščitne ograde, naredil salto in se zaustavil tik nad naslednjim ovinkom nekaj 10 metrov nižje. Ves blaten in odrgnjen je takoj sedel na kolo in se odpeljal naprej. Tudi to je del dirke. Svetle točke novomeškega moštva so prav gotovo Srečko Glivar, Bogdan Ravbar in Branko Filip. Glivar si je zaradi zvitega kolesnega obroča že na prvi etapi pridobil velik zaostanek, vendar ga je potem dan za česar ne bi mogli reči za sodnike, ki niti slučajno niso bili dorasli svoji nalogi. Ko so na prvi etapi zatajili prvič, so vsi verjeli, da je za njihov spodrsljaj kriva neprimerna naprava za fotofiniš. Zal tudi nova naprava ni bila dobra, za določanje rezultatov pa so predvsem v Portorožu uporabili tudi precej domišljije. Da so določili vrstni red na cilju so potrebovali več časa kot kolesarji, da so prevozili skoraj 200 kilometrov. Zaradi njihove nesposobnosti so najbolj trpeli novinarji, ki brez rezultatov niso mogli pravočasno oddati svojih poročil oziroma so .si rezultate izračunali sami. IGOR VIDMAR Razen na začetku je udeležence dirke Po Sloveniji ver’ čas spremljalo izredno slabo vreme, dež pa je že sicer slabe ceste* naredil še nevarnejše. Najhuje je bilo na Vršiču, kjer se je živo srebro spustilo v bližino ledišča. Robertu Pintariču, ki sicer le stežka kolesari v klance, zmaga na deževnem Vršiču pomeni več kot vse zmage do sedaj. Kljub mrazu, vetru in močnemu nalivu je kolesarje na našem najvišjem gorskem prelazu pričakala množica navijačev, med katerimi je bilo tudi precej Dolenjcev. (Foto: Asja) Poklicni kolesarji in najboljši slovenski tekmovalci so narekovali hiter tempo vožnje, zato bi bil za nekatere postanek zaradi popravila kolesa lahko usoden. Italijanski profesionalec iz monaškega moštva Aki Gipiemme Luca Daddi si je privoščil premični sen is. Mehanik njegovega moštva nuijepn 60 km/h odpravil napako na menjalniku, tako da se je kolesar lahko čim hitreje pridružil Kar precej truda so morali vložiti slovenski otganizatorji, da so fimkcionarje mednarodne kolesarske zveze pregovorili, da je na dirki Po Sloveniji lahko nastopil tudi edini domači profesion-u c c Valter Bonča. Čeprav je pred začetkom dejal, da mu bo tekmovanje služilo predvsem za dober trening, je kasneje s pomočjo moštva Aki Gipiemme oblekel rumeno majico in minimalno prednost obdržal do konca. Za nagrado je dobil Avtoimpexovo škodo felicio, ki jo bo moral prodati, denar pa si razdeliti na šest enakih delov s fanti iz moštva. Taka je pač navada med poklicnimi kolesarji. (Foto: I. V.) MOJ DRAGI JE ODŠEL ... KER S SEBOJ NI VZEL DENARJA, SEM MISLILA, DAJE V JEZI ZARADI PREPIRA STOPIL LE NA SPREHOD ... POZABILA SEM, DA IMA MAGNO. VZEL JE LE NJO IN ... ŠE VEDNO ČAKAM, V// DAŠE VRNE Tudi za dolgo pqt potrebujete le zobno ščetko in vašo MAGNO. Z njo lahko poravnavate račune za gorivo in blago na vseh Petrolovih bencinskih servisih, poleg tega pa boste z njo plačevali tudi pri avtomehanikih, v avtopralnicah, izposojevalnicah vozil, zavarovalnicah, potovalnih agencijah ter izbranih gostilnah in hotelih. Stroške, ki jih boste poravnali z MAGNO, vam bomo preprosto odtegnili z vašega tekočega računa. Priskrbite si jo čim prej! Mio! trgovina. Magna Center Dunajska 50. 6100 Ljubljana. tol 061 1334 000 m J Na otoku brez milosti Dimitrij Zilevski iz Kočevja ni mislil in debi tako, kot so drugi zahtevali od njega, ampak le tako, kot je menil, da je prav in pošteno. Obsojen je bil kot informbirojevec na 12 let zapora in bil zaprt 5 let z najvidnejšimi osebnostmi takratne Jugosbvije pa tudi s Kočevarji in Novomeščani in drugimi. Tik pred izidom je njegova knjiga Otok brez milosti, h govori o strahotah v zaporih, kot so Stara Gradiška, Bileča, Sveti Grgur in drugi. Rojen je bil leta 1927 v Makedoniji, v Slovenijo pa je prišel takoj po drugi svetovni vojni. Vgbvnem je živel v Kočevju, in sicer skoraj 50 let. - Kdaj in zakaj so vas zaprli in obsodili? “Zaprli so mc 14. februarja 1949 z obtožbo, da sem govoril, da sta Tito in Kardelj megalomana, saj govorita, da bo kanal Dona-va-Tisa-Donova dograjen vpetih letih, kar ob takratni naši tehniki po moji oceni ni bilo možno in kanal res še danes ni dokončan. Druga zamera je bila, ker se nisem strinjal, da kmete silijo v zadruge, namesto da bi jih prepričali naj gredo vanje. Glavno pa je bilo gotovo, da na partijski konferenci v Ljubljani nisem hotel izjaviti - kot sem dobil partijsko navodilo - da naše uslužbence na ambasadah v tujini spremlja NKVD. Tega nisem videl niti vedel, zato tega nisem govoril. Narava mi je dala glavo, da z njo mislim in ne da kimam, sem jim dejal, oni pa, da je res vse, kar reče partija...” - Kje in kaj ste delali, ko ste prišli v Slovenijo? “Bil sem podoficir. V Kočevje sem prišel 17. maja 1945. Nato sem bil nekaj časa mladinski inštruktor vojaške enote v Mariboru.” - Torej ste bili v Kočevju, ko so po vojni streljali v Kogu in o tem gotovo kaj veste? “Seveda in lahko bi to zvedele tudi tiste komisije, ki poboje raziskujejo, če ne bi spraševale le najvišjih, ampak ljudi, ki so takrat živeli v Kočevju. Vendar o tem moja knjiga ne govori. Na Kočevskem sem bil disciplinski za taborišča vojnih ujetnikov, Nemcev in Avstrijcev, ki so bila takrat na tem območju. Ujetniki so sekali in nalagali na vagone les. Vsak dan je šlo v izvoz s Kočevskega 200 do 250 vagonov lesa.” - Na koliko let ste bili obsojeni in koliko ste jih odsedeli? “Obsojen sem bil prav na Titov rojstni dan, 25. maja 1949, in sicer v Ljubljani kot informbirojevec itd. na 12 let zapora, v raznih zaporih pa sem bil nato 5 let. Obsodil me je sodnik- polkovnik Stanko Klaus iz Ribnice. Njega sem se spomnil že od prej, od sojenja v dachauskih procesih, ko je med drugim obsodil Osvalda in to na smrt. Čeprav so trdili, da so smrtno obsodbo izvršili, sem ga kasneje, leta 1950, videl v zaporu Stara Gradiška, sozaporniki pa so mi povedali, da so videli še tri ali štiri, ki so bili tudi obsojeni na smrt, a obsodbe nad njimi očitno niso izvršili, čeprav je bilo rečeno, da so jo.” - Kje vse ste bili zaprti? “Iz Ljubljane so me odpeljali v Staro Gradiško, nato pa sem bil še na otoku Sv. Grgur, ki je 2 km oddaljen od Golega otoka, pa na Ugljanu pri Zadru in v Bileči. Domov sem prišel na Miklavževo 1953.” - So vas v zaporih tepli in mučili? “So, in to v vseh zaporih.Tepli so nas vrinjenci, aktivisti. Rekli smo jim udarna brigada Bosancev. Na vrsto za tepež si prišel kar pogosto. Najhuje je bilo, če so te privezali tako, da si imel razkrečene noge in roke, da ti je telo viselo do meter nad tlemi, potem pa so ti skakali po hrbtu, da si imel občutek, kako se ti bodo odtrgali udje. Veliko zapornikov Dimitrij Zilevski je prišel v Kočevje leta 1945, se pravi pred 50 leti, kot 17-leten podoficir. Danes je star 67 let. mučenja ni preneslo in so umrli. Tepli so me že prej, v preiskovalnem zaporu, kjer je bil moj preiskovalec Zvonko Koplan, doma menda nekje od Metlike.” - Ste bili tudi na Golem otoku? “Ne, tam nisem bil, ker smo bile vojaške osebe zaprte na Grguiju. Vendar imam tudi seznam 146 zaprtih na Golem v objektu R -101, ki so mi ga priskrbeli drugi. Med tam zaprtimi je bil tudi prvi sekretar KPJ Adolf Štumf pa še veliko narodnih herojev, španskih borcev univerzitetnih profesorjev, ministrov, poslancev, generalov, polkovnikov pa še nekaj tožilcev, znanstvenikov, novinarjev in drugih, celo popolna vlada in vodstvo skupščine Črne gore s predsednikom Petrom Komljenovičem na čelu. Zlato so objekt R -101, kjer so bili zaprti, imenovali kar Petrova rupa. Vsa imena bodo objavljena v knjigi. V Stari Gradiški sem bil zaprt v sobi št. 1 skupaj z Vladimirom Dapčevičem, polkovnikom in komisarjem vojne akademije Jugoslavije, ter Brankom Petričevičem, pomočnikom Svetozara Vukmanoviča-Tempa. Oba sta skupaj z Arso Jovanovičem hotela pobegniti preko meje in v Rusijo, a so Arsa ubili, onadva pa zaprli in ju predali sodišču. Predsednik Vrhovnega sodišča jima ni hotel soditi, zato so zaprli njega in pomočnika pa še tožilca in njegovega pomočnika, vsi so bili S zaprti v Gradiški. < Na Grgurju, Ugljanu in v Bileči sem bil ^ zaprt tudi z vojnim atašejem v Rimu Janezom ^ Jezerškem iz Ljubljane, ki ima hišo v Kani- S žarici. Med zeprtimi se spominjam tudi visokih oficirjev, bratov Dušana in Ivana Majcna, za katera ne vem, od kod sta bila doma. Na seznamu, ki bo objavljen v knjigi, je tudi veliko Novomeščanov. Na tem seznamu je skupno 450 imen, ki bodo objavljena v knjigi, razen tega pa še 320 ljudi z Golega otoka, ki jih je aretirala slovenska UDBA. Iz Kočevja so na tem seznamu Ali Bcjtovič, Tončka Alič,j>rof. Mihelčičeva, Franc Lunder in neki Sega. V Bileči je bilo zaprtih več kot za četo generalov, 700 do 800 višjih oficirjev in tudi načelnik generalštaba Jugoslavije Sreten Žujevič-Crni. Imena naših sem dal v knjigo tudi zato, da bo vsak lahko našel koga, ki mu bo pričal, da je bil res zaprt, če to potrebuje za uveljavitev kakšnih pravic.” • Kako je bilo z vami in vašo družino po izpustitvi? “Medtem ko sem bil zaprt, se mi je rodila hčerka Nataša (danes zdravnica v Kočevju in občinska svetnica, op pis.). Ženo so vrgli iz službe, da je nekaj časa živela celo v Makedoniji. Po vrnitvi me je policija vedno spremljala in kadar je prišel Tito v Kočevje, sem moral delati družbo dežurnemu miličniku na miličniški postaji. Tako sem bil pod kontrolo vse do malo pred osamosvojitvijo Slovenije. S takratnim partijskim sekretarjem v Kočevju sva bila prej dobra prijatelja, a mi ni priskrbel službe, pač pa mi je rekel, naj mu sporočim, če bom dobil delo. In res sem mu povedal dva krat, za službo v Tiskarni in pri DOZ v Novem mestu, s sem dobil sporočilo, da me ne bodo sprejeli. Zvedel sem, da je v obeh primerih posredoval ta partijski seKre tar, zato mu v tretje nisem več povedal in se se tako zaposlil na Rudniku, kasneje pn darju, do upokojitve pa sem bil trgovski ^ stopnik neke makedonske firme za jo. O prestanem trpljenju nisem niko govoril, pisal pa sem knjigo. Zavedam & za vse prestano goije ne more biti kriv stih 360.000 komunistov, kot jih je bilo « 1949 v Jugoslaviji, ampak le vodilni,'loj 50.000, medtem ko so ostali mislili, da e J" prav oz. so celo pravilno delali.” - Kdaj izide knjiga in v kakšni nakla kje bo njena predstavitev? “Knjiga bo pri založbi Rotiš iz Mann« izšla v kratkem. Ponudil sem jo že pmJ . ma založbama v Ljubljani, a sta obe o li, češ da je preveč konkretna, z opisi i krajev in dejstev. V originalu ima oko ’ do 800 strani, a jo je bilo treba skrajšati n Dejali so mi, naj bi iz ostanka ma « napisal še eno knjigo, pa ne bom. Ze nje me je veljalo veliko živcev, sajsC lstrahote znova podoživljal. Med pisa .j sem na dan pokadil 120 do 150 cigare JC spati nisem mogel. Če bi mi dali millij** .\ bi še enkrat začel o vsem pisati. Knjiga W ^ v slovenščini v 2.000 izvodih, zaIo^U^o, dogovarjajo za prevode v makedo hrvaščino, angleščino, ruščino in še ne *, jezike. Po izidu bomo knjigo Pre^sfflCStii, Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novem Kočevju in verjetno še kje.” „ pgj^C Ni dovolj le znanja Tamburaši iz Dragatuša Na različnih prireditvah in otvoritvah, ki jih zadnje čase po Beli krajini ne manjka, skoraj ne gre več brez tamburašev iz Dragatuša. Kaže, da se je uveljavilo nepisano pravilo, da vsak, ki da kaj nase, povabi Dragatušce, da zaigrajo in zapojo. A ne zgolj iz prestiža, temveč tudi zato, ker je njihovo igranje tako prijetno za ušesa in dušo. Vendar pa tamburaštvo, če bi ga lahko tako imenovali, ni v Dragatušu le nekaj let, ampak se ga drži tako kot vseh belokranjskih tamburaških skupin dolga tradicija. Res pa je, da je njihova kvalitetna rast zelo očitna prav zadnji dve_ leti, ko tamburaše vodi Tone Grahek iz Črnomlja. Grahek, študent tretjega letnika glasbenega oddelka mariborske Pedagoške fakultete, se, kljub temu da je Belokranjec, pred leti ni kaj prida zanimal za ljudsko glasbo, čeprav se je sicer v nižji glasbeni šoli učil klavir, kot samouk pa kitaro. Naključje je hotelo, da so ga sošolke iz Dragatuša povabile na nastop njihovih tamburašev. “Priznam, da sem bil nad igranjem tako navdušen in ganjen hkrati, da sem skoraj jokal,” pravi danes Tone, ki se je po krajšem premisleku odločil, da zaigra z Dragatušci. A ne le to! Kar takoj je postal tudi njihov vodja in, četudi prej ni imel veliko pojma o bisernici, braču, čelu, bugariji, berdi, ki običajno sestavljajo belokranjski lamburaški ansambel, je kmalu igral na vsakega od teh inštrumentov. Zdelo se mu je namreč normalno, da zna kot vodja igrati na vsa glasbila, ki so v skupini. Grahek ne zanika, da so dragatuški tamburaši uspešni tudi po njegovi zaslugi, kajti igranje na tamburice, petje ljudskih pesmi in folklora nasploh so ga popolnoma omrežili in prepričan je, da ga ne bodo več izpustile iz rok. Priznava, da je skrivnost uspeha Dragatušccv tudi v njegovem navdušenju, ki so se ga nalezli še drugi člani. Res je tudi, da je kar šest od enajstih tamburašev obiskovalo glasbeno šolo, kar se pri igranju zagotovo pozna. “Naša posebnost, ki jo goji le malokatera tamburaška skupina, je, da poleg igranja tudi pojemo. A ne le belokranjske ljudske pesmi, temveč tudi zimzelene melodije in slovenske narodne,” pove Tone. Toda četudi imajo naštudiranih melodij vsaj za dveurni koncert, nastopajo predvsem po Beli krajini, medtem ko po Sloveniji in v tujini veliko manj. Tone je prepričan, da bi morali imeti “strica”, ki bi jim pomagal utreti pot na drugo stran Gorjancev in onkraj državne meje, saj so sami p° *5C ^ b preskromni, da bi se ponujali bilo napak, če bi lepe belokranjske flJ ki so še marsikomu v Sloveniji m-P bolje spoznali. ,lltl;zlef Tone Grahek zadnje leto igra • damimi tamburaši iz Sodevcev, ki P ^ uporabljajo farkaš sistem, 016v; sis1 Dragatušci igrajo jankovič in srein bgsil1 “Prav zaradi le razlike sem sc P°\0(jii Sodevčani. V Beli krajini so narnf -frii f daj igrali farkaš sistem, ki je D’ jgP jSmeneP^ privlači tisto, kar je čim starejše-^^js najtežji. Velja tudi za najslarejsi n ^ tamburic v Beli krajini, mene P privlači tisto, kar je čim starejše■ (l zapisanih in posnetih veliko be ^ zj pesmi, a marsikaj bi bilo potrebn ^ Zato sem sc tudi sam začel ljub« \ jati s tovrstnim zbiranjem, saj že 1 namcem ostalo čim več ljudskega ^ y poslušam, kako so nekdaj peliv ^ (J mi srce kar zaigra. To je bila Pc* da bo še kdaj tako,” niza Tone, krs a n Ijevanjc ljudske tradicije jraga ipak s poučevanjem tamburic y lovni šoli skrbi tudi za podm™_„nVfii osnovni šoli skrbi tudi za podmi gvfi skupinah je 21 otrok od4. razreda ^,s do L letnika srednje šole. ugotavlja, daje med Belokranjci manje za igranje tamburic, je nk ^£; nazadnje, dostojno zastopaj0 '"j v Belo krajino, ampak ob nastop1 ,i0t državo, bi si gotovo zaslužili vC » jz Morda tudi od kakšnega ‘str M,R JAMBE** NAGRADI V KRŠKO IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 18. nagradne križanke izbral Elico Kolar iz Krškega in jJamjano Drobnič iz Novega mesta. Kolarjevi je pripadla denarna nagrada, robničeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 29.maja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 20. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nas poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 18. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 18. nagradne križanke se, orano v vodoravnih Prlr^Ah’ glasi: ETAPA, MIRAN, SUHA 2’ rut, ovinek, na, sram, ab-d a im vandal, kna, ivje, ero, lin-m7’,ur- emil, ač, akord, ribe, dav- UST> GIJON, ANTANTA, CEARA. MISLI Cm bogat, če se razdam in razdajam. ,, , B. PAHOR Pomt/j je temelj individualne osebnosti, ka-b}udstva°^°leme^ kolektivne zavesti nekega 7. M. UNAMUNO nanjc, edini temelj svobode. y B. ŠTIH nori a ‘j^ba do neke nuje lobotomira svoje anb^i' vsak° družba ima represivne mehom 'T‘' končno strejo človeka, ki se njenim Pravilom ne podredi. q J. LIKAR sa^nv? W poZubtia ,e knjig pogublja duše, - ™ca prisilno avtocenzuro in kupčijo z Ves,P. Pogublja umetnike. A. KUZNECOV NAGRADNA KRIŽANKA 20 AVTOR: IOZE UDIR PERGAM- SKI KRALJ HRGA, GRU IKAVSKO NAREČJE SL. LIT. KRITIK KERMAUNER VRSTA PIRO- KSENA IME PIS. PLESTENJAKA 3AJ. BITJE TORKUA DCLBLJSki UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST D1$?L NAUK O ANALIZI VOTLA MERA PLESNA FIGURA ČETVORKI RAZDALJA > PRISTANI- ŠKO MESTO V JUŽNI ITALIJI SLOV. PISATEU FILIP (PRAVO IME KUM-BATOVIC) IME AVSTR. SMUČAR- KE WACHTER- JEVE PRIPRAVA ZA DVIGANJE TEKOČIN Z ZRAČNIM TLAKOM V POSLANIŠTVU KRATKA IGRICA SKANDI- NAVSKA LETALSKA DRUŽBA ANGLEŠKO SVETLO PIVO ŽENSKO IME EGIP. MIT. SVETI BIK IME IGR. SEVERJA OSTANKI V TALILNICI BAKHOVA PALICA IME PISATELJA CANKARJA TITANOVA RUDA SORA V ŠVICI ZADETEK PRI NOGO- METU TIHOTA GRŠKA BOGINJA NESREČE SLOV. UGANKARSKI LIST SVETNIŠKA PODOBA AVT. OZNAKA MURSKE SOBOTE ITAL. IZDELOVAL Cl GODAL IZ CREMONE SL. PISATEU JANEZ (BOBRI) DOLB4JSK1 UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST SMEJANJE Ne verjame več v ljudi S 100-odstotna invalidka multiple skleroze na vozičku. aw °^t b°leznij° se je že zdavnaj sprijaznila, nikoli ni le jadikovala, liUyj.eP° Mojih, močeh trdo delala, čeprav na berglah, in poskusila ql najbolj izkoristiti življenje. Vedrine ji ne manjka tudi danes, krinl Se ji Pomraei vsakokrat, ko pomisli, da se je šele pri šestih h Mučila, da s poštenjem in debm nikamor ne prideš. Krške3*13 Z'v' v Dobravi pod Rako pri Kunf.u "a hišni številki 1, rodila pa se je Kaki °V|'m^ Podlipi, le malo višje proti šolark V • z'n‘ s petimi otroki. Že kot sk|ero° S01° Presenetili prvi znaki multiple delala h 'desetega leta je kljub temu z niam na 12 ha veliki kmetiji, kjer sta je vse °*' ce*° sam* gospodarili. Delala mam n' C.CPrav Jc tehtala le borih 37 kg, z ki je hS a Postavljali tudi “grušt” za streho, pušča)' lprei slamnata in je že močno doma rabrata 'n °^e sestri so odšli od po Sv Za bo|jš'm življenjem. Valči je odšla na ^ .a fakoj po vojni, Fani se je poročila le v ,uj;n;- je odšel v službo v Lesce, Pav- a se j?S' jc Kupil parcelo za hišo v Lescah, d°t0 j prcm‘slil, 'zr°čil parcelo Valči kot je p0st. ^ VrnH na materino domačijo, kjer no j,. ,V| novo hišo in nabavil vso potreb-invaijd ,an‘zac»jo, s katero jc lahko kot °bdei0v.P?^ traktorjem si je uničil roko) mamo 3 'cmetijo. Sestra Fani je skrbela za skrbn,a,n ki meri v dolžino Približna ontrov’v širino 30 in v višino skozi str/ , lrov> uredili še dostop "cdelin "sko °dprtino. Prvo majsko ‘VnovPa S° Pr'Prav'di prireditev natnennI ieJK-,P0mladi”> nien glavni Javnosti p , Predstaviti Mahkovec ubiskov;,i ° m osvetljene jame so si jantarjevahk? °8lcdali 5c sPust Čečene-,Iam° ‘n reševanje pone-godcem c nIe; Pr*sluhnili so ljudskim Zefen«,^T0g.ledali.Pastiiskc igre in najponferr,Kn'*a' Pr' vsem tcm Pa je P°stala kr «!• u-e’ da Ic Jama zoPet šogu po številu prednjačile pred vsemi drugimi par- • Ob 50. obletnici zmage naprednega sveta nad nacifašizmom se čutimo dolžne izkazati posebno spoštovanje tudi tistim sinovom in hčeram slovenskega naroda, ki so padli v tem boju in so pokopani na Rogu. Zato ustanavljamo Društvo za varovanje partizanskih grobov v Kočevskem Rogu. V počastitev spomina na polovico brigade borcev, ki leže v tamkajšnjih grobovih, bomo v mislih spustili slovensko zastavo na polovico droga. Člani društva pa bodo v prihodnje skrbeli za partizanske grobove in spomenike NOB v Rogu. tizanskimi ustanovami, saj jih je bilo kar 27. Nekatere so obstajale le krajši čas, manjše število pa tudi skozi dve in tri leta. Proti koncu vojne, v marcu 1945, jih je bilo 11 (uradno so to bile postojanke Slovenske centralne vojne partizanske bolnišnice). Iz njih so po osvoboditvi premestili v Ljubljano 364 ranjencev in bolnikov. Na pokopališčih ob opuščenih bol-niščnicah so ostali le za posledicami ran umrli partizani. Le redke so svojci prekopali, večinoma so ostali v svojem prvotnem počivališču. Ob nekdanjih bolnišnicah v Zgornjem Ajdovcu, na Pogorelcu, v Jelendolu, Komami vasi, na Lesenem kamnu in Vinici je na tamkajšnjih pokopališčih od 30 do 50 grobov. Skupaj z nekaj posameznimi grobovi jih je okoli 450 ah za polovico brigade borcev. Ranjeni so bili v spopadih na raznih koncih Dolenjske. Vsi so prešli trnjevo pot s kraja ranitve do bolnišnice, kjer so jim nudili razmeram ustrezno zdravniško pomoč. Pot do bolnišnice je bila zlasti v časih sovražnih ofenziv dolga po več dni, kdaj pa kdaj tudi teden in več. Potekala je na kmečkem vozu in nosilih, po brezpotjih, brez prave prehrane in ob pomanjkljivi medicinski pomoči. Spominska obeležja na Rogu samevajo že pet desetletij. Le redki obiskovalci so prihajali v te odmaknjene kraje, postali ob spomenikih za krajši čas in počastili spomin na padle in na zgodovinske dogodke. Oblast je skrbela le za nekatere osrednje spomenike. Večina bolnišničnih barak je strohnela in razpadla. Za čiščenje okoli spominskih obeležij in za grobove ob bolnišnicah že 50 let skrbijo gozdarji in lovci, vajeni gozdnih brezpotij in tišine v odmaknjeni naravi. Do partizanov, ki leže v grobovih na Rogu, ne sežeta ne šelestenje drevja ne glas ptic in vetra. Do njih ZAHVALA ZA PLEZALO VVO Dvor se zahvaljuje d.o.o. Ja-kles, g. Albinu Jakliču, g. Romanu Jakliču in njihovim delavcem. Izdelali in podarili so nam telovadno plezalo - ribstol, s katerim bomo popestrili otrokovo igro, zadostili potrebam po gibanju in razvijanju spretnosti. Otroci in delavke VVO Dvor tudi ne seže gnevni prepir, ki se razvnema zadnja leta med Slovenci glede tega, kdo je bil borec za svobodo. Padli ne slišijo, kako se nekdanji izdajalci zaman trudijo dokazati, da so bili vsi partizani genocidni komunisti. Preprosta resnica pa je, da so bili tako med padlimi partizani, pokopanimi na Rogu, kot med vsemi drugimi le redki komunisti. V veliki večini so bili rodoljubi, ki so se odločili za osvobodilni boj proti okupatorju, s predstavo o pravičnejšem svetu, ki bo zrasel iz njihovega boja. Njihov nasprotnik so bili okupatorski vojaki in spočetka belogardisti, pozneje domobranci, ki so se udinjali okupatorju. Bili so izdajalci, od sovražnika so sprejeli orožje, uniforme in plačilo in se pod njegovim poveljstvom borili proti lastnemu narodu. Mnoge preproste in nevedne Slovence so s prevaro, češ da gredo v boj za vero proti brezbožnemu komunizmu, zapeljali v svoje vrste. Njihovo trditev, da se borijo za vero, sta postavila na laž čas in povojni razvoj. Govorih so tako, ko so vabili v svoje vrste, zdaj pa naj povedo, kako je bilo z zatiranjem vere v povojnem času! Kaj lahko naštejejo o tem? Izdajstvo je vselej porojeno iz sovraštva in tesno povezano z njim. Da bi prikrili in odkupih svoje izdajstvo, se na vse pretege trudijo proglasiti pravični osvobodilni boj slovenskega naroda proti nacifašizmu za komunistično genociden. Ob tem kar pozabijo, daje boj slovenskih partizanov potekal na strani vsega naprednega sveta in svetovne koalicije proti nacifašizmu. V vseh evropskih državah so vojaške sodelavce okupatorja proglasih za kvizlinge in vsa leta po vojni si vse do danes nihče izmed njih ni upal dvigniti glasu. Slovenska posebnost pa je, da skušajo izdajalci postavljati na sodni stol borce in boj za svobodo in si lastijo pravico razsojanja o njem. Pa pustimo ob strani politikantske marnje in se vrnimo na Rog, ki je dovolj odmaknjen od vsega tega. Lovci in gozdarji, ki so skrbeh 50 let za spomenike NOB in partizanske grobove na Rogu, so ostareli. Za svoje skrito in nesebično delo zaslužijo iskreno zahvalo in priznanje. Današnji čas ni naklonjen vzdrževanju teh spomenikov. M|LOŠJAKOpEC Oligarhija vlada v Boštanju “Močna stara struktura” v krajevni skupnosti Boštanj noče uvesti položniškega načina plačevanja Že sam naslov pove, kako deluje KS Boštanj. Pravzaprav nihče ne ve, se pravi, ne vemo, kdo sploh ima nadzor nad upravljanjem in finančnim poslovanjem. Ž novo lokalno samoupravo naj bi se to uredilo, pa se žal m nič zgodilo, vse teče po starem. V KS Boštanj baje imamo profesionalnega tajnika, za katerega sevniški župan v javnosti izjavlja, daje zelo sposoben. Ni mi znano, kje bi si take sposobnosti lahko pridobil - kot trgovec prav gotovo ne. Očitno pa lahko vsakdo postane sposoben za vse, samo da je pokoren županu. To pa je “sposobni” prej omenjeni tajnik tudi dokazal. Naj navedem samo primer sposobnosti tajnika in vseh ostalih okrog njega -kdo so ti, ni vredno omeniti. KS Boštanj je verjetno edina v Sloveniji, ki nima celotnega finančnega poslovanja (npr. pobiranja svojih “pristojbin”) urejenega brezgotovinsko, preprosto povedano prek položnic. Tako se npr. denar za vodo in stroški komunalnih storitev pobirajo po hišah, nekdo pa pa ga potem nakaže na žiro račun KS. Da je tak način najboljši so dokončno ugotovili tudi v vaškem odboru. Torej resnično ne more biti drugače, če odgovorni v KS Boštanj (če je sploh kdo za kaj odgovoren) ne poznajo sodobnega finančnega poslovanja, ki je v razvitem svetu že kar nekaj časa uveljavljeno. To je samo en dokaz, da se še ZA DRAGE MEDICINSKE INŠTRUMENTE NOVO MESTO - V sklad za drage medicinske instrumetne pri območni organizaciji Rdečega križa so prispevali: SVIZ osnovne šole Škocjan namesto cvetja na grob pokojne Jožine mame 6.000 tolarjev; Krka, p.o., Novo mesto namesto cvetja na grob očeta sodelavca Sama Somraka 17.000 tolarjev; SVIZ osnovne šole Žužemberk namesto cvetja pokojni mami sodelavke Dorice Nahtigal 11.000 tolarjev; stanovalci Volčičeve ulice v Novem mestu so ostanek zbranega prispevka namesto cvetja na grob pokojne Anice Štangclj darovali 8.000 tolarjev. Vsem iskrena hvala. DOLENJSKI LIST dolgo ne bomo približali razvitemu svetu. Naj omenim še to, da večina krajanov Boštanja želimo imeti položniški način plačevanja, vendar nam “močna stara struktura” v KS Boštanj lega ne dovoljuje. S tem in še kakšnim primerom so nam (zopet) , kaj je diktatura in oligarhi- pokazali, ja. ;aj je diktatura in oligarhi- FRANC PERNOVŠE Dolenji Boštanj 111 Boštanj “Stop” za legalen rop narodnega premoženja Za družbeno lastnino Dr. Marek Lenardič in general Lado Ambrožič-Novljan s svojimi somišljeniki v okviru Gibanja za človekove pravice oz. Gibanja Slovencev zahtevata ukinitev zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij iz novembra 1992. Opozarjata na legaliziran rop in na razprodajo zemlje ter na potrebo po naslonitvi na lastne sile. Na zborovanju aktivistov v KD Španski borci 4. maja je po skupščini Gibanja za človekove pravice, ki ga vodi dr. Lenardič, nastopila vrsta govorcev, med drugimi tudi prof. Jožef Jarh, prof. Darja Lenardič, Rudi Ur-bajs in Vitomir Koselj. Kritike vladajočemu režimu so bile predvsem zaradi velike brezposelnosti, gospodarske okupacije Slovenije in legaliziranega ropa večine popolnoma osiromašenih ljudi. Dr. Lenardič in general Ambrožič sta zahtevala ponovno vzpostavitev družbene lastnine v Sloveniji in ukinitev sramotnega zakona o privatizaciji. Slovensko gibanje za človekove pravice postavlja na prvo mesto svobodo, zaposlovanje, človekove pravice, ekologijo, finančni, gospodarski in politični red ter anti-mafijsko prizadevanje. Gibanje med drugim podpira tiste, ki so ogroženi zaradi terorja in ogroženi z raznimi potrdili (certifikati). Opozarja tudi na ogroženost javnosti zaradi konstruktov proti posameznikom iz različnih protivladnih organizacij oziroma političnih strank, še posebej proti predsedniku SDS Janezu Janši m drugim, ki uživajo podporo javnosti. Gibanje za človekove pravice Bilje človek, prijatelj, tovariš. Znal je prisluhniti vsem: učiteljem, krajanom, staršem in otrokom. Našel je lepo besedo za tujca, kolega in soseda. Rad je pomagal vsem, ki so ga prosili za pomoč. Daleč naokrog je bil priljubljen in znan kot Boris - tisti učitelj, ravnatelj, inšpektor iz Vavte vasi. Rad je vzgajal in učil. In znal je vzgajati in znal je učiti. Bil je strog, a pošten in dober. Njegov glas seje začel širiti takoj po vojni, ko se je poleg šolskega dela močno angažiral še na političnem področju. Bil je velik domoljub, skrben in odgovoren za delo, ki je bilo takrat vse prej kot lahko in preprosto. Kdo ga ne pozna kot vodjo pevskega zbora Gorjanci in še dveh ženskih zborov? Kako so ga komaj čakali njegovi prijatelji in znanci na Šentviškem taboru pevskih zborov. In tisti prvi koraki glasbenega usposabljanja članov danes že zelo znanega pihalnega orkestra iz Straže. S svojim delom v šoli, krajevni sup-nosti in družini je bil priljubljen, povsod dobrodošel, nasmejan, šaljiv, hraber, dovtipen, domiseln. Rad je hodil v svojo Straško goro delat - vzgajat trte. Med potjo pa je še rad pokramljal s tem in onim. Najraje pa je isto pot hodil s svojo Tonico, ki mu je bila zvesta družica, žena, dobra mati in gospodinja - nenadomestljiva Toni-ca. Rad jo je imel, kakor je imel rad svoje otroke in še bolj vnuke. SPOROČILO Sporočamo žalostno vest, da je preminil naš vrstnik Anton Bučar, Malnarjev Tone iz Dolenjskih Toplic. Prijatelji, medvojni pionirji Vsi, brez izjeme, ki smo ga bolj ali manj poznali, še nismo dojeli, da neso k mirnemu počitku; njega, ki je znal poslušati, ki se je znal pogovarjati, razumeti, dobro svetovati in pomagati. In zato smo se mu še zadnjič hoteli s ponosom zahvaliti vsi njegovi učenci, prijatelji, sosedje in znanci - vse generacije, ki jih je učil in vzgajal v šoli ali izven nje; člani pevskih zborov, pihalnega orkestra. Zato smo prišli od blizu in daleč na njegovo zadnjo pot od tod. Vemo, da njega ni krasila zlatnina, ampak njegova duhovna dobrina. In le-te je ostalo v naši celi dolgi dolini Krke dovolj, da naš Boris Plan-tan ne bo nikoli pozabljen. Tako je bilo čutiti in videti tistega lepega dne na velikonočni ponedeljek 1995, ko ga je sprejela naša mati Žemlja v svoj večni, mirni objem. Minil je že mesec, a ne še maj. Adijo, dragi! Mene ne bo več nazaj... DRAGO VUICA Gospod Janša, Vaša odločitev je bila pravilna Res nimate kaj praznovati Toliko razsodnosti in politične modrosti ste pokazali s svojo nedavno odločitvijo, da se Vaša stranka ne bo udeležila slavnosti ob proslavi petdesete obletnice osvoboditve, ki jo bo slovenski narod praznoval v teh majskih dneh, da Vam je treba čestitati! Kar sami ste prišli do tega, da Vi in Vaši somišljeniki res ne spadate zraven! Vsi tisti, ki so nekoč pomagali enemu ali drugemu okupatorju, nimajo kaj proslavljati! Prav tako tudi ne tisti, ki so stali ob strani, ko je slovenski narod bil odločilni boj za j>re-živetje, še bolj pa tisti, ki si danes lahko sami sebi očitajo, da so se pustili zapeljati govornikom s prižnic. Tiste zadnje dneve pred koncem vojne so prenekateri gospodje hiteli od vasi do vasi in plašili ljudi: bežite, bežite, ko pridejo komunisti, bodo v Ljubljani pobesili 20.000 ljudi! Zlasti Suha krajina se je praznila, pa tudi iz drugih krajev ljubljanske škofije so ljudje povezovali svojo revščino v cule in zapuščali svoje domove, potem pa se v strahotni gneči prerivali po gorenjskih cestah, da bi čimprej prišli onstran hribov na koroško stran, kjerso upali, da bodo vami pred komunisti. Lahko kdo reče, da to ni bilo res? Lažna propaganda lahko naredi mnogo gorja. Ko je prišel Demos na oblast, je tudi začel z lažmi, prepričan, da bo s tem, ko bo oblatil partizanstvo in ga poistovetil s krvavim komunizmom, potegnil ves slovenski narod za seboj. Kot smo videli, toni uspelo! V časopisih so nakladali vesti o množičnih pobojih, tega pa sini nobeden upal zapisati, da teh množičnih pobojev ne bi bilo, če v Ljubljanski pokrajini ne bi bilo bele garde oz. domobranstva, pa še črne roke povrhu! Človek se vprašuje, kako, da tisti Id so se povezah z okupatorjem in mu pomagali pri njegovem načrtnem uničevanju slovenskega naroda, nimajo nobenega sramu, tako da se še danes javno oglašajo. Gospod Janša, upam, da veste, da je bela garda z domobranstvom in črno roko kriva za smrt najmanj 25.000 Slovencev! Kdo bo torej proslavljal? Vsak, kdor se ni pregrešil proti svojemu narodu! Gospod Janša, še enkrat moja čestitka, Vaša odločitev je šc kako pravilna! RADO ZAKONJŠEK CANKAR UTOPIČNA HUMORESKA Zgodilo se je! V nabito polni dvorani, večnamenskem prostoru šole, je gostoval izredno dober mešani pevski zbor iz večjega kraja, program pa so dopolnjevali učenci šole, ki so igrali na svojih sintetizatorjih. Program je lepo vodila učenka 8. razreda. Priložnostni koncert je bil organiziran v počastitev 50. obletnice zmage nad fašizmom in dneva osvoboditve 9. maja. V nabito polni dvorani, kar je v kraju že navada, je vladalo enkratno razpoloženje. Prisotni so z velikim navdušenjem ploskali izvajalcem, po končanem programu pa niso in niso mogli zapustiti prostora. Prelepe pesmi iz grl vnetih pevcev, volonterjev, so jih prevzele, čustveno pretresle. Se in še so ploskali ter s tem pevcem in instrumentalistom dali vzpodbudo za delo vnaprej ter potrditev za delo v preteklosti. Občani si takih in podobnih nastopov še želijo. Tako je sanjal organizator, potem seje zbudil in začel razmišljati, ali je bilo res tako, ali se bo to morda ugodilo nekoč - po letu 2000. NAMOR KINSELEČ • Pisma bralcev so slovenski Hyde park. Vendar moram zapisati, da se v tistem londonskem parku ljudje dosti bolj dostojno obnašajo. (Jurič) izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D ^ m ,et r <=> <^ n i Ic j na j z: l e?t: gCOLCHI §; PRAZNIK I M ANGELA ; VIDA lil TEREZIJA M ('VK ...... -K,< iPLANTAr .f . C=D s poslušalci na izler l/K\ /N ON KO K( »ZAI.IJA s|\M $ .STANI $A STARIHA i LENIČ S jERKLIll | MAKIJA ZDENKO U TONI l| ANK KimSK HKVJKOMC .. STARIČ KIJA -ODA ||kINK-BOH\S|| FRANKO || KOI.EI ' J^'! ™U' i bobnar Senica Studio D ■HM • • ■.■ i iiiiii m K odgovori in popravki po § 9. j Kaj se dogaja v Novoteksovi konfekciji Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1904, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...", vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega sc nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Ti meni denar, jaz tebi statut Dol. list št. 18, 11. maja Tako imenovane opozicijske stranke v občinskem svetu občine Črnomelj je zopet presenetil naslov članka “Ti meni denar, jaz tebi statut”, ki je neustrezen in zavajajoč. Iz tega razloga v pojasnilo občanom javno poudarjamo zgolj dejstva, podprta s pisno dokumentacijo. Nobena od treh nevladajočih strank ne potrebuje dodatnega denarja, pač pa zahteva enoten kriterij financiranja vseh strank, to je kriterij dobljenih glasov za člane sveta, ki že velja za vse razen za stranko SLS, ki si je ob pomoči ostalih dveh strank (SKD in SDSS) omislila namesto letnih 595.800,00 SIT, kolikor bi ji pripadalo po enotnem kriteriju, ki velja za ostale stranke, kar 1,570.680,00 SIT, upoštevajoč s tem dobljene glasove za župana. V katerem grmu tiči zajec, je seveda popolnoma jasno in s tem je tudi razumljivo, čemu vladajoča stranka SLS z ostalima dvema koalicijskima strankama na vsak način vztraja na čezmerni porabi denarja davkoplačevalcev, ki znese letno približno 1,000.000 SIT. Na koordinaciji vseh strank je bil od nevladajočih strank izpostavljen problem neenotnega financiranja strank, ki niso zahtevale nič več denarja, kot jim itak gre, pač pa le uporabo enotnega kriterija, kateremu se je izognila vladajoča SLS z odkrito podporo SKD in SDSS. Celo sklep iz uradnega zapisnika koordinacije vseh strank se v tem delu glasi: “Financiranje strank naj bo določeno po enotni metodologiji...” Pravi naslov članka je potemtakem lahko kvečjemu: “Ti meni denar in statut.” Četrtkovo sprenevedanje sklicateljev tako imenovane tiskovne konference na temo nesprejetja statuta je zgolj logična posledica napačnega vodenja politike treh vladajočih strank s stranko SLS na čelu, saj so doslej, ne glede na že dogovorjeno, ravnale izključno po svoje, ker jim to omogoča relativna, ne pa tudi kvalificirana dvotretjinska večina, ki jc potrebna za sprejetje statuta. Predlog, da se na dnevni red 5. seje ob- tcklosti. (Crnkovič) činskega sveta uvrsti tudi točka financiranje političnih strank iz proračuna občine Črnomelj po kriteriju za dobljene glasove v občinski svet, je bil v skladu s sprejetim sklepom pismeno in ustno podan, vendar ga navkljub že omenjenemu prejšnjemu skupnemu dogovoru vsen strank SKD, SLS in SDSS niso podprle. Čeprav so njihovi svetniki vedeli, daje to pogoj za sprejetje statuta, pri čemer v konkretnem primeru statut v bistvu nikakor ni padel zaradi financiranja strank, kot poskušajo sedaj prikazati predstavniki vladajočih strank, pač pa je padel zaradi brezobzirnega, nenačelnega, dolgoročno nesprejemljivega in nenazadnje potratnega vodenja vladajočega dela občinskega sveta, ki je v popolnem nasprotju s predvolilnimi obljubami, katerih se po svojih najboljših močeh poskušajo v kar največji meri držati tudi predstavniki strank in volilcev v manjšini. LDS, DeSUS, ZLSD Črnomelj Za cvičkarijo je denar, za proslavo pa ne Dol. list št. 19,11. maja V 19. št. Dol. lisja, z dne 11. maja 1995 je ZB NOV Šentjernej napisala članek z zgornjim naslovom. Zaradi objektivnosti in resnice je potrebno povedati naslednja dejstva: Na peti redni letni seji občinskega sveta Šentjernej dne 24. aprilaje bilo od 17 prisotnih 13 svetnikov. Manjkal je po en svetnik strank LDS, SLS, Gospodarske liste in SKD. Glede na to, da smo izvedeli izključno s plakatov za pokroviteljstvo občine Šentjernej nad proslavo na Javorovici, so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Ugotovi se, s kakšnim sklepom je bilo odločeno, da je občina Šentjernej pokrovitelj proslave. 2. Ta sklep se posreduje organizatorju poslave, organizator pa mora dati obrazložitev. 3. Predstavnik občinskega sveta za tisk izjavlja za javnost, da občinski svet ni sprejel pokroviteljstva nad proslavo. 4. Če dobimo verificiran sklep, da je občina pokrovitelj, je normalno, da prireditev finančno podpremo. Za promocijo cvička sta bili dani dve vlogi: prvo je dalo šentjernejsko društvo vinogradnikov, drugo pa Zveza društev vinogradnikov Dolenjske. Glede na splošno mnenje svetnikov in župana je bil sprejet sklep, da se nakaže vsakemu 500 DEM oziroma da šentjernejski vinogradniki razpolagajo s sredstvi po lastni presoji. Za vse sklepe smo glasovali vsi svetniki (13 za). Predsednik občinskega sveta Šentjernej ALOJZ SIMONČIČ Stavka v novomeškem obratu Novoteksove Konfekcije je posledica razmer in ima svoje povode in vzroke • Vljudnost je kot zračna blazina: v njej ni nič, vendar kljub temu blaži udarce življenja. (Schopenhauer) • Prihodnost pripada tistim brezpre-kovič) Glede na to, da se (tudi v zadnji izjavi v.d. direktorja, ki jo je dal za Vaš kanal) v Novoteksovi Konfekciji pa tudi izven nje zamenjujejo vzroki in posledice, je prav, da sc javnost seznani tudi z nekaterimi vzroki za stanje in dogodke v tem podjetju. Povodi za decembrsko stavko so bili: 1. neizplačana novembrska plača (drugi del te je bil izplačan šele 10.2.1995), 2. ponudba dela te plače v bonih (celotna plača je znašala 12% tiste, ki gre delavcem po kolektivni pogodbi), 3. nikakršna možnost, da se izplača plača za december (v.d. direktorja je predlagal možnost, da se decembrska in januarska plača prijavita kot terjatev delavcev v prisilni poravnavi), 4. nezmožnost podjetja, da delavcem izplača regres za letni dopust za leto 1994, 5. znižanje plač pod s kolektivno pogodbo, dogovorjeno mejo, pa tudi znižanje nadomestil OD delavcem, ki so bili na čakanju (po besedah vodje sanacijske ekipe bi bilo nesprejemljivo, da bi bila nadomestila večja od plač). Medtem ko se veliko govori o posledicah stavke, pa se zanemarjajo pravi vzroki zanjo. Kaj malo se govori o tem, zakaj je podjetje prišlo v stanje, ko je bilo sposobno delavcem ponuditi samo še delo, pa še tega ne za vse. Pravi vzroki za stavko so v vodenju podjetja in vsem tistem, kar se je v zvezi z vodenjem podjetja dogajalo. Del vzrokov pa gre iskati tudi v vztrajnem ignoriranju zakonitosti, če ne neznanju in neukrepanju na opozorila. Vse skupaj se ni začelo s stavko, temveč precej pred njo. Sindikat je direktorico že 7. januarja lani opozoril na težave. Predlagal je povečanje proizvodnje ali pa ukrepanje, če dela ni za vse delavce, kadrovske okrepitve (priprava in vodenje proizvodnje, komerciala in finance), vključitev upnikov v sanacijo in upravljanje ter zagotovitev približno 1 mio DEM za tekoča obratna sredstva. Nekoliko dopolnjeni predlogi (z ugotovitvijo družbenega kapitala in pripravo na lastninjenje) so bili 9.2.1994 posredovani tudi skupščini podjetja. Ta jih je obravnavala pod točko dnevnega reda “Dejavnost ZSSS v podjetju . Morda bi se zadeve zaostrile že lani spomladi, če ne bi bila izglasovana hipoteka na obrat v Vinici. Tako pa se je nadaljevalo negativno poslovanje in likvidnostne težave so udarile na dan konec lanskega leta. Kmalu so nastopile težave tudi z zagotavljanjem dela, večje število delavcev pa je bilo poslano na čakanje. Po zapletih v zvezi s kadrovsko razrešitvijo direktorja je IS SOB Novo mesto napotil v Novoteksovo Konfekcijo sanacijsko ekipo, ki je ukrepala, tudi tako, da je enostransko znižala plače delavcev pod s kolektivno pogodbo dovoljeno mejo, znižala pa je tudi nadomestilo OD za delavce, ki so bili na čakanju (najprej na 15.000 in kasneje na 13.000 tolarjev neto). Glede na to, da se je v financiranje pravic začasnih presežnih delavcev vključevalo tudi Ministrstvo za delo, je bilo to na nezakonite ukrepe opozorjeno z dopisom 2.9.1994. Sledil je tudi ukrep enomesečne zaustavitve proizvodnje, ki je likvidnost še poslabšal. Po razgovoru s sanacijsko ekipo 14.12.1994 ji je sindikat predlagal in tudi posredoval predlog socialnega sporazuma, ki naj bi bil sklenjen za čas poteka sanacije, vendar predlog ni naletel na odziv. Pričakovan je bil brezpogojni socialni mir. O pravnih vzrokih za dogodke, ki so sledili, je na zahtevo stavkajočih delavcev na enem izmed njihovih zborov letos februarja spregovoril tudi takratni v.d. direktorja. Pojasnil je, da je Novoteks Konfekcija dobila v letu 1994 od Ministrstva za delo prek 70 mio tolarjev (ali skoraj 1 mio DEM) sredstev kot pomoč za ohranitev delovnih mest in da je bilo poslovanje Novoteks Konfekcije v letu 1994 negativno. Iz poročil o poslovanju Novoteks Konfekcije v letu 1994 izhaja, daje znašala izguba iz poslovanja 114 mio tolarjev, iz rednega poslovanja 164 mio tolarjev in da je znašala čista izguba 92 mio tolarjev. To pomeni, da prihodki niso zadoščali za kar nekaj plač. Vzrok za stopnjevanje nezadovoljstva delavcev konec lanskega leta je tudi v tem, da vodstvo ni videlo izhoda iz nastalih razmer. Zaradi tega so stavkajoči delavci že decembra terjali stečaj podjetja, pri čemer jih je vodilo pri tej odločitvi to, da si morajo, če podjetje ni sposobno zagotoviti plač (tudi ne le 72% tistih po kolektivni pogodbi), zagotoviti minimalno socialno varnost na zavodu za zaposlovanje. Takšnemu predlogu so nasprotovali v obratu na Vinici, kjer so, to je potrebno povedati, ves čas delali in za delo (vsaj v letošnjem letu) prejeli tudi plačilo. Skupščina podjetja je sprejela drugačen predlog - sodiču je predlagala prisilno poravnavo. Kasneje pa se je sama odločila, da sodišču ne bo predložila načrta finančne reorganizacije podjetja, saj je spoznala, da bi se neuspešna prisilna poravnava lahko spremenita v stečaj. In kaj potem? Skupščina podjetja je 4.4.1995 sklenila odprodati (privatizirati) dve “hčerinski” podjetji, in sicer Vinteks, d.o.o., s sedežem na Vinici in Henric-ci, d.o.o., s sedežem v Novem mestu. Sklenila je, da se po odkupu “by-pas-sov” izvede v Novoteksovi Konfekciji stečaj. Skupščina je torej po skoraj petih mesečin prišla do enake rešitve, kot so jo predlagali že delavci - stečaj Novoteks Konfekcije. Ko je skupščina Novoteks Konfekcije 13.1.1995 glasovala o tem, ali naj glasuje o predlogu delavcev za uvedbo stečaja ali ne, je bilo “za” 7 članov, “proti” pa 6. V zapisniku te skupščine piše: “Ker bi moral biti po veljavnih določilih statuta za veljavnost sklepa le-ta soglasno sprejet, izid glasovanja pa tega ne potrjuje, skupščina podjetja ni glasovala o zahtevi obrata Novo mesto.” Skoraj štiri mesece kasneje je ista skupščina po enakem statutu sprejela z 8 glasovi “za” in 5 “vzdržanimi” sklep o odprodaji “hčera” in stečaju “matere”. Skupščini seje namreč pojasnilo, da pomeni biti vzdržan isto, kot da te na seji ni. To pa ni edina čudna odločitev skupščine. Prednost pri odkupu po- slovnega deleža Vinteks, d.o.o., imajo samo delavci obrata na Vinici, ki so bili začasno razporejeni v to podjetje, medtem ko imajo prednost pri odkupu poslovnega deleža v Henric-ci d.o.o. tudi delavci “matere”, se pravi zaposleni v Novoteks Konfekciji. V razpisu za zbiranje ponudb, objavljenem v Delu 29. aprila 1995, pa piše še nekaj, o čemer skupščina ni sklepala, in sicer: “Podjetje Novoteks Konfekcija, d.o.o., Novo mesto ne prevzema obveznosti skleniti nakupne pogodbe z najboljšim ponudnikom”. O zakonitosti sprejetih odločitev bo lahko povedal svoje družbeni pravobranilec. Vzroki za dogodke v novomeškem obratu Novoteksove Konfekcije so tudi v nespoštovanju zakonitosti (ki meji že na pravo ignoriranje). Z vrsto nezakonitosti (kar težko jih je narediti toliko v enem samem postopku) pri razporeditvi delavk v TOM, d.d., na Mimi smo seznanili 30.3.1995 inšpektorat za delo. Delavke so podale tudi ugovore, vendar jih komisija za ugovore v Novoteksovi Konfekciji v 30 dneh ni obravnavala. Tudi delavke, ki so začasno delale za domači trg, niso prejele nobenega sklepa o razporeditvi v Henricci. Prav tako ne delavci, ki so bili začasno razporejeni v Vintex. Te so menda dobili šele potem, ko jim je bilo pojasnjeno, da nimajo prednostne pravice pri odkupu Vintexa, saj so pravno v delovnem razmerju še vedno v Novoteks Konfekciji. Da so pravi vzroki za razmere v Novoteksovi Konfekciji nekje drugje, Čas, kije bil skupščini potreben za odločitev, je nerazumno dolg, še posebej, ker v tem času večina delavce obrata v Novem mestu ni prejema13 nobenih dohodkov za preživljanje. Res je, delavci bodo veliki upnik), vendar je potrebno povedati, dal precejšen del premoženja Novoteksove Konfekcije že pod hipoteko, hipolekarji pa imajo v stečaju lop tvene pravice. Tistim, ki bodo nad -Ijevali z delom, pa bi bilo dobro km lu pojasniti, da bodo morali še en -rat zaslužiti za sredstva, s katerimi n J bi nadaljevali delo v bay-passih, saj J malo verjetno, da bodo kupnino 23 je poravnali kupci poslovnih delež iz lastnih prihrankov. • Ni moj namen razglabljati, ah sc kaj se “skriva zadaj”? Želel sern opozoriti na nekatera dejstva, ki privedla do stavke v obratu N voteksove Konfekcije, in da je D tudi ta stavka posledica, in ne cij, Dogodki pretekli petek pa nekaj po vedo tudi o delu institucij prav, države, ki bi morale na opozorila lavcev reagirati učinkoviteje m P ,o6“no' IOORVIZJ* *( OO ZSSS za Dolenjsko TRAFO POSTAJA NUJNA TRAVA - Sedanja trafo postajaj vasi Trava v občini Loški potok ko in ne v stavki, pove tudi to, daje bil po njenem končanju 1.2.1995 delavcem izplačan le drugi del novem- zadostuje za potrebe gospodinj* • Velike težave z napetostjo ima P jetnik, ki izdeluje pakirnc folije,- brske plače, vse ostale točke iz načrta sanacije, ki jc bil zastavljen širše, pa so ostale v celoti nerealizirane. Končanje stavke je bil pogoj za izvedbo tega načrta. Delavci so sicer z dvomom, pa vendar, sprejeli tudi sklep o končanju stavke. večje težave pa bodo nastop1 ® kratkem, ko bo začela obratovati va žaga. Sploh je območje Trave ločeno kot nekakšna obrtna cona izpadi toka povzročajo Pr0^v?cJ. velike stroške. Projekt bo izdelal ktro iz Kočevja, ki bo tudi izvajaj večje pa je vprašanje, kdo b plačal. Ob našem prazniku dela Let 35 hodila sem skoz Novoteksa vrata, vratarji in direktorji so se menjali, tovarna se je širila, izginjala je trata, a “pionirji" dela smo pa kar ostali. Takrat, ko gospodar ni bila ura, saj večkrat celodnevna b’la je “tura", takrat, ko ni bilo še toplega obroka, ko nihče ni vprašat, imaš doma otroka. Takrat vsa sredstva delovna so “naša ” b 'la lastnina, takrat, ko b'lo zlato je vsaka surovina, ko čudeže smo znali narediti, iz raznih materialov tkali niti. In ko prišel je čas, smo se v penzion podali, kot bivšim delavcem so nam priznanja dali, vsako leto nas so povabili, na novo leto vedno pogostili. Potem certifikate smo dobili, nekdanje žulje naše naj bi si delili in ta za mnoge vreden nič “papir" v naše vrste vnesel je nemir. Saj so le tiste lani povabili, ki certifikate podjetju so pustili, ostalim pač niso poslal’ vabilo, kot da v Novoteksu nas nikol ni bilo. Upokojenka sr Anton Stampohar Ob 50-letnici zmage nad fašizmom (4) Pregled narodnoosvobodilnega gibanja v nekdanjem belokranjskem in novomeškem okrožju V prve mesece leta 1942 segajo začetki delovanja Vamostno-obveš-čevalne službe. Uspešno se je razvijala Narodna zaščita, ki je po sklepu izvršnega odbora OF in glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet imela obrambne naloge pred okupatorjevim nasiljem in je sodelovala s partizanskimi enotami. V novomeškem okrožju so delovale čete in bataljoni, ki jih je usmerjalo okrožno načelstvo Narodne zaščite. Dolenjski železničarji z vodstvom na železniški postaji v Bršljinu so skrbeli za vzdrževanje zvez in kanalov, obveščevalno službo in prevoz vagonskih pošiljk materiala iz Ljubljane za partizansko vojsko na Dolenjskem. Ob nenehnem prilivu v partizanske vrste, njihovih uspehih v spomladanski ofenzivi, kije sovpadala z italijanskim defenzivnim načrtom “Pri-mavera”, in sočasnem nastajanju prvega obsežnega osvobojenega ozemlja je bila na Kremcnjku ustanovljena 1. partizanska brigada, kasnejša 2. grupa odredov, in v prvi polovici maja 1942 Dolenjski odred s 4 bataljoni, razporejenimi na območju Trebnjega, Mokronoga, Dolenjskih Toplic, Kočevskega Roga in Gorjancev. Po reorganizaciji 3. grupe odredov v drugi polovici junija na 3. in 5. grupo odredov sta v novomeškem okrožju delovala Zapadno-dolenjski in Krški odred. V Beli krajini se je, tudi s pomočjo Gorjanskega bataljona, oblikoval Belokranjski odred. Ob večji vojaški izurjenosti in boljši oborožitvi ter po bridkih bojnih izkušnjah je partizanska vojska spomladi 1942 že uspešno napadala tudi večje italijanske enote. Vod Gorjanske čete se je po spopadu z več sto italijanskimi vojaki I. aprila pri Miklavžu na Gorjancih umaknil brez izgub, sovražnik pa je imel najmanj 7 padlih in 5 ranjenih. Še večje izgube je imela avtomobilska kolona 98. legije črnih srajc iz Trebnjega, ko jo je 18. aprila na Medvedjeku napadla zaseda 1. štajerske partizanske brigade. Borci 2. bataljona Dolenjskega odreda so 24. maja pregnali karabinjersko posadko iz Škocjana in zasedli Šmar-jeto. Zaradi pritiska 3. bataljona Dolenjskega odreda, ki je uspešno onemogočal načrte italijanske družbe “Emona” o izsekavanju roških gozdov, so karabinjerji isti dan zapustili Dolenjske Toplice. Borci Kočevskega in Belokranjskega bataljona so 1. junija napadli močno utrjeno italijansko postojanko v Starem trgu ob Kolpi, kjerje imel sovražnik litpadlih in 11 ranjenih. Istega dne zvečer je 1. četa Belokranjskega bataljona v obmejni postojanki v Sošicah na Žum-berku razorožila finančne stražnike, ustaški orožniki pa so se rešili z be- gom. Gorjanskemu bataljonu je v napadu na linancarjc na Ratežu 18. in 19. junija “pomagal” belogardistični “Štajerski bataljon”, ki je brez obvestila zapustil položaje, zato postojanka ni padla. Belokranjski partizani so 20. junija ob napadu na stra-žna oddelka pri Prelogah pri Rožnem dolu ubili 4, enega ranili in ujeli 5 italijanskih vojakov ter zaplenili mnogo vojaške opreme. Konec meseca so skupaj z gorjanskimi partizani napadli italijanske obmejne stražnike pri Zajcu pod Gorjanci. V noči na 1. julij so člani Narodne zaščite in aktivisti OF v sodelovanju z 2. četo 2. bataljona Krškega odreda kljub močni fašistični posadki vdrli v Mokronog in iz tovarne usnja odpeljali več voz partizanom prepotrebnega usnja. Sredi leta 1942 so partizanske enote v novomeškem okrožju nadzorovale dve tretjini občin, ravno tako pa je bil v njihovih rokah večji del Bele krajine. Po prvih uspešnih partizanskih napadih sta visoki komisar za “Ljubljansko pokrajino” Emilio Grazioli in poveljnik 11. armadnega zbora general Mario Robotti 24. aprila 1942 objavila razglas o streljanju talcev. V povračilo za napad partizanov 1. štajerske brigade na vojaški vlak v noči na 26. april pri Radohovi vasi so Italijani že 4. maja 1942 pri Radohovi vasi ustrelili prvih šest talcev v “Ljubljanski pokrajini”. V juniju so bili ob pokopališkem zidu v Prečni ustreljeni 4 talci, doma z območja Kostanjevice, ki so jo partizani Kostanjevi-ške čete Gorjanskega bataljona nenehno vznemirjali. Na strnjenem osvobojenem ozemlju, ko je bila okupatorjeva oblast omejena na večja naselja in glavne prometne poti, so se izvajali odloki porajajoče se ljudske oblasti. Na osnovi odloka izvršnega odbora OF o postavitvi narodne oblasti na osvobojenem slovenskem ozemlju so bili na javnih zborovanjih izvoljeni mnogi narodnoosvobodilni odbori (NOO), temeljni organi nove ljudske oblasti, katerih glavna naloga je bilo nudenje pomoči partizanski vojski in civilnemu prebivalstvu v hrani in obleki, organizacija Narodne zaščite in obveščevalne službe, delitev in obdelava razlaščene veleposestniške zemlje, pobiranje narodnega davka in delno tudi sodstvo. Slovesne so bile volitve npr. v osvobojenem Žužemberku, kjerje bila julija 1942 ustanovljena prva komanda mesta v Sloveniji. Organizirana so bila prva množična zborovanja. Dne 2. avgusta 1942 so v Zagozdacu zborovali pristaši OF rajona Stari trg ob Kolpi skupaj s kočevskimi in belokranjskimi partizani. Isti dan je bilo veliko mladinsko in pionirsko zborovanje na Vinici pri Šmarjeti, na katerem je bil ustanovljen pionirski odred. Naslednji dan je bila na pobudo izvršnega odbora OF v Žužemberku duhovniška konferenca, ki svojega cilja, prepričati suho-krajinske duhovnike o škodljivosti organiziranja in delovanja belogardističnih oddelkov, ni dosegla. Posebna skrb je bila posvečena razvoju gospodarstva, ki sta ga pogojevala odlok o razlastitvi tujih veleposestev, odlok o dodeljevanju in upravljanju zemlje izseljenih Kočevarjev ter uredba o izkoriščanju veleposestniških gozdov. Razlastitveni odbori so razdeljevali graščinsko zemljo med najpotrebnejše, vinograde so obdelovali prek gospodarskih komisij, sečnja v gozdovih pa jc bila dovoljena po potrebi. Največji razmah je doživelo partizansko gospodarstvo v podkrožju Gorjanci, kjer je posebna skupina strokovnjakov skupno z domačini in v sodelovanju z Gorjanskim bataljonom ob gradu Prežek in drugod zgradila vrsto gospodarskih objektov: od klavnice, mesarije in prekajevalnice do sadne sušilnice in drugih. Italijanska ofenziva je to dejavnost kakor tudi nadaljevanje vo-litevv NOO onemogočila. Že izvoljeni odbori so prenehali obstajati in odbori OF so ponovno združevali politične in oblastne funkcije. Na območju Podstenic v Kočevskem Rogu so sredi leta 1942 delovale delavnice 5. grupe odredov oz. Centralna delavnica Glavnega poveljstva. V krojaški, čevljarski, mizar-sko-kolarski delavnici in klavnici z mesarijo je delalo nad sto partizanov. Sredi avgusta 1942, med ofenzivo na Rogu, jih je italijanska vojska po izdaji uničila, orodje pa zaplenila. Številne osrednje partizanske delavnice so od druge pplovicc lclaK.^,- eofi’ tale v Starih Žagah in v No . ~ za med njimi znamenite delav jn p0 zveze glavnega štaba NOV Slovenije 99 D. hilof0' Od pozne pomladi 1942 jc • vomeško okrožje razdeljeno . okrožja Gorjanci, Mirna Pin berk, Šmarjeta, Toplice, Tre jc Trebnje, le-ta pa na rajone, > o bilo skupno 27. S tem se je P , tud' število političnih delavcev,> -ja s o uspešnost delovanja. Podok ^0. bila posebnost novomeškega1 ^j- ma tudi belokranjskega okro J • ^ jn njena so bila ob koncu 'cla,1i(.j (»k novomeško okrožje je bilpou -£v) z deljeno na 14 rajonov (ok™ V mestnim rajonom Novo n) / p0in-belokranjskem okrožju so m ,cS(0. ladi 1944 okraji: Črnomelj-")# Črnomelj-okolica, Dragatus, , Se' Metlika-mcsto, Metlika-'® pyz3) mič, Stari trg, Suhor in Vinica- ^ bi|, dnji reorganizaciji jeseni v novomeškem okrožju še ok ‘ J fJO" supljc, Kostanjevica, Mokr0 |rk. 'f, vo mesto, Trebnje in Žuzci olf\eV belokranjskem pa le okraja in Metlika. . *e rca" Tudi najstrožje kaznovanj. ^Jekih ovaduhov in okupatorji' [iari>u' lavcev v začetnem obdobju j|o ge-noosvobodilnega gibanja je nOs0 ležno splošne podpore. * , 7. kiS” bile že na delu organizirane jU in nasprotovale oboroženem ^ (>b°' so se same pripravljale, o par- roženo silo nastopijo proti rjza tizanstvu. K uspehu nJ |- nek»tc , devanj so pripomogle tud' jnoaS' napake in nepravilnosti v na |(1 po vobodilnem gibanju spon« pjop' leti 1942, ki jfh je sovražnikova^- aganda potencirala in spre televizijski spored [ Televizija si pridržuje pravico do »morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 18. V. SLOVENIJA 1 teletekst MK) VIDEOSTRANI 015 tedenski IZBOR STORZKOVO POPOLDNE, 2/3 n « nSSPA ŠPAGETI, EBU DRAMA ^ODKRIVANJE ZEMUE, amer. iz- 13m PO DOMAČE 3.00 POROČILA |LMDNEESr°Vp0ljsltedrame 17 >0 OTROŠKI PROGRAM živžav i8'«SiTv^TOT10MAR1B0R »■» RisankI ST0’TV'8rra 2005 KSeNIK 2' VREME> ŠPORT 2100 SlKRREX'aVStnj'"adal3 ’7/15 SSBj'vreme>°rt ^swaovnaborza S,SANJAČ, amer. naniz., 19/27 NCUSO, FBI, amer. naniz., 12/20 Slovenija 2 Princ iz Belar' / vrtmcu 'l7-30 Sova (ponov.): 01/201. iHac VamCr' nan“- 6724); Mancuso, FBI ?la0oslnike mm rC' ’9'13 T°k tok' odda3a za borto.jn«i/i Grozote koncentracijskih ta- ^-£S£K£°Sh“t-!!S ^nau sv9lotw™'ran'' T®-®3 TV prodaja -10.15 Luč Pariz([»imT'|4l27'dda amer nada|j ) ‘ 11,03 daja • 1210ruTC ? aracr'naniz) -11-55 TV pro-kssion (rvmr, 717G'D5 TV prodaja -16.15 Dance sSasajsarj: '9.10 Lu?!!,; 18,45 TV Podaja • 19-00 Vreme -Ned porot,, lanslvo (amer. film) - 22.00 Kino, lusk°p(r!,T“"t,v;,oddaie o filmu) - 22.50 Magne- ^e™ oo^i CMT ienaVidCOglaVa*POnUV' HTV j 7.40 Ty 10.00 PoSCd ',7-55 Poro<;'ila ■ 8-00 Dobro jutro -®a®Offlmi ^ 8olskl program -11.30 Pro-L^PeratrD t Jn.Jlladin(l • 12.00 Poročila -12.15 U.45 Šolal ' 3 00 Modri blisk (amer. tv film) -mladino ir, vmam"13,43 Program za otroke in s,eta, 5/i2 ,1,.rvi!la dancs - 17.00Z jadri okoli JR-IS Koi„ „ ';30 8an>a Barbara (serijski film) -[Sevnik šnort^an18,50 0bnova Hrvaške -19.30 Nina.*V.20'10 Kvizkoteka - 21.30 Kulturna S sliko na'siaiM^dcnaria ' 27,30 Dnevnik - 23.10 Htv S',ko - 23.40 Sanje brez meja Dok- «3Haja -18.25 Pri-•,20.10 Rcij. k374)' 19-30 Dnevnik, vreme, šport * most (hi9n.!dok' oddaJa)' 21.05 Brooklyn-r'la 4/4). sj sJ;n)a 4/22) - 21.35 Prižcnjcnci (se-^ ^ Dok. oddaja -23.15 Fluid Expo PETEK, 19. v. < 9.30 Postrani p°TvNg'ZB0R Sv. serija 7/1^RAVE’angl' Poliudnoznan-VESTE R 25 PgrOČil^’ eVroPsk'kulturni maSaz'n '30 DmANR^ 'griCa LL*S^i^oNSK' MOST amer. naniz., 7/22 Eden izH' FBI, amer. naniz., 13/20 mojih najstarejših prija- Slnv. ’ncm5kifi|m 2 > sanj : L6,40 0smi da"i 1730 sova (ponov.): VSe tna,?S0’r,!l f12720)' 18-45 Znan-kPadali Pu8lei me! - 20.05 Westbeach ii J1,33 Kone. 7'20,33 Mili, skrivnosti in misti-' arictije) Crl"22,33 SP v rokometu (posnetek (tSel^i;1 • 10-15 Luč svetlobe (ponov. 428. Šla, aitlcf na„ V'1103 PfeO poroto (ponov. 43. 1»llv + r, ‘ lstvo (ponov. amer. filma) -18.00 'iln^MOm^^)-18,45 TV P^aia-Luc svetlobe (429. del amer (amer. film) - 22.45 Učna leta (12. del amer. naniz.) - 23.35 Zgodba o igri (12. del. amer. naniz.) - 23.45 Pozitiv + (ponov. glasbene oddaje) - 0.30 Živeti danes (ponov. dok. oddaje) HTV 1 7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Empcratriz -13.00 Joshuino srce (amer. tv film) - 14.45 Šolski program -15.45 Program za otroke in mladino -16.30 Hrvaška danes • 17.00 Učimo se o Hrvaški -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Morje -J9.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Dok. oddaja - 21.00 Dobri ljudje - 22.30 Živa resnica (dok. oddaja) - 23.00 Poročila - 23.20 S sliko na sliko - 23.50 Francoski film -1.25 Sanje brez meja HTV 2 16.00 TV koledar-16.10 Turbo Limachshow-18.25 Priženjenci (seija 4/4) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Me je kdo iskal? - 20.55 Sto let filma SOBOTA, 20. V. SLOVENIJA 1 7.15-1.20 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 7.40 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 7.50 MURO V ŽIVALSKEM VRTU 8.10 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 8.25 POD KLOBUKOM 9.15 MLADA EVROPA POJE 9.25 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 10.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.40 POGUMEN KOT LASSIE, amer. film 12.10 GORE IN LJUDJE 13.00 POROČILA 13.05 VEČERNI GOST 14.10 TEDENSKI IZBOR MALO ANGLEŠČINE, PROSIM TEDNIK, ponov. POGLEJ IN ZADENI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. oddaja, 8/10 18.00 RPL - STUDIO LUWIGANA 18.45 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 1952 UTRIP 20.10 KRIŽKRAŽ 21.30 ZLATI ČASI ZELENEGA OTOKA, L oddaja 22.05 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA MANCUSO, FBI, amer. niniz., 14/20 23.30 ODBITA KROGLA, amer. film SLOVENIJA 2 7.50 Video strani - 8.00 Euronews -10.00 Dok. baletna oddaja -11.00 Tedenski izbor: Komisar Rex (ponov. avstrij. nadalj., 7/15); 11.50 Turistična oddaja -12.05 Sova (ponov.): Brooklynski most (amer. naniz., 7/22); 12.35 Mancuso, FBI (amer. nadalj., 13/20) - 14.50 Športna sobota -15.50 Alpe-Dona-va-Jadran -17.55 Odbojka: Slovenija-Francija (prenos) - 20.10 Edinstveni Andy Schmidt (amer. film)-21.50 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani - 8.05 Odisej (ponov. risanke) - 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.00 Učna leta -11.30 Splošna praksa (ponov. 21. dela) -17.00 Na begu (ponov. filma) -18.40 Ameriških deset (glasb, oddaja) -19.10 Beverly Hills 90210III (ponov. 13. dela) - 20.00 Vreme - 20.05 Krik (oddaja o stilu) - 20.35 Splošna praksa (22. del avstral. naniz.) - 21.30 Ala-mo 1 (amer. vestern) - 23.00 Vreme - 23.05 Posnetek koncerta -0.10 Erotični film HTV 1 8.40 TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro - 10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Empcratriz (serijski film) -13.00 Meje kdo iskal? (zabavnoglas. oddaja) -13.40 Beli psi (amer. film)-15.15 Najlepša dela svetovnih muzejev-15.30 Poročila -15.40 Bevcrly Hills (serijski film, 13/30) - 16.30 Risani film -16.45 Posnetek otroškega festivala -17.45 Televizija o televiziji -18.15 Prizma (multinacionalni program) -19.15 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Last Boy Scout (amer. film) - 22.00 Glasbena oddaja - 22.45 Dnevnik - 22.05 S sliko na sliko - 0.35 Sanje brez meja HTV 2 15.25 TV koledar -15.35 Kulturna krajina -16.35 Briljantina -17.15 Theatrhron -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Tom (humor, serija, 6/12) - 21.30 Latinica - 22.30 Športna sobota - 22.45 Nočna izmena: Življenje na severu; Državnik novega kova NEDELJA, 21. V. SLOVENIJA 1 6.45 - 0.25 TELETEKST 7.00 VIDEOSTRANI 7.25 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV, ponov. 8.10 ARABELA SE VRAČA, češka nadalj., 6/26 8.40 SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, 4/9 9.10 OČIVIDEC, angl. dok. serija, 7/14 9.55 NEDELJSKA MAŠA 11.00 NAŠA PESEM ’95,2. oddaja 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 BIBLIJA 13.00 POROČILA 13.05 WESTBEACH, angl. nadalj, 7/10 14.25 TRI ČETRTINE SONCA, slov. film (ČB) 16.00 V OBJEMU GORA kanad. naniz, 10/13 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.50 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 PRESODITE 21.15 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 9/16 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA: SLUŽABNIK, angl. nadalj, 3/3 MANCUSO, FBI, amer. naniz, 15/20 SLOVENIJA 2 Opomba: Islandija: SP v rokometu 16.55 do 18.30; Giro d' Italija: kolesarska drika 16.00 do 16.55 7.50 Video strani - 8.00 Euronews - 9.50 Tedenski izbor: Koncert -11.10 Sova (ponov.) -12.00 Križ-kraž -13.00 Karaoke -14.00 Koncert (posnetek iz Firenc) -16.00 Športna nedelja -19.20 Lahkih nog naokrog - 20.10 Razgledi slovenskih vrhov (10/11) - 20.35 Gorelo je nebo (dok. oddaja) - 22.05 Biblija - 22.35 Športni pregled KANALA 8.05 Tom Sawycr (risani film) - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Male živali -11.30 Dance session (ponov. oddaje o plesu) -12.10 Epikurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.25 Žametne vrtnice (glas. oddaja) -17.00 Ponov. posnetka koncerta -18.00 Dannyjeve zvezde -19.30 Krik (ponov. oddaje o stilu) - 20.00 Vreme - 20.05 Beverly Hills 90210 III (14. del amer. naniz.) - 20.55 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.45 Žlata nota (glasbena oddaja) - 22.15 Klasična video glava (glasbena oddaja) - 23.05 Alamo I (ponov. filma) - 0.35 CMT PONEDELJEK, 22. V. SLOVENIJA 1 8.45-0.10 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.30 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 9.55 TEDENSKI IZBOR UPORNIKI V SLUŽBI KRALJA danska nadalj, 9/13 10.25 ZNANJE ZA ZNANJE 10.50 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA 11.20 EDINSTVENI ANDY SCHMIDT, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED 14.00 TEDENSKI IZBOR 15.55 OBZORJA DUHA 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 PRAVLJIČAR, amer. naniz, 3/9 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 PRIMA SEZONA, češka nadalj, 5/5 ✓ 21.05 PRAVIČNOST NA PREIZKUŠNJI 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.45 SOVA MURPHY BROWN, 22. epizoda amer. naniz. MANCUSO, FBI, amer. nadalj, 16/20 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronews -14.50 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 15.20 Presodite!; 16.20 Poglej me! -17.05 Sova: Služabnik (angl. nadalj, 3/3); 17.55 Mancuso, FBI (amer. naniz, 15/ 20) - 18.45 Izziv (poslovna oddaja) -19.15 Sedma steza - 20.05 Pro ct contra - 20.55 Vojna povratnika (angl. nadalj, 1/6) - 21.45 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 429. dela) -11.05 Obalna straža (ponov.) -11.55 Študentska 1/4 (ponov. 13. oddaje) -12.10 Žametne vrtnice (ponov.) -13.00 TV prodaja -13.15 CMT - 16.00 TV prodaja -16.10 Zlata nota (ponov.) -16.40 Video igralnica (ponov.) -17.10 Klasična video glava (ponov. glasbene oddaje) - 18.00 Aliča v glasbeni deželi (kontaktna glas. oddaja) -19.00 Vreme - 19.10 Luč svetlobe (430. del amer. nadalj.) - 20.00 Dežurna lekarna (27. del španske humor, naniz.) - 20.30 Vreme - 20.35 Alamo II (amer. film) - 22.15 Študentska 1/4 (oddaja študentov FDV) - 22.15 Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) - 23.15 TV prodjaja - 23.15 CMT TOREK, 23. V. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.25 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI - 10.35 TEDENSKI IZBOR IGRAJMO SE GLEDALIŠČE, 7/13 10.10 GORELO JE NEBO, dok. oddaja 12.35 IZZIV, poslovna oddaja 13.00 POROČILA 13.05 SEDMA STEZA 13.50 SOBOTNA NOČ 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 7/26 17.40 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, lutkovna igrica 1/13 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 LINGO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZGODBE MEDENIH TEDNOV, nemška naniz., 2/8 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA NARAVNOST FANTASTIČNO, angl. naniz, 12/12 MANCUSO, FBI, amer. naniz, 17/20 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -15.05 Tedenski izbor: Malo angleščine, prosim; 15.30 National geographic (amer. dok. oddaja); 16.20 Karaoke - 17.20 Sova (ponov.): Murphv Brown (amer. naniz, 22/23); 17.50 Mancuso, FBI (amer. naniz, 16/20) - 18.45 Iz življenja za življenje -19.15 Videošpon - 20.05 R & R Zelena ura - 20.55 Roka rocka - 21.45 Vse, kar imam rad (L del slovaške drame) - 22.30 Svet poroča KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 430. dela amer. nadalj.) -11.05 Dežurna lekarna (ponov. 27. dela šp. humor, naniz.) - 11.35 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -12.05 TV prodaja -12.20 CMT -16.35 Alamo II (ponov. filma) -18.00 Rodeo (kontaktna glas. oddaja) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (431. del amer. nadalj.) - 20.00 To trapasto življenje (7. del amer. nadalj.) - 20.50 Vreme - 20.55 Karma (oddaja o duhovitosti) - 21.55 Računalniška kronika (dok. oddaja) - 22.25 Rodeo (ponov. kont. glasb, oddaje)-23.25 CMT SREDA, 24. V. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.30 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.35 TEDENSKI IZBOR HROŠČOSNED, amer. risana serija, 6/21 11.00 MITI, SKRIVNOSTI IN MISTIKA 11.40 IZ Ž1VUENJA ZA ŽIVLJENJE 12.05 ZLATI ČASI ZELENEGA OTOKA, 1. oddaja 13.00 POROCIU 16.00 VOJNA POVRATNIKA, ponov. angl. nadalj, 1/6 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL-STUDIOLUWIGANA 18.45 PARI, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 FILM TEDNA: TAT OTROK,, italij.-franc.-švicarski film 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 ŽARIŠČE 23.05 SOVA PRINC Z BEL-AIRA, amer. naniz, 7/24 MANCUSO, FBI amer. naniz, 18/20 SLOVENIJA 2 Opomba: Nogomet: 16.25 do 18.30; Gioro D’ Italija: Kolesarska dirka 18.30 do 18.45 (posnetek); Nogomet 20.25 do 22.30 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -15.10 Zgodbe iz školjke -15.35 Tedenski izbor: Prima sezona (češka nadalj, 5/5); 16.30 Videošpon -17.15 Sova (ponov.): Naravnost fantastično (angl. naniz, 12/ 12); 17.55 Mancuso, FBI (amer. naniz, 17/20) - 18.45 Odkrivanje zemlje (amer. izobraž. serija, 21 26) -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 22.30 Omizje KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 431. dela) -11.05 To trapasto življenje (ponov. 7. dela amer. nadalj.) -11.55 TV prodaja -12.10 CMT -15.15 TV prodaja -15.25 Male živali (ponovitev) -16.25 Karma (ponov.) -17.25 Računalniška kronika (ponov. dok. oddaje) -17.55 Album show (glasbena oddaja) -19.00 Vreme - 19.10 Luč svetlobe (432. del) - 20.00 Pariz (4. del amer. naniz.) - 20.50 Vreme -20.55 Na vodnih poteh ZDA (dok. oddaja) - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.40 Epikurcjske zgodbe (ponov. oddaje o slovenskih gostilnah) - 22.55 Album show (ponov. glasbene oddaje) - 0.00 CMT ČETRTEK, 18.5. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00Poročila in II.00Poročila-12.00Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 17.00 Oddaja za podjetnike -18.00 Poročila -18.30 Otroška oddaja - 20.00 Rock-ovski sprehod - 22.00 Ploščati vrhovi: Van Halen Balancc - 23.00 Hard and Hcavy PETEK, 19.5. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan-17.00 SrakinTV izbor-18.00 Poročila in ego Iripi sodelavcev radia - 20.00 Večer z cvcrgrccni - 22.00 Kviz SOBOTA, 20.5. 5.30 Dobro jutro - 6.45 Kmetijski nasveti - 8.30 Viža dneva - 9.00 Poročila - 9.10 Praktični kotiček - 10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikarodgovarja - 11.00 Poročila-12.00 Obvestila, osmrtnice -13.00 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 20.00 Čestitke - 21.00 Super veselica NEDEUA, 21.5. 8.00 Dobro jutro - 8.30 Kuharske mojstrovine Petra Bevca - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja - 10.1X1 Mali oglasi - 11.05 Vinogradniška oddaja - 12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba -15.00 Poročila -16.00 Nagradni kviz - 18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca in gost PONEDUEK, 22.5. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 9.30 Športni pregled - 10.00 Gospodarske novice - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -15.30 Popevka tedna -18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 19.00 Rockovnik - 22.00 Ploščati vrhovi - 23.00 Koncert TOREK, 23.5. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse - 18.00 Poročila - 18.20 Računalniške novice - 20.00 Župani na našem slišnem območju - 22.00 Ploščati vrhovi - 23.00 Ncw Agc SREDA, 24.5. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00,10.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila - 17.00 Borza dela - 20.00 Stari rockcrji: akcija - 22.00 Ploščati vrhovi - 23.00 Countiy in Blucgrass DOLfžNJSKt H BL-LE KRAJINE STU io Tl >3.0 MHZ ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 13.20 Borza znanja - 13.30 Vreme in mi -4.00-15310 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Kinc-toskop, Rock studio, Altcrgodba ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 13.20 Borza znanja - 14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba jc življenje - 9.30 Neznano o znanem - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC,osmrtnice -12.15-B.OONZžcljc -13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika -19.30- 24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke - 19.00 Glas evangelija -19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 13.20 Borza znanja - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15-17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Rezerviran čas TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Oddaje S. Mihelčiča -17.30 Lestvica 3.3.3 - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Telefonske zabavne želje SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Kulturni kažipot - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Čestitke - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje IG M »SAVA« VELIKA VAS vabi k sodelovanju 1. KV zidarje, železokrivce, tesarje za delovna mesta zidarjev — betonerjev, železokrivcev in opažerjev 2. 2 KV ključavničarja za delovni mesti strojnega vzdrževanja in proizvodnje 3. 2 NK delavca za delovni mesti dela na separaciji Pogoji: Delovno razmerje bomo sklenili s štirimi delavci za nedoločen čas in štirimi delavci za določen čas 6 mesecev in s polnim delovnim časom ter dvomesečnim poskusnim delom. Zaželjene so delovne izkušnje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: IGM »SAVA«,Velika vas 62a, 68273 Leskovec. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po izteku prijavnega roka. PSK - Organizacija dopustov Krško CKŽ 65, 68270 Krško objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: - srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Obseg delaje pogojen s sezonskim načinom poslovanja podjetja, čemur se bo moral potencialni kandidat podrediti. Zaželjene so tudi izkušnje iz poslovanja z Republiko Hrvaško in stalno bivališče v Krškem oz. v neposredni okolici. Vaše vloge s pripadajočimi dokumenti, življenjepisom in predstavitvijo izkušenj pričakujemo v 8 dneh po objavi razpisa na naš naslov. PSK si pridržuje pravico, da izbire ne opravi. DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Ani Pertinač iz Oleščja. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (2) Pa kaj potem - ANS. RUBIN 2 (5) Veruj v ljudi - DOMŽALSKI ODMEV 3(1) Pomembno je nekoga imeti rad - ANS. SLAPOVI 4 (7) Pojdi z mano - ANS. TONIJA VERDERBERJA 5 (4) Svatovska - ANS. DORE 6(10) Prcvandral sem tuje dežele - ANS. SLOVENIJA 7 (6) Spominska knjiga - ANS. LOJZETA SLAKA 8 (8) Na zdravje vsi prijatelji - ANS. OBZORJE 9 (-) Zelena Kočevska - ANS. VIHARNIK. 10 (9) Mamine rože - ANS. FRANCA POTOČARJA Predlog za prihodnji teden: Mi Slovenci vinca ne prodamo - ŠALEŠKI FANTJE KUPON ŠT. 20 Glasujem za___ Moj naslov____ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto PROIZVODNJA /N TRGOVINA ROTRG d.o.o. 68232 Šentrupert,1el,fox: 068 40 122 Izdelujemo in prodajamo po konkurenčnih cenah: — posode za tekočine, standardne, od 1500 I, 2000 I, 2500 I, 3000 I, tudi po naročilu izven teh dimenzij — figurirane vrtne klopnike in mize iz AL legure, dokompleti-ramo klopi in mize z lesom — okrasne stebričke za vrtove, ograje, parkirišča — luči za vrtove, ulice, dvorišča — kovinske figurirane ograje — po naročilu izdelujemo kovinske konstrukcije — odlivanje v kokile in pesek barvnih kovin Vse inf. na tel./fax: 068/40-122 AVTOCENTER KRAŠNA SERVIS IN PRODAJA VOZIL ŠKOCJAN 22 ČE STE ČAKALI NA UGODNO PRILOŽNOST, JE TO DO SEDAJ NAJBOLJ UGODEN LEASING CA SKB ZA PODJETNIKE IN OBRTNIKE POLOG: 10%, 20%, 30% ali 40% TRAJANJE LEASINGA: 2 ali 3 leta MOŽNOST IZBIRE VIŠINE ODKUPA LEASINGA: 5%, 10%, 15% ali 20% RENAULT ZA VSE PODROBNE INFORMACIJE SE OGLASITE V PRODAJNEM SALONU ALI PO TEL.: 068/76-270 A V FAX.: 068/76-227 >jl$D ■ ClTlil TE PROBLEM V STANOVANJU ALI HIŠI? NE ODLAŠAJTE — POKLIČITE NAS! Vse vrste mizarskih, elektro, vodoinstalaterskih popravil in montaž ter popravil in predelav centralnega ogrevanja na območju vam opravimo hitro in kvalitetno. Tel.: 068/321-501, 0609/628-612 M — KZ KRKA, z.o.o. PE AGROSERVIS Knafelčeva 2 68000 NOVO MESTO Tel.: 068/321-479, 321-032, 321-031 Fax.: 068/321-987 VABILO NA PRAKTIČNI PRIKAZ DELOVANJA TRAKTORJEV FENDT Vabimo vas na praktični prikaz delovanja traktorjev FENDT, ki bo 23. maja (torek) 1995, ob 10. uri pri Srednji kmetijski šoli Grm Novo mesto (Sevno pod Trško goro). Generalni zastopnik omenjenih znamk za Slovenijo, INTER-EXPORT iz Ljubljane, bo v sodelovanju z M — KZ Krka, PE Agroservis, pooblaščenim prodajalcem za Dolenjsko, praktično predstavil tri modele traktorjev,in sicer FENDT 824, FENDT 514 in FENDT 308 ter 4 in 7-redna obračalna pluga. Ogledati si bo mogoče tudi plantažni traktor FENDT 280 P. Na predstavitvi boste lahko dobili vse informacije o traktorjih FENDT od tovarniških demonstratorjev in strokovnjakov. POSEBNA AKCIJSKA PONUDBA CITROEN Najugodnejši odkup rabljenih vozil pri zamenjavi za novi CITROEN Pooblaščeni prodajalec in serviser NOVO MESTO 068/322-066 KRŠKO 0608/21-485 »Podjetje KREMEN Novo mesto proda poslovni kompleks (stavbo z dvoriščem) v Novem mestu. Stavba meri 130 m2 in ima 244 m2 koristne površine, 13 rn2 gospodarskega poslopja ter 139 m2 dvorišča. Nahaja se ob ožjem središču Novega mesta, v Rozmanovi ulici št. 9. Primerna je za opravljanje poslovne dejavnosti, kot tudi za opravljanje obrtne, trgovinske, gostinske ali kake druge dejavnosti. Resni interesenti lahko dobijo informacije o ceni in ostalin pogojih prodaje pri direktorju podjetja Kremen, pri vodji komerciale ali pri vodji ekonomskega sektorja — tel.: (068) 322-315,322-234.« _ VOVOTEHM IMiloXo^ril NOVO NA DOLENJSKEM! Trgovina “EMA” specializirana trgovina za močnejše ženske in moške postave Samo od 44 št. dalje Ž od 52 št. dalje M • spodnje perilo • majice, bluze, srajce • pletenine • letni kompleti (kostimi) • krila • hlače (moške, ženske) Opravljamo korekcije in izdelujemo izdelke po naročilu. Konkurenčne cene, nakup možen na 3 čeke! Delovni čas: od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. KOSTA, d.o.o. Povhova 12, Novo mesto (pri KRKI NOVOTERM, Cegelnica) Tel. (068) 27-567 Tone Oražem Tone seje rodil 20. decembra 1927 v Češnjevku pri Trebnjem. Do vojne je bil doma, nato pa ostal v vojski kot rezervni oficir. Z Jelko se je priženil v Pekel pri Trebnjem. Tone je bil poverjenik pri zavarovalnici. Doma sta imela malo kmetije. Kasneje sta kupila hišo in jo obnovila. Čeprav smo njegovo bolezen spremljali dalj časa, ne moremo verjeti, daje tako na hitro zapustil vrste invalidov v trebanjski občini, katerih član je bil vse od ustanovitve leta 1982. Imel je še mnogo idej, toda težka bolezen je bila močnejša in ga je mnogo prezgodaj iztrgala iz naših rok. R. M. JUTRI PILOVZUR KIDRIČEVO - V petek, 19. maja ob 16.uri bo v dvorani Pan v Kidričevem tekmovanje najstniških zabavnoglasbenih skupin, ki ga že osmič organizira revija Pil. Letos na njem sodeluje 10 mladih osnovnošolskih glasbenih skupin. Na petkovi glasbeni prireditvi, ki jo bodo popestrili skupina Don Juan, Simona Weiss, Sendi, Meta in Robert, bodo predstavili še kaseto z naslovom Pilov žur, na kateri bodo izšle vse tekmovalne skladbe. Kako vložiti certifikat v VIZIJO Spoštovani lastniki certifikatov! Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic v DPB Vizijo 1, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo m to, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblasca Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje 9 ^ sovalne pravice iz vplačanih delnic v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizij pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis nika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastile P j podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črk napisati ime in priimek podpisnika. Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju. Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, Novi trg 5, 68000 Novo mesto: • izpolnjeno in podpisano pooblastilo, • certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA d EMŠO J Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT I I DAN MESEC LETO KRAJ PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA Celje *** sejemsko mesto En sejem še ne prinese pomladi. Sedem sejmov v enem zagotovo. 13. Pomladanski obrtni sejem Celje, 16. do 21. maj vse za otroka 0 ^ [ ideje, invencije, inovacije 0 SEDEM SEJMOV V ENEM 0 gostinska, trgovinska oprema in gastronomija 0 0 0 steklo, keramika, porcelan, umetnost in poslovna darila, kozmetika, makit in bižuterija turizem, šport, prosti čas in blago široke potrošnje intericr in gradbeništvo Sejem, na katerem vse bolj sklepajo tudi trdne poslovne dogovore. CELJSKI SEJEM irTl 0= im iTS 0 fCS O fP n •;# ikn d fiC UH r-ii jože Stupar iz Žužemberka PRVI - V petek, 12. milja, je v Novem mestu potekalo regijsko tekmovanje mladih tehnikov. V amaterskem goni-ometriranju je že tretjič zapored pivo mesto osvojil pionir osnovne šole Žužemberk Jože Stupar (na sliki 1. z desne). Priprave za to dejavnost pa organizira Radioklub Žužemberk, ki ima v svoji sestavi dobre tekmovalce. V pionirski kategoriji so tudi trikratni državni prvaki. (D. Mikec) PODELITEV BRALNE ZNAČKE Leto je minilo in v četrtek, 11. maja, smo spet končali tekmovanje za bralno značko. Letos jo je osvojilo 184 učencev. Da pa bi bila slovesnost res prava, smo medse povabili našega rojaka, publicista Marjana Remica. Razveselil nas je s pripovedmi o svoji mladosti in delu. Podaril nam je veliko knjig za v našo knjižnico, vsak tekmovalec na višji stopnji pa je dobil za darilo in v spomin knjigo Marjana Remica Car slovenskih telova-jev, v kateri avtor opisuje življenjsko usodo slovenskega Robina Hooda Toneta Haceta. Naše srečanje je minilo prijetno in hitro. Literarni krožek OŠ Mirna Peč stavbo, smo se srečali z našimi nasprotniki. Vstopili smo v studio, ki je bil majhen, obdan z modrimi zavesami in majhno tribuno, prašen, poln luči, ki so visele na stropu, in je imel tri snemalne kamere. V studiu se nisem počutila dobro, saj so bile luči uprte vame in bilo je zelo vroče. Nisem vedela, da traja snemanje takšne oddaje tako dolgo. V studiu ni tako lepo, kot vidimo doma pred tv ekrani. Igre so bile za nas usodne, saj smo prvi dve izgubili. Po tretji pa nam je Mitja priigral 16.000 SLT. Zaradi prvih dveh iger smo bili zelo potrti, na koncu pa zelo veseli, da domov nismo odšli praznih rok. Upam, da se bomo udeležili še kakšnih iger, ampak z več sreče. ROMANA NOUŠEK, 8.r. OŠ Cerklje ob Krki Center in Matej Bobnar iz OŠ Mirna Peč. Med osmošolci so si prvo mesto delili Katja Šturm iz OŠ Grm, Andrej Klobučar iz OŠ Šmihel in Barbara Strnad iz OŠ Center. Čestitamo in upamo, da so se tekamovalci na naši šoli dobro počutili. SANDRA ŠENIČAK in RENATA NOSAN • Otrokova duša je kakor -' /L.vtf' kor boste peli vanjo, tako bo la. (B. Magajna) Idi' * Otroci potrebujejo nOP in zgledov, a zelo malo versK kov. (Hilty) TEKMOVANJE ZA SREBRNO VEGOVO HUGO V petek, 21. aprila, smo odšli v Ljubljano igrat Huga. Vožnja je bila dolga in naporna, saj je bilo v šolskem kombiju vroče. Prispeli smo. Ko smo čakali pred PRIZNANJE 22. aprila smo imeli na osnovni šoli Brusnice matematično tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje, ki so se ga udeležili učenci 6., 7. in 8. razredov iz naše občine. Za reševanje smo imeli dve uri časa. Po nekaj urah čakanja je bila razglasitev rezultatov. Prvo mesto med šcstošolci je zasedel Andrej Muhič iz OŠ Mirna Peč, najboljša iz sedmih razredov pa sta bila Miha Jukič iz OŠ “V SLOGI JE MOČ" - Z uresničitvijo lega gesla so prebivalci vasi DolpJ ^ ^jil1 prišli do nove pridobitve. Učenci podružnične šole Ajdovec (41 jif1 le’ . vg0> obiskuje malo šolo) se bodo namreč na šolskem igrišču od sedaj nap Jjplin11' varneje in brezskrbneje igrali. Pod igriščem je bila strma meja in glob0 . AjtlO^ kamor je žoga vse prepogosto zavila. Zalo so starši učencev in mladim-1 s uspešno organizirali delovno akcijo, v kateri so zabetonirali 25 m dolg mbOl^ zaščitenimi z mrežo, postavili nove koše za košarko, šola je kupila no'| domači obrtniki pa so poskrbeli še za nove klopi in dve gugalnici. (N- 1 TELEFONSKEGA IMENIKA SLOVENIJE se veselo polnijo. Brez Vas - in z vso Vašo konkurenco -postajajo najpestrejša ponudba vsakršnih storitev. Ce Vam res ni vseeno, si oglasni prostor zagotovite na: PE Ljubljana 080 80 80 PE Maribor 062 226 650 PE Celje 063 421 340 PE Kranj 064 262 216 PE Koper 066 33 477 PE Nova Gorica 065 121 377 PE NovoMesto 068 323 509 PE Murska Sobota 069 31 350 PE Trbovlje 0601 26 732 Pokličite nas in obiskali Vas bomo TELEKOM Paič PSC Paič, Krška vas 28 E, Krška vas Tel: 0608/61-450 POSEBNA PONUDBA Posebna ponudba, posebnega Mondea, s posebno opremo in posebno ceno! Mondeo SLOVENIJE DODATNO K SERIJSKI OPREMI Daljinsko centralno zaklepanje! Blokada motorja proti kraji! 500 DEM nižja cena! Količina omejena! ČRNOMELJ: PSC Stepan (068/52-407, 53-120). SEVNICA: AT&R (0608/41-350), TREBNJE: Servis Groznik (068/44-701). EDINO PRAVO DODATNO PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE A JE KAJ MN MOST? Mostje čvrst. Saj je grajen z izkušnjo, znanjem in zanesljivostjo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje je pri nas novost, ki jo v deželah _ Evrope poznajo že dolgo. Tudi po upokojitvi zagotavlja ohranitev enake življenjske ravni kot v času zaposlitve. Skrb za svojo starost lahko prenesete na zavarovanje, ki ga z ugodnimi in preverjenimi pogoji zagotavlja moder in skrben gospodar. POT V VARNO IN BOGATEJŠO JESEN LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 15. tel. 061 13-24-122 CELJE. Gregorčičeva ulica Sa. tel. 063 25-531 KOPER. Pristaniška ulica 12, tel, 066 37-953 KRANJ. Stara cesta 11, tel. 064 215-162 MARIBOR. Sodna ulica 15. tel. 062 223-421 MURSKA SOBOTA, Kocljeva I2d, tel. 069 32-550 NOVO MESTO, Prešernov trg 6, tel. 068 321-412 NOVA GORICA, Kidričeva 13. tel. 065 28-080 RAVNE NA KOROŠKEM, Ob Suhi I lb, tel. 0602 23-921 JESENICE, Cesta Maršala Tita 73, tel. 064 82-665 VELENJE. Prešernova 7. tel. 063 855-351 TRBOVLJE, Sallaumines 2, tel. 0601 22-476 DOLGOROČNA VEZAVA -MESEČNA IZPLAČILA j Imate večjo vsoto denarja? Bi jo radi vezali za dalj časa j in jo tako oplemenitili? In pri tem še vsak mesec dobili | izplačane obresti? j V SKB banki d.d. je mogoče tudi to! | Kot prva slovenska banka vam ponujamo obliko j vezave, kije v svetu že uveljavljena: dolgoročno vezavo [ sredstev z mesečnim izplačilom obresti. • Glavnica: najmanj 15.000 DEM ali protivrednost v drugi valuti ali SIT. • Doba vezave: 1 leto + 1 dan. • Roki izplačila: pripadajoče obresti obračuna banka vsak zadnji dan v mesecu in jih nakaže na račun varčevalca, glavnico pa po poteku vezave. Pa še to: če med dobo vezave potrebujete gotovino, lahko dobite premostitveno posojilo v višini 90 % vezane glavnice. Podrobnejše informacije o naši novi ponudbi dobite v vseh enotah SKB banke in na zelenem telefonu: 080 15 15. zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije SKLAD DODATNEGA ZAVAROVANJA $0 SKB BANKA 0.0. (2388), 18. nnija 1995 Johanna Paungger, Thomas Poppe Vse ob pravem času Uporaba luninega koledarja v vsakdanjem življenju Prva knjiga te vrste na svetu, ki zajema bogato znanje in izkušnje naših prednikov o vplivih Lune na človeka in okolje. Verjemite, da so zaradi bližine Lune ti vplivi zelo veliki. Knjiga je prodajna uspešnica in v mnogih knjigarnah je na prvem mestu. V kratkem času je bila prevedena že v 4 jezike in natisnjeno več kot 30 izdaj. Izjemno zanimiva knjiga, ki je mnogim spremenila življenje, mnogi jo upoštevajo pri vsakdanjem delu in ravnanju. Knjiga vam bo razkrila in svetovala, kdaj je pravi ali najprimernejši čas za najrazličnejša opravila v zvezi z zdravjem, kirurške posege, dela v vrtu, na polju in v gozdu, opravila v gospodinjstvu (vlaganje in vkuhavanje sadja in zelenjave itd.), nego las in telesa in še veliko koristnega. Knjiga je trdo vezana, format 16 x 21,5 cm, 214 strani. Posebna priloga: lunini koledarji do konca leta 1998! Cena ki\jige po povzetju: 3.400 SIT - poštnino plačamo mi. Knjigo lahko plačate tudi v dveh obrokih - prvega po prejemu položnice, drugega pa čez mesec dni ob prevzemu knjige. EEZSBSSMl Nepreklicno naročam . izvod(ov) knjige VSE OB PRAVEM ČASU po ceni 3.400 SIT, ki jo bom plačal(a) □ v enem obroku □ v dveh obrokih (označite!) Ime in priimek:............................ Ulica in hišna št.......................... Kraj in poštna št.......................... Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, Tel./Fax: 063/27-734 [fHoi^iKiora AVTOHIŠA Servisno prodajni center Novo mesto d.d. - prodaja vozil RENAULT - menjava "staro za novo" - odkup in prodaja rabljenih vozil Ob nakupu novega vozila RENAULT Clio vam podarimo AVTORADIO z upravljanjem ob volanu. NAULT 5 že od 1.123.680,00 SIT dalje. Prodaja in montaža strešnih oken VVEBASTO. Prodaja vozil na leasing pod izredno ugodnimi pogoji in prodaja na kredit po obrestni meri od 10% dalje. Pustite se presenetiti in nas obiščite < v Ločni v prenovljenem avtosalonu, /\ prodajalni rezervnih delov in servisu ali nas pokličite na tel. 068/324-533. AGROOSKRBA p.o. Maribor v stečaju, Maribor, Vodovodna 7 na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. St 62/94 z dne 9.5.1995 objavlja JAVNO DRAŽBO PREMOŽENJA STEČAJNEGA DOLŽNIKA AGROOSKRBE p.o. Maribor v stečaju Predmet prodaje na javni dražbi bo naslednje premoženje: 1. Na lokaciji Vodovodna ul. 7 v Mariboru - nepremičnine: vpisane na zemljiškoknjižnem vložku št. 16, parcela 828 in vložku št. 64, parcela 10/3, vse k.o. Ob železnici, v skupni izmeri 3086 m2 (poslovni objekt, skladišče, pisarna, trgovina, skladišče in nadstrešnica, vhodni objekt z jedilnico in skladiščni prostor “SAMSON”), “ neto površine: 998 m2 - stroji, pisarniška oprema, pohištvo In transportna sredstva, po izklicni ceni 1,628.416,80 DEM v tolarski protivrednosti za DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 2. Na lokaciji Gornja Radgona (sejmišče), ki ga predstavlja brunarica površine 64,90 m2 po izklicni ceni 14.538,40 DEM v tolarski protivrednosti za DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 3. Javna dražba bo dne 31.5.1995 ob 9.00 uri pri Okrožnem sodišču v Mariboru, v sobi št. 330. 4. Na dražbi lahko sodelujejo pravne ali fizične osebe, ki do dneva dražbe vplačajo na račun 51800-690-60884 varščino v višini 10 % izklicne cene za predmet dražbe, za katerega sodelujejo pri dražbi, kar dokažejo s potrdilom Agencije za plačilni promet ali potrjeno položnico. Fizična oseba, zainteresirana za nakup nepremičnin, mora pred dražbo predložiti potrdilo o državljanstvu R Slovenije; pravna oseba pa je dolžna predložiti sklep o vpisu v sodni register na območju R Slovenije; 5. Posebni pogoji prodaje: * prodaja se po načelu “videno - kupljeno"; * plačilo vseh dajatev in stroškov, povezanih s prenosom kupljenega premoženja, plača kupec; * kupna pogodba bo sklenjena v roku 8 dni po končani dražbi; * kupnina mora biti plačana v roku treh mesecev od dneva sklenitve pogodbe o prodaji; * kupljene stvari pridobi kupec v last in posest z dnem plačila celotne kupnine; * če kupec kupnine ne plača v pogodbeno dogovorjenem roku, se pogodba razveljavi, že plačana kupnina pa zadrži kot odškodnina; 6. Ostalo: * Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, bo varščina brez obresti vrnjena v petih delovnih dneh po končani dražbi; * Kupec mora skleniti pogodbo v osmih dneh po dražbi, če pa od podpisa odstopi ali je v tem času ne sklene, varščino prodajalec obdrži. * Ogled: stvari, ki so predmet dražbe, si je moč ogledati na Vodovodni 7 v Mariboru, v času od 16. 5. do 26. 5. 1995, od 8.-10. ure, vse po predhodni najavi pri stečajni upraviteljici na telefonu 062/304-130; na istem naslovu so na voljo tudi vse morebitne dodatne informacije. DOLENJSKI LIST GIP »PIONIR« Kočevarjeva 1, NOVO MESTO nudi IZ RAZŠIRJENEGA PRODAJNEGA PROGRAMA »ŽAGA« — prodajo vseh vrst rezanega lesa (deske, plohi, krajniki, letve, morali, trami...), — lesene obloge ter tudi — celotno Izvedbo ostrešij lesenih konstrukcij in ostalih tesarskih uslug. IZ OSTALEGA PROGRAMA GRADBENE OPERATIVE — prodajo vseh vrst betonov in agregatov, — dobavo, rezanje, krivljenje in montažo armature, — izposoja vseh vrst opažev. Možnost obročnega odplačevanja ali 10% popust za gotovinsko plačilo. MOŽNOST INDIVIDUALNE GRADNJE PO DOGOVORU INFORMACIJE: — Gradbena operativa Novo mesto Kočevarjeva 1, telefon: 068/321-826 telefon: 068/323-686 — Gradbena operativa Krško Cesta krških žrtev 134 c, telefon: 0608/21-768 telefon: 0608/21-966 [faD^MOra GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO on M-AGROKOMBINAT KRŠKO proizvodnja, trgovina, storitve, d.o.o. CKŽ145, Krško ob 30. obletnici obstoja ORGANIZIRA ZA SVOJE ZVESTE KUPCE NAGRADNO ŽREBANJE Vsak kupec, ki bo v času od 20. maja do 3. junija 1995 v katerikoli trgovski poslovalnici, mesnici ali Distribucijskem centru kupil blago v vrednosti nad 15.000 SIT, bo prejel NAGRADNI KUPON s katerim bo sodeloval v nagradnem žrebanju z možnostjo, da dobi naslednje lepe nagrade: 1. MOTOKULTIVATOR S KOSILNICO 2. BARVNI TELEVIZOR 3. ZUNANJI KAMIN 4. -8. V VREDNOSTI 20.000 SIT 9. -12.V VREDNOSTI 10.000 SIT IN OSTALIH TRIDESET NAGRAD ŽREBANJE BO 16. JUNIJA, IZIDI PA BODO OBJAVLJENI NA VSEH PRODAJNIH MESTIH ŽE 19. JUNIJA. ZA OBISK NAŠIH PRODAJNIH MEST SE PRIPOROČAMO! MOLEK SERVISNO PRODAJNI CENTER GRADAC Cenjene stranke obveščamo, da smo s 15. majem spremenili delovni čas v naših obratovalnicah: • AVTOSERVIS & AVTODELI GRADAC od 7. do 17. (068) 58-402, 57-207 Ob sobotah zaprto • AVTODELI METLIKA od 8. do 12. od 15. do 19. (068) 58-666, 58-693 • AVTODELI VAS od 14. do 20. (061)802-211 • AVTODELI ČRNOMEU od 8. do 12. od 15. do 19. (068) 51-377 • AVTODELI NOVO MESTO od 7. do 19. (068) 341-729 • AVTODELI BREŽICE od 9. do 19. (0608) 64-595 OB SOBOTAH SO TRGOVINE ODPRTE od 8. do 12. ure. • PRODAJA VOZIL ŠKODA METLIKA od 8. do 16. Partizanski trg 5 Ob sobotah od 8. do 12. (068) 58-242, 58-352 • • • NAJUGODNEJŠI POGOJI PRI NAKUPU VOZILA FELICIJA • • • •••SE PRIPOROČAMO ••• Turistična agencija Kandijska 30 tel.: 068/321-115, 342-136 44 ANA! KANDIJSKA 30, 68000 NOVO MESTO, TEL.: 321-115, FAX: 342-136 Počitnice v Sloveniji, Hrvaški, $Pa niji, Tuniziji, Grčiji... Posebni popusti za odhode na MALTO!! PLAČILO NA OBROKE IN POPUSTI ZA OTROKE!! POKLIČITE NAS, POSLALI VAM BOMO CENIKE! Dame in gospodje, smo renomirano mednarodno trgovsl jetje z obutvijo. Za našo šesto prodajalno ; ko pod' S mm mst— m mm*-**# -.-v . . . . • . . a v Sloveniji, ki jo odpiramo v Brežicah, iščemo POSLOVODJO z izkušnjami pri vodenju prijaznega kolektiva, velikim zanimanja za modo, talenti za logistiko in motivacijo sodelavcev, predsta blaga v okviru koncepta podjetja ter motivacije pri prodaji-Če imate končano vsaj srednjo šolo ekonomske, komercialna poslovodske smeri, ste morda pravi za nas. Morebitno z nemškega jezika pa je za Vas le še dodatna prednost. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Stiefelkonig, d.o.o. Kadrovska služba Tržaška 53, p.p. 30 62110 Maribor ___-- IM! JELOVICA tel.: 064/61-30, fax: 064/634-26^, OKNAJELOBOR, TERMOTON, in JELOTERM POLKNA s fiksnimi in gibljivimi lamelami, FIPO. PLANK PRENOVA OKEN NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel./fax: 068/323-444 METLIKA, Cesta XV. brigade, tel.: 068/58-716 KRŠKO, CKŽ 21, tel.: 0608/21 236 BAVEX Trebnje MK TRGOIMPEX Kočevje KERA TRADE Zagorje ob Savi JAKA ELEKTRO Radeče Št. 20 (2388), 18. ni»12 ŠKOCJAN PODPIRA NAKUP KAMERE ŠKOCJAN - o dogajanju v občini ocjan bo v prihodnje pogosteje in c poročala tudi lokalna novomeška televizija. To se bo najverjetneje zgodilo, ker je svet občine Škoejan podprl pobudo novomeške televizije o nakupu videokamere. Nekateri razumejo napovedani nakup omenjene televizijske opreme kot prvi korak do lokalnega televizijskega dopisništva v Škocjanu. POGREBNE IN POKOPALIŠKE storitve Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto Tel. 068/323-193 Mobitel: 0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP Prevoz pokojnikov, tudi iz tujine prodaja pogrebnega materiala ureditev pokojnikov, tudi na domu urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki kompletne storitve pri pogrebih storitve v zvezi z upepelitvijo posredovanje vencev in cvetia dekoracija poslovilnega prostora tzredno konkurenčne cene rtim190vi>ru 2 2avodom za zdravstveno zavarovanje vam nu-ri»H»°knas® P°9rebne storitve brezplačno, pri kompletnih sto-vah z minimalnim doplačilom. ^ t *-«► ZAHVALA Oj, kje sle, mati zlata, tako se toži mi po vas! Oj, ko bi se odprla vrata in se prikazaI vaš obraz! (J. Stritar) Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame FRANCKE LOJK roj. Juršič ^ z Zajčjega Vrha 5 pri Stopičah in znan00 za^va'jujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem čena so^r* Za VS0 Porno^ v trenutkih naše bolečine, za vsa izre-druged- a’ darovano cvetje, sveče, sv. maše v njen spomin in Poti k alove ter tako številno spremstvo pokojne na njeni zadnji v0 m„c,ecn®'11u.P0čttku. Posebno se zahvaljujemo Tiskarni No-Dnevnik0’ J^i-skladišču kemikalij, mizarstvu Gazvoda, ČP oddeli Md'ter patronažni sestri Mojci Gregorič in Internemu dolpe, u novomeške bolnišnice za lajšanje bolečin v času njene oieznt, pevcem, Romanu za zaigrano Tišino in g. župniku za pogrebno svečanost. * globoki žalosti: sinovi in hčerka ter vnuki ZAHVALA V 86. letu nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric franc grahut Gorenja vas pri Šmarjeti 8 ZnancemSe zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, gali in na’ Pose^no Gregorčičevim, ki ste nam kakorkoli poma-^‘venc'01 Sta'-' °k stranb nam izrazili sožalje, pokojniku daro-spremiij C’ cvetJe’ ^eče, sv. maše in ga v tako velikem številu po-®°v°tnikna zadnP Pot'- Zahvaljujemo se še g. župniku, 'z ^ttiariet1’ Cvelbarju in cerkvenemu pevskemu zboru J te. Imeli smo ga radi in v naših srcih bo ostal za vedno. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta STANKA MAMIČA se iskr v?em, ki°st za^lvaUujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in Pisn0’, ‘C,nam.v ježkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali nr' Antun?' izS°Za-c’ c*artivpli cvetje in sveče. Zahvaljujemo se “ebj ?a ,u Kvasiču, medicinskima sestrama ge. Nevenki in ge. Gpu ' ravljenje in nego na domu. Posebna zahvala g. proštu *Glce tov az' ne besede in lepo opravljen obred, sodelavcem iz Jurišem tar?e zc*rav'k LD Novo mesto in številnim lovskim to-^erriu okP,r°hcnta®u’ govorniku za poslovilne besede, novomeškem, ki st\Za zaPL’tc žalostinke in ZB Ločna- Mačkovec. Hvala ga obisk 6 k,- °** dobrega storili za pokojnega v času bolezni, ovali na domu in ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Sterni ZAHVALA Ob izgubi naše mame in babice MIRE MAZELE MORAVEC se zahvaljujemo sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Žalujoči: vsi njeni n \ ^ A Jr M ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame in stare mame LJUDMILE KOVAČIČ z Drame 14, Šentjernej se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče, darovali za maše, iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga mami, babica, sestra, tašča, teta in svakinja FANI MEDLE iz Paderšičeve ulice 26 Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem ter vsem ostalim, ki ste nas v težkih dneh tolažili, izrazili sožalje, darovali mnogo lepega cvetja in sveč ter našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo ge. Pekoljevi za poslovilne besede v imenu krajevne skupnosti in ZB, organizaciji ZB ter pevskemu zboru Šmihel za zapete žalostinke. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Franci, hčerki Nada in Irena z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA r V 81. letu starosti je umrl ■„ ^ jjgi NIKO * *** DRGAN borec 15. belokranjske brigade iz Železnikov pri Metliki Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje, izrečeno sožalje in pomoč. Posebna zahvala pevcem, govorniku ZB in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Ana, sin Martin in hčerka Marija z družinama ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopile, pomislite, kako trpeI sem in večni mir mi zaželite. V 60. letu starosti nas je po kratki,a hudi bolezni zapustil naš dragi oče, stari oče, tast in brat iz Repč pri Trebnjem Ob izgubi se najjepše zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali veliko cvetja in sveč ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu Dolenjke in Betonala iz Trebnjega, Kinološkemu društvu Trebnje, pevcem za zapete žalostinke in gospodu kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame MARIJE JUDEŽ iz Šentjurja pri Mirni Peči se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam ustno in pisno izrazili sožalje, g. župniku za lep nagovor in obred, vsem, ki ste pokojno obiskali ob mrliškem odru, jo spremili na njeni zadnji poti in jo imeli radi. Žalujoči: sin z družino ZAHVALA Ob smrti ljube sestre in dobre tete MARIJE MALENŠEK iz Bistrice pri Šentrupertu se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem za izraze sožalja in vse podarjeno ter spremstvo v njen zadnji dom. Lepa hvala tudi g. župniku in pevkam za občutene pesmi. Vsi njeni ZAHVALA V 85. letu starosti je za vedno zaspala naša draga teta FRANCKA MOŠKON šivilja v pokoju iz Trdinove 12, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter tolažilne besede. Posebna zahvala g. proštu Jožefu Lapu za opravljen obred, pevskemu zboru Šmihel za zapete žalostinke, družini Tomič, ge. Jožici Hrast, ge. Jožici Skubic, ge. Mariji Guštin, družini Japelj za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste našo teto pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V 72. letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni zapustila naša draga mama in stara mama ROZALIJA FLORJANČIČ iz Dolr Dobrave 7 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče, osebju Doma starejših občanov Novo mesto za vso pomoč v času njene bolezni. Hvala sodelavcem Krojaškega podjetja Trebnie, sodelavcem Interevropc Novo mesto in Novotek-su Tkanina Šivalnica, pevcem za zapete žalostinke ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni £ ' M ZAHVALA Z žalostjo sporočamo, da je umrl JANEZ PAPIČ roj. 23.2.1922 v Gribljah Pokopali smo ga 8.5.1995 na pokopališču Ljubljana-Polje. Žalujoči: sinova Danilo in Milivoj z družinama, sestre: Karolina, Ana in Vida z družinami ter brata Tone in Mirko z družinama Ljubljana, Griblje, Obrežje, Primostek •> 18. maja 1995 DOLENJSKI LIST m tiM m H\ TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM ZAi — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 18. maja - Erik Petek, 19. maja - Ivo Sobota, 20. maja - Bernard Nedelja, 21. maja - Feliks Ponedeljek, 22. maja - Milan Torek, 23. maja - Željko Sreda, 24. maja - Suzana LUNINE MENE 21. maja ob 13.36 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 18. do 21.5. (ob 18.30) pustolovski film Rapa Nui. Od 18. do 22.5. (ob 20.30) kriminalni film Izbruh. 23. in 24.5. (ob 20.30) akcijski film Ulični bojevnik. ČRNOMELJ: 19. in 20.5. (ob 21. uri) pustolovski film April prihaja. 21.5. (ob 19. in 21. uri) sinhronizirana risanka Asterix osvaja Ameriko. KOSTANJEVICA: 20.5. (ob 20. in 22. uri) film Rojena morilca. 21.5. (ob 20. in 22. uri) drama Razkritje. KRŠKO: 18.5. (ob 19. uri), 19.5.(ob 20. uri) in 21.5. (ob 18. uri) slovenski film Halgato. METLIKA: 19.5. (ob 19. uri) sinhronizirana risanka Asterix osvaja Ameriko. 21.5. (ob 21. uri) pustolovski film April prihaja. NOVO MESTO: Od 18. do 20.5. (ob 18. in 20. uri) ter 21. in 22.5. (ob 18. uri) akcijski film Ulični bojevnik. 19. in 20.5. (ob 22. uri) ter od 21. do 23.5. (ob 20. uri) komedija J. Q.- intiligenčni kvocient ŠENTJERNEJ: 19.5. (ob 20. in 22. uri) akcijski film Končna hitrost. TREBNJE: 19. in 20.5. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Hitre tarče. • IZBRUH, psihološki triler (Out-break, 1995, ZDA, režija: Wolfgang j Petersen) Izbruh je film katastrofe, teh pa rti, vsaj boljših ne, brez velikega odmerka elementov psihološkega triletja. Množične psi hoze, tako strahovi kot (ali) agresija prebivalstva, se praviloma križajo z veliko raznovrstnega nasilja. Najbolj grozljivo je morda nasilje, ki ga izvaja kakšren organiziran sistem, na primer vojska, država, korporacija, sekta, solidni napadalci pa so tudi kakšni mutanti, vremenski pojavi ali živali. V majhnem kalifornijskem mestu izbruhne nenavadna epidemija. Ljudje umirajo kot muhe, hitro in številno. Začne se s slabostjo in vro-čičnostjo kot prehlad, v treh dneh pa ima žrtev že uničeno drobovje. Jasno, saj gre za daleč najbolj učinkovit virus vseh časov. Khm, pa ga je res ustvarila narava? Eh, kje pa, človek je vendar največji stvarnik! S primerom se ukvarja Dustin Hoffman, prvi virolog v vojski ZDA. Seveda je , preveč luciden, da ne bi imel težav z nadrejenimi, je oporečnik, najprej človek, zdravnik in šele potem vojak Humanost pa ni ravno poceni. Virus motaba je ameriška vojska razvila sredi džungle v Zairu kot popolno biološko orožje, v ZDA pa ga je prinesla mala opica, ki se je okužila na pogorišču laboratorija. Velike nevarnosti namreč prihajajo od zunaj, npr. iz tretjega sveta, direktno v Ka-lifomi jo, (skoraj) v Hollywood, in od tam nazaj. Zlo se pač vedno vrne na kraj zločina. Motaba zdaj grozi ZDA, v nekaj dneh lahko zavzame vso državo. Kdo bo potem branil preostanek sveta ? Zato Donald Suther-land, ciničen general, zagovornik gesla “cilj opravičuje sredstva", mentor motabe, mehka verzija Goebbel-sa in Mengeleja, želi iztrebiti 2600 okuženih meščanov in zaščititi svoj mali prispevek človeštvu. Hoffman s čudežno pomočjo naključij in s svojim asistentom, ki mimogrede pilotira helikopter bolje kot inštruktorji, najde pacienta nič, opico, ki je proti virusu odporna. Nekoliko je motiviran tudi z dejstvom, da je okužena njegova bivša žena, virologin-ja, bledična Rene Russo. Protiserum že deluje, Sutherland pa še vedno navija za genocid. Zmaga čista vest. Izbruh je korekten film, torej brez daljnosežnih posledic. Hoffman je tu v zanj neobičajni vlogi heroja, ki se ne približa vlogam čudakov. Film gledamo ravno v času, ko se na moč podobna epidemija virusa ebola širi po Zairu. Brez skrbi, saj je v tret jem svetu. TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji KMETOVALCI, Agroizbira Kranj nudi ugodno rezervne dele za traktorje Ursus, Zctor, IMT, Univerzal, Tomo Vinkovič, Fiat Štore, Cisterne Creina Kranj, kosilnice BCS, gume Barum, akumulatorje Vesna in Topla, Sip Šempeter itd. Predno se odločite za nakup, nas pokličite! Rezervne dele pošiljamo tudi po pošti. Agroizbira Kranj, Slavko Prosen, Smlcdniška 17, « (064)324-802. 3202 ODSESEVALNE NAPRAVE na vrečo, različnih velikosti in moči, ugodno prodam. « (061)787-608. 4187 KOSILNICO BCS D z vozičkom, staro 10 let, prodam. Antonija Pepel, Šmarješke Toplice 28. 4347 KOSILNICO FIGARO D in molzni stroj Virivitica prodam, « (0608)64-017. 4348 NAKLADALKO MENGELE, kot novo, prodam. « (0608)68-301. 4366 DVE NAKLADALKI in trosilec za gnoj orodam. * (061)142-96-35, (0609)625-009. TRAČNE GRABLJE, dvovretenskega pajka, eno in dvoosno prikolico, ličkalnik, predsetvenik, krožne brane, bočno kosilnico IMT 539, trosilec hlevskega in umetnega gnoja, enobrazdni plug IMT, 14 col, rotacijsko kosilnico, traktorje Steyer, 18 KM, Fiat, 30 KM, Torpedo, 60 KM, Carraro, 70 KM, prodam. * (068)81-797 ali (0609)628-611. 4385 PREVOZNO MLATILNICO s popolnim čiščenjem na 3 vreče prodam. « (0601)41-470. 4392 MAGIRUS DEUTZ, 316 KM, letnik 1975, prednji pogon, 111, prodam po ugod-niceni. «(061)789-191. 4413 KULTIVATOR Simplecity, posnemalnik mleka in vinsko cisterno, 300 1, prodam. * 76-051. 4415 DOLENJSKI LIST h j IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Tanja Gazvoda, Breda Dušii-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA: ob četrtkih. Cena posamezne številke 130 tolarjev; naročnina za 1. polletje LOGO tolarjev, celoletna naročnina 6.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odslolni popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 talarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI. 1 cm za ekonomske oglase 1.900 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.800 talarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.100 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN številka 52100-603-30624. Devizni račun številka 52100-620-107-970-27620-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; teleftu (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in fdmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana, j NALKADALKO Pionir 20, skoraj novo, prodam 20 = ceneje. ® (068)81-478. 4519 KOSILNICO BCS, petrolej, ugodno prodam. ® 85-801. 4521 PREVOZNO MLATILNICO s popolnim čiščenjem, žetveno napravo za BCS, pony kolo in gume za 126 Pprodam. ® 83-705. 4548 TRAKTOR IMT 577, letnik 1985, prodam. ® (068)49-440. 4561 OBRAČALNIK SIP, širina 1.4 m, za kosilnico Bucher, prodam. Ivan Kozole, Še-dem 15, Senovo. 4564 TRAKTOR FERARRI, 30 KM, prodam ali menjam za avto. « (068)76-442. 4572 MULTIKULTIVATOR Mio Standard Honda, s koso, prodam za 550 DEM. « 67-079. 4582 kupim HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. (0609)620-396 in « (061)218-595. 3240 RABLJENO, ohranjeno kuhinjo, dolžina 3 m, kupim. ® (068)341-009. 4412 BETONSKE REŠETKE, dolge 3.35 cm, kupim in prodam Zetor 5911, letnik 1980, dobro ohranjen. Franc Kovačič, Zbure 33, Šmarješke Toplice. 4434 SUHE smrekove deske, debelina 2.5 cm, kupim. ® 27-165. 4488 TELIČKA, starega 14 do 21 dni, kupim in prodam teličko, staro 10 tednov. ® 40-133. 4559 motorna vozila R 4, letnik 87, prodam. * 068/28-779 ali 324-496. ŠKODO 105 S, letnik 1986, prodam po ugodni ceni. Informacije v četrtek in petek od 18. — 21. ure na * 323-821. 126 P, letnik 1988, 43.000 km, rdeč, lepo ohranjen, prodam za 1800 DEM. Andrej Prah, Sela 4, Šentjernej. 4363 YAMAHA JOG, 50 ccm, 6000 km, bele barve, letnik 1992, prodam. ® (068)322- 706. 4365 PLASTIČNO VEZIVO za baliranje sena in slame nudimo ugodno! ® (061)761-534, (061)761-042 ali (0609)621-473. 4425 ŽITNI KOMBAJN Fahr z adapterjem in kabino prodam ter osebni avto Mercedes 190 D menjam za osebni avto. Leopold Vire, Hudo 15, Novo mesto, ® 25-546. 4428 TRAKTORSKO PRIKOLICO Tehnos-troj, potrebno manjšega popravila, prodam. ® (0608)87-457. 4429 TRAKTOR VLADIMIREC prodam ali menjam za kravo. Janez Bartolj, Vel. Cerovec 10, Novo mesto. 4437 DVE NOVI prikolici Tehnostroj, balirko in traktor Tomo Vinkovič prodam. ® (068)81 -797 ali (0609)628-611. 4443 KOSILNICO BCS bencin - petrolej in traktorski obračalnik prodam. Hanzej Radej, Blanca 108 pri Sevnici. 4455 KOSILNICO FIGARO, v zelo dobrem stanju, obračalnik sena (pajek)na 2 ali 4 vretena in 4 prašiče, težke do 80 kg, prodam. ® 26-191. 4460 MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta s koso, širine 1.3 m, prodam. ® 28-709. 4464 PUHALNIK TAJFUN z motorjem ali brez prodam. Fabjan, Dol. Gradišče 9, Šentjernej, ® (068)42-967. 4475 TRAKTORSKE GRABLJE Sip 220 in sejalnico umetnega gnojila prodam. ® 57-247. 4479 OBRAČALNIK SENA in frezo za traktor TV 30 prodam. ® 48-448. 4482 KOSILNICO za traktor, dvojni nož, zadnji priklop, in balirano silažno tretico prodam. ® (068)42-804. 4504 SAMONAKLADALKO Sip, 17 m3, in elektromotor, 10 KM, prodam. ® (068)42-552, popoldan. 4511' ROTACIJSKO KOSO IMT 165 ugodno prodam. Janez Kovačič, Drama 1, Šentjernej. 4513 Z 850, neregistrirano, voznojDrodam po zelo ugodni ceni. Jože Ivančič, Zaloviče 18, Šmarješke Toplice. 4368 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 12/92, prodam. ® (068)49-049. 4370 IMV 1600 B, v odličnem stanju, registriran do 1/96, starejši letnik, prodam. ® (068)43-767. 4373 GOLF D, letnik 11/89, ugodno prodam. * (0608)63-101, po 16. uri. 4382 JUGO 45 AX, letnik 1988, prodam. ® 26-076. 4391 MERCEDES 608, karavan, obnovljen, starejši letnik, dobro ohranjen, prodam ali menjam za osebni avto. ® (0608)51-094. 4393 ALFO 33 1.5 TI, letnik 1988, registrirano za celo leto, kovinske barve, lepo ohranjeno, prodam. ® 23-858. 4401 ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 1993, 32.000 km, ugodno prodam. ® (068)20- 310. 4402 JUGO 45 E, letnik 1982, motor generalno obnovljen, prodam. ® 24-850. 4404 FIAT UNO 60 CS, letnik 12/90, prodam ali menjam za fiat tipo, letnik 1991. Igor Štangelj, Dobrava 44, Otočec. 4405 R 4, letnik 1987, prodam ali menjam za lado nivo. ® (0608)77-531, Drago Švajger, Pleterje 15 c, Krško. 4419 R 5 FIVE, letnik 12/1994, z dodatno opremo, prodam ali menjam za suzuki swift, letnik 1990/91. ® (068)23-526 ali 315-000, int. 670. 4432 Z 101 GTL 55, višnjevo rdeče barve, letnik 1987, registrirano do julija, prodam za 2200 DEM. ® 43-564. 4433 R 5, letnik 1989, registriran do 3/96, prodam. ® (0608)87-543. 4436 KARAMBOLIRAN AX, letnik 1991, z vsemi nadomestnimi deli, prodam. ® (068)73-283. 4438 GOLF JX D, letnik 1989, rdeč, prodam. Tone Nemanič, Stopiče 75, Stopiče. 4440 GOLF JX D, letnik 1986, zaletena leva bočna stran, ugodno prodam. Nad mlini 90, ® 342-137. 4442 LADO RIVO 1300, letnik 1989, registrirano do 1/96, belo, prodam. ® (068) 73-020, po 18. uri. 4447 R 11 GTL, uvožen, temna stekla, prva registracija 1986, registriran do naslednjega leta, prodam za 6000 DEM. ® (068) 45-358. 4454 GOLF, letnik 1986, prodam ali menjam za drugo vozilo. ® (0609)621-636. 4457 GOLF 1.3 B, letnik 1987, model 1988, rdeč, dobro ohranjen, prodam. ® 48-559, zvečer. 4461 TOMOS A 3, letnik 1989, z vso dodatno opremo, prodam. ® 43-532. 4462 R 4 GTL, letnik 12/89, registriran do 11/95, rdeč, prodam. ® (068)26-679. 4466 JUGO 45, letnik 1989, registriran do 11/95, prodam ali menjam za 126 P, letnik 1987/88. ® (068)26-863. 4468 R CLIO 1.4 RT, letnik 6/93, prevoženih 25.000 km, garažiran, ugodno prodam. ® (068)342-255. 4471 CLIO 1.2 RN, letnik 1993, registriran do 5/96, prodam. * (068)25-812 ali (068)26-108. 4472 126 P, letnik 1990/91, dobro ohranjen, kupim. ® 81-774. Simona. 4473 Z 650 AD, letnik 1985, dobro ohranjeno, registrirano do 22.9., in hidravlično nakladalno rampo, kompletno, prodam. ® (068)87-197, popoldan. 4480 VECTRO D 17, letnik 1991,65.000 km, lepo ohranjen, veliko dodatne opreme, prvi lastnik, prodam za 19.000 DEM. Stane Gričar, Hrastovica 10, Mokronog. 4484 SAMARO, letnik 9/92, 29.000 km, kot novo, prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® 44-878. 4486 JUGO 45, letnik 12/91, moder, prevoženih 43.000 km, prva lastnica, prodam. ® 87-188, popoldan. 4487 126 PGL, letnik 10/88, moder, rahlo ka-ramboliran, 60.000 km, prodam. Anton Hočevar, Zagradec, Primča vas 12. 4489 ŠKODO FAVORIT, letnik 1992, regis-trirano do 5/96, vinsko rdeče barve, prevoženih 24.000 km, prodam za 8800 DEM. ® 65-584. 4495 DOBRO OHRANJENO škodo, letnik 1980, nevozno, prodam za 300 DEM. ® 40-797. 4498 OPEL OMEGO 2.0 i GL, letnik 1992/93, dodatna oprema, prodam za 19.400 DEM ali menjam. Možen kredit. ® (061)772-955 ali (0609)631-304. 4507 OPEL VECTRO 2.0 i GL, letnik 1993, nov model, dodatna oprema, prodam za 24.600 DEM ali menjam. Možen kredit. ® (061)772-955 ali (0609)631-304. 4508 R 5 CAMPUS, letnik 3/89, prodam ali menjam za cenejši avto. ® (068)52-246. 4515 LADO RIVO 1300, letnik 1989, ugodno prodam. * (068)323-371. 4533 R 4 GTL, letnik 1983, neregistriran, v voznem stanju, dobro ohranjen, prodam. Janez Jakše, * 28-023. 4537 PEUGEOT 505 GRD, sive barve, letnik 1987, prodam. ® (068)84-537, popoldan. 4543 FIAT TIPO 1.4, letnik 1990, kovinske modre barve, registriran do 10/95, lepo ohranjen, prodam. ® 83-724. 4546 R 5 CAMPUS, letnik 2/90, registriran do 2/96, rdeč, 5V, prodam za 7800 DEM. Ana Bučar, Grabrovec 4 a, Metlika. 4549 LADO 1300 S, letnik 1986, in bukova drva prodam. ® (068)68-230. 4551 ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 1990, in golf JGL, letnik 12/80, prodam. ® (068) 73-177. 4552 FIAT TIPO 1.4, letnik 1989/90, registriran za celo leto, prodam. ® 40-824. 4560 126 P, letnik 1987, zelo lepo ohranjen, garažiran, prevleke, nujno prodam za 1100 DEM. * (068)40-034. 4563 R 5, letnik 1988, registriran do 3/96, prodam. ® 85-732, po 20. uri. 4567 MOTOR 125, letnik 12/93, ohranjen, malo vožen, prodam ali menjam za R 4 z mojim doplačilom. ® (0608)32-040, popoldan. 4570 FIAT 127, letnik 1982, registriran do 4.12.1995, prodam. Minka Hočevar, Krmelj 66, Krmelj. 4573 OPEL KADETT 1.3, letnik 1980, registriran za celo leto, garažiran, dobro ohranjen, prodam za 5800 DEM. Avguštin Murgelj, Dolenja vas 18, Mirna Peč. 4575 obvestila SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-ste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Šenovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375. 3241 NAROČILA za enodnevne in večje piščance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, * 42-524. 3242 ŽALUZIJE, rolete ter lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. ® (068)44-662. 3603 NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol, 4 mesece in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, * (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, ® (0608) 67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567. 3656 PURANE, težke 3 do 4 kg, prodam. Cena 1100 SIT/kom. Dobite lahko tudi hrano, večje količine pripeljemo na dom. ® (067) 55-544. 4390 13 IN 11 TEDNOV stare rjave in bele jarčke prodajamo vsak dan v Šmarjeti 15, ® 73-058. 4444 ENOMESEČNI PIŠČANCE beli, težki, so v prodaji vsak dan. Kuhelj, Šmarje 9, ® (068) 42-524. 4530 PURANI, stari 7 tednov, težki 2.5 do 3 kg, so v prodaji. Kuhelj, Šmarje 9, ® 42-524. 4532 RJAVE JARKICE in bele za dopitanje prodajamo. Prevolšek, Čatež, ® (068)48-366. 4540 posest POSREDUJEMO vam vse vrste nepremičnin na območju Novega mesta, Trebnjega, Grosuplja, Brežic, Krškega in Bele krajine. V ponudbi imamo veliko interesentov. ® (068)27-131, od 16. do 19, Shop univerzal, Vidmarjeva 1, Novo mesto. 4043 PRODAJATE, kupujete, najemate sta- novanje, stanovanjsko hišo, vikend, poslovne prostore ali parcelo? Kličite podjetje za nepremičnine ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika, ® (068)60-667! Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:................................. Ulica in kr^j:.................................. Pošta:.......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum:..................... NA JAVOROVICI nad Šentjernejem prodam več parcel. Franc Vide, Kotarjeva cesta 14, Šentjernej. 4361 ČRNOMELJ, v Dobličah, 1604 m2, in v Maverlenu, 53601 m2 posesti prodam. Petra Benvenuti, Ljubljana, Miklošičeva 36. 4377 NA VOLČJEM pri Brežicah prodam starejšo hišo in mlad vinograd. ® (064)51-770. 4378 V DOLENJSKIH TOPLICAH prodam gradbeno parcelo, do 15 a, in vinograd. ® (061)262-301. 4379 ZAZIDLJIVO PARCELO v izmeri 546 m2, z vso dokumentacijo, prodam. Simčič, Dilančeva 1, Novo mesto, od ponedeljka dalje. 4396 NA GOR. ORLAH prodam 1 ha gozda. «(0608)82-181. 4397 PREORANO NJIVO na Čatežu ob Savi oddam v najem. « (0608)64-096. 4398 V BOŠTANJU pri Sevnici prodam ali menjam starejšo hišo na 4200 m2 veliki parceli. « (061)482-059. 4411 VINOGRAD na Tolstem Vrhu - Globoko, 5 a 28 m2, prodam. « 42-665. 4417 ODDAM ah prodam opremljeno komfortno hišo s telefonom ter nekaj zemlje in gozda, ob cesti Novo mesto - Metlika, primerna je tudi za vikend. ® (068)50-373 ali (061)50-219. 4431 NA VEL. MALENCAH ob cesti blizu Čatežkih Toplic prodamo domačijo z vrtom v skupni izmeri 15 a. Možen telefon.« (0608)77-540. 4435 GRADBENO PARCELO, cca 10 do 15 a, v okolici Dolenjskih Toplic ali Novega mesta kupim. V poštev pride tudi hiša v 3. gradbeni fazi. « 83-317. 4449 STAREJŠO HIŠO, vikend ali zidanico v okolici Novega mesta kupim ali najamem. « 84-422. 4465 ZIDANICO z vinogradom v Semiču, 12 a, prodam. » (068)57-160. 4483 NA ČATEŽU ob Savi prodam gradbene parcele in na Žejnem kmetijsko parcelo, 1 ha. » (0608)65-096. 4491 TRAVNIK in njivo dam v najem ali oddam košnjo ter prodam pluge, brane in hlevski gnoj. * (0608)43-017. 4494 VINOGRAD z zidanico in vodo v Bojni-ku prodam. « (068)73-180. 4505 V OKOLICI Mokronoga ugodno prodam 1.92 ha travnika. « 49-650, zvečer. 4509 VINOGRAD, 1200 m2, z zidanico prodam. Trte so na žici, obrezane in privezane. Cena 24.000 DEM. « (061)712-329. 4516 BREŽICE! Novejšo hišo na parceli 1200 m2 z vrtom, primerno za poslovne prostore, prodam. » (061)312-254 ali (061)317-285. 4522 NA DOBAH pri Kostanjevici prodam zazidljivo parcelo, 2000 m2, s starejšo hišo in vodo. «(0608)21-310. 4523 TAKOJ ODDAM pol hektarja njive. Cvetko Tramte, fotograf, Breška vas 3, Šentjernej, « 81-596. 4529 ENOSTANOVANJSKO HIŠO na Dolenjskem, v okolici Trebnjega, prodam ali zamenjam za manjši vikend ali enoinpolsobno stanovanje na Gorenjskem z doplačilom. «(064)53-547, dopoldan. 4539 9 A VINOGRADA na Koglem pri Šmar-jeti, elektrika na parceli, ugodno prodam. ® 49-659. 4577 V NOVEM MESTU prodam hišo in delavnico na isti parceli. V račun vzamem stanovanje v Novem mestu. « 23-529. 4580 preklici PETER KLOBUČAR, Bršljin 42, Novo mesto, s.p., posredništvo, 7 9. avgustom 1995 odjavljam obrt. 4358 prodam NOVO, nerabljeno otroško gorsko k* 20 col, za 14.000 SIT in prtljažnik za »j( prodam. « 22-416. ir.A()o AVTOSEDEŽ BOB prodamo za iu*uuw SIT. ® (068)42-189, Selak, Dobrava.^ LES za ostrešje, kosilnico BCS, brane, vozno kobilo in domače žganj I*. dam. ® (068)43-752. PRAŠIČE za zakol, krmljene . doma*0 JUIIV. krmo, prodam. Roman Tomažin, Zam^ 7’ SE$AGŠs*DRVMna Pole"a!P720kg! pripeljem na dom ter prašiča, 100 do ^ Pr^^0 kim predprostorom in dvema sp janti-ugodno prodam. Albina Potočar, ^ čevo 21, Novo mesto. stare mladičke -----4 f 3 MESECE ovčarke brez rodovnika prodam- ®' 4474 in tele pod**^ BREJO KRAVO RABLJENA KOLESA prodajamo. Servis Smole, ® 341-952. 2918 OVCE in ovna z rodovnikom prodam. Stefanič, Črnomelj,« 53-144, dopoldan ali 51-830, popoldan. 4346 LAHEK GUMI VOZ prodam. Cegelnica 15, ® 28-181. 4349 VGRADNI HLADILNIK in motor APN 6 ugodno prodam. Jože Ažnoh, Praprotnica, Mirna. 4350 MLADO KRAVO za zakol, staro 3 leta, in svinjo, težko 220 kg, prodam. Cena za kg je 160 SIT. ® (0608)75-405. 4352 TELICO za zakol, staro 2 leti, prodam. Gor. Kamcnce 13, Novo mesto. 4353 TROFAZNI elektro motor, prodam. « 068/24-953. MIZARSKI MIZNI REZKAR — cirkular (nagibno vrteno) in certifikat v vrednosti 400.000 SIT prodam. « 43-618. Oddam košnjo, stroj za valjanje navojev do M 8, stroj za kovanje do Fi 8. « 49-578, Vinko Vrabec, Martinja vas, Mokronog. SENO in koruzo v zrnju prodam. « (0608)87-389, zvečer. 4354 ENOJNE LESTVE, dolžine 4 do 5 m, lesene, prodam. « 27-294. 4355 KVALITETNO BELO in črno vino prodam. «60-174. 4360 5 M3 suhih javorovih desk prodam po ugodni ceni. « (068)53-301, zvečer. 4362 OTROŠKI VOZIČEK Hauck ugodno prodam. « 26-706, po 20. uri. 4364 BIRMANSKO fantovsko obleko št. Min obhajilno dekliško obleko št. 8 prodam. « 83-791. 4371 BELO in rdeče kvalitetno vino prodam. «(0608)80-126. 4372 AIREDALE TERIER, mladiče delovnih in družinskih psov, z odličnim rodovnikom, cepljene in godne za oddajo, prodam. « (064)43-280. 4375 KRAVO za zakol prodam. Janoš Janc, Arto 5, Studenec, « (0608)89-112. 4384 KOBILO, staro 3 leta, brejo 6 mesecev, prodam. Franc Banič, Konec 18, Novo mesto. 4387 V OKOLICI BREŽIC prodam koruznjak. « (061)721-795, po 17. uri. 4389 PRALNI STROJ Gorenje in kombiniran hladilnik z zamrzovalnikom, malo rabljeno, ugodno prodam. «(0608)51-094. 6 M3 suhih smrekovih plohov, debelina 8 cm, prodam. « (0608)62-620. 4395 BIKCA, težkega 300 kg, prodam. «81-774, zvečer. 4400 LESENO PREŠO na kamen (4 x 2.80 m), letnik 1937, primerno za okras na vrtu, prodam. «(068)341-747. 4403 OPREMO za trgovino in hladilno vitrino, 2 m, ugodno prodam.« 341 -133, po 18. uri. 4406 DIATONIČNO HARMONIKO Zgonc, malo rabljeno, staro 2 leti, prodam. « (068)49-371. 4407 JEDILNI KOT in mizo prodam. « 73-603. 4408 VARILNO NAPRAVO C02 MIG MAG 160 JIC, rabljene elektromotorje in hidravliko za avtokleparje prodam. « 22-133. <0** O BDE L A N E s— špirov* fi "“"Iilaijilnik" g*re"nje ugodni ceni. ® 83-734. 3. vrst' DIATONIČNE HARMONIKA. ^„0 no, 4 - vrstno in otroško 3 - vrs ' 449^ PrO^č?K!0,6ud,)7rn0al,jšeko,1čine.P^ prodam. « 22-308, zvečer. n;?nohar' DOBRO OHRANJENO diatom ^ moniko Nikoleti, Be, Es, As, r° 450j ve, prodam. ® 58-252, zvcčer- ^valn«*1 50 T gnoja, krožne brane in d ^m sena Hauebombe prodam. * 0 45^ KOTNO sedežno garnituro ugod"0^) dam. «(068) 51-767. J .»opl? TRISATNO točilo za med ugod" 45jt dam. * 20-322. . T/67 D. : SINTHESIZER Casio O'’ 451' oktav, prodam. ® (068)85-624. , m P OBŽAGANO OSTREŠJE, 2»* * silos, žago ali delavnico ugodno p 451 (0609)629-794, od 13. do 18. ute- *67-400 Ll vina laški rizling proda" 4jj7 '3 4 KOZE, traktor TV, starejši 1'^' * osno prikolico in koso Alpma P 452 (068)51-523. . naravn<* AVTOMAT za izdelovanje " jce,*3 sgssaKssr««--# '“iSKSS™ -f ® 45-448. 4 leta' KRAVO SIMENTALKO, star^ pflg tretjič brejo, perodam. Alojz K ’ 45 va 14, Novo mesto. /i20* ti\ 3TSF.NA innknosoolknomt 45?' le,Mohre ohranjeno;ugodnoP^^ prodam. « 76-301. KOLO na 5 prestav, t (068)47-839. __________f0d VEZANA OKNA, dobro ohf^^|etaijLj x 180(in 30), 120x I00(in30),* «■ zastekljena, prodam. ® 58-5- ■ priSJU HRASTOVE VRHE na Sm"K f . H:fN«08Bramac""-4^ e.pr^V V ču prodam. ® (068)52-998 jani.-9 TEDNOV stare pujske pro p([. KOŠNJO 1.5 ha travn^ "gk7-2934jl| kope ugodno prodam. * razno ŽELITE postati samostojo|?pf'dajavl vzrejo južnoameriških Čin • j^up 'Up legla na obroke, garantiram v najem z vsem invantarjem. ^ parkirnim prostorom. * 5 " n0 Šnl°,igl MATEMATIKO za osnovn 4 MATEMATIKO za osn- ^ ,rU,So*U^ogNOmon.^^^ kurjave, z materialom ah « .737. tudi cisterne in gorilce. * vleko P % 5 PREVOZE tovora, oseb, v ravl/U* ter selitve doma in v tm.m°P ^ kombijem nonstop. Vinko ^jli' VaS6VR0^^,.ud,odrash^ibS^ som, astmo, prehladom, PU ujčite- \4I* jelkinega eteričnega olja- Y sf? •SSSBSfr. dišču Novega mesta, s tele "^SKL^^NI-PROSTO«;^^^ najamemo. Obvezen dostop ^ zilom. «(068)341-590. DEKORATIVNE zaščitne ^ j# okna, vrata, balkone, slop M izdelujemo. « (068)26-1^- e^jih P 44^ ZASTONJ oddam koW. 0.5 J 7-(njiv in travnikov). « (06 KOSjLMCE na laks, vrtne kosilnice, vJ° i n,ce’ mre*c 7d ograje, posodo Emo, • u8°dno nudi trgovina Rast, Krška KnlvV Brcž,cah' 4510 JoslovmKor.-.s.:, v4nS I‘noni eS|tU ^ aVa *aHuna), oddam /a pet let nujo J', 'eJJ° predplačilo najeinnine TJ PROSTnBr **' ^ '9' ure' J J5-7 Peči, ,, ORF. za razne dejavnosti \ Mirni S 78-027. 45.74 mlien 0!kJ?R za tr8ovino, delno oprc-43-823 Ma cm 0rehku- Oddam S (068) in MATEMATIKO, fitikn ® (068)28-e804trOIehrnike Z“ Srcdnj° 4555 oddam *-OKAI, v obratovanju okolici Tnajucm- V račun vzamem vikend v TREBNJH«bnjega' §ifra: "DOGOVOR - •ega nKmPI'eCEN TEČAJ poučevanja^ na naslov-' n" 'C po'llja P° Po5t,: Pi5itc PP-22;6.,05DLJPub?jtnaVIt°PiSemSka službo dobi i> hi? “ec * 7a^i,,,c gostilna Novljan, 1 KfcDNo-d; °27, 4535 sl^UHARIcn; 4536 .. JffišStjW?i°’ ^mestu » V-?5?rarno zaposlim v No- tik?Ap«Ol)Aln58,,od 9' do '9- urc-(!'"Parfumov?.yis?kokvalitetne krame- ^!^žbo išče ^0§K| ------------- ' «ED^^7k 84Ln°k0li dd°'lahko‘u«di * I <>0 \^2 ____________________ ^ vkhi5iVv"b?lTSobno opremljeno ^^es,;o^;n.centracOddam. !Xr°i,^Be^°mSTANovANJE ali garco-V? 25-999 stu ab bližnji okolici iS-‘ 4416 fonJ^slan°vanjeP^anJ komfortno 2wawwss s tele-m. ® 4422 STANOVANJE v Črnomlju, 65 m2, prodam skupaj s celotno opremo. Možnost vselitve takoj. (068)58-211. dopoldan. (068)51-449, popoldan. 4477 STANOVANJE. 70 m2, v centru Hcrceg -Novega, pogled na morje, zamenjam za podobno v Brežicah. Novem mestu ali v Ljubljani. ® (0608)87-230. 4485 STANOVANJE v Novem mestu oddam v najem. ® (061)574-548 ali (068)322-207. 4524 MLADA DRUŽINA najame enoinpolsobno stanovanjc na relaciji Straža - Novo mesto. ® 84-317. 4574 ženitne ponudbe SEM VDOVEC, star 65 let, upokojenec, situiran. Živim na deželi, brez družinskih obveznosti, nimam otrok, sem trezne in delavne narave. Želim spoznati vdovo ali samsko žensko, staro 50 do 65 let, ki ima veselje do ljubiteljskega dela na manjši kmeti-jj, za skupno življenje. Možna tudi poroka. Šifra: »NAŠ LEPŠI JUTRI«. 4367 VDOVEC, star 56 let, s hišo, pred upokojitvijo, z nekaj zemlje in avtom, želi spoznati žensko, predvsem gospodinjo. Šifra: »SREČEN S TEBOJ«. 4566 Deklp tidaria- ® 41-048. RA “ m“ del° » Mreibi zaposli bistro .1.1-REl)NnCn? mcstu na N°vem trgu. nttti“r»-ic:,TE£riS.M!r8.dobi zaPoSSiSakaEri?(R'®^R - w 44-018. 4351 lo v igralniri čIomuni^at>vne delavce za de-Novcm m ^°?!c Carl° na Novem trgu v kandidati mi c ,^el[no- v^i zainteresirani doletu v A hi«f°S^n° z8*as'j° pri g- Brun-Vem mestu °lstroju na Novem trgu v No- dai°0pGrof«?0EN|E ZasTOPNIKF. za pa! °Prcmcza fiz"3 ^ lasnc k°zmetike in Kadus tanU jKkc salonc numkkc firme feroo. Nnd,br^0ijC Dolenjsk<= 'n Zasavja iš-'anje. V|oB(. ° stimulativen zaslužek in šo- 5elovnokrazmREJ^lEA1 ve£ 5‘V>U v rclino 505. rd/-rncrjc. C,k - cak, ® (068)46- , IŠČEM „ , 4376 kmetiji od I z°!!sk,ega delavca za delo na 1068)57.gzz ' 0o 1.8. Dobro plačam. © ZIDAR u. 4380 Kv MESapT.051™- * 41“048. 4386 skmo. ® s« |-;A s 1 - letno prakso zapo- , NATAKARIrr. , 4420 „?"> turizmu ziP, r leP° urejcnem kmečki* (0608tssPisSJlrn' M°žnost stanova-ŽENSKo,,8'l76’P°P0lda"- 4445 2r^staikčemrN°uČdS&anjeNi ?*■. nurbm laRhkPRAaVEJEN' nekaJ 'nvesli‘ 22mu-Primem^0’ dobro plačano delo na ^ (061)72« ok za za^etnikc, tudi invalide. I)KKi r 4451 i*udimohrann^e*° 23 §ankom zaposlimo. ^^8)52-530 'n StanovanJe ter dober OD. hn Ž?0st^iueSE0SiIl-m° mladcga delavca, klas? KOMlJNIKATIVNI? Vaš prijetni Ju polete' in el° v centru m? ^ud*nio vam pisarniško aliP/ASl‘tve. ® čft5f?«,]lesta- Možnost redne i°61 H43-36T )218'909> (061 )268-639 aiiPR,pKAVNirn . 4528 v. natakarica) c ^ '.uslužbcnko (kuharica ‘S peč, * 7»5f?ime gostilna Novljan, lavREiN9alipog°o2(L„...... . 45.35 cn> LADA DO LADE BREZ DENARJA KARAVAN 27.400 SIT mesečno SAMARA 31.700 SIT mesečno NIVA 40.400 SIT mesečno Možen leasing od 1 — 5 let, polog od 25 - 50%. Nudimo ugoden kredit na 4 leta brez pologa tudi za vse ostale avtomobile. Tel.: 068/324-424. do.o XXNO Trgoviko podjetje ZRNO d.o.o., Gmajna 6, Raka Trgovsko podjetje ZRNO vam v svoji trgovini na Ranču nudi najugodnejšo ponudbo umetnih gnojil, škropiv, semen in gradbenega materiala! Posebno ugodno: semenska koruza BC 318, 272 1 kg 369 SIT, PRIMEX-TRA1.1951 liter, fasadni material Termoputz 825 SIT vreča in končni sloj 254 SIT m2. Poleg tega izredno ugodna nabava vodovodnega materiala in materiala za centralno kurjavo! Za kmetijske proizvode so cene brez prometnega dav-ka Tel.: 068/75-410. KAMNOSEŠTVO IN TERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, s.p. Lokve 5/c 68340 ČRNOMELJ Po najugodnejših cenah vam izdelamo in brezplačno dostavimo izdelke iz marmorja in granita. Na zalogi 25 različnih barvnih odtenkov in debelin. Možnost plačila na obroke. informacije na tel. (068) 52-492. INTERCLASS, d.o.o. LJUBLJANA, Ob dolenjski železnici 78 Tel. (061)127-46-89, 127-46-87 UGODNO! “LADA” LADA KARAVAN že za 952.000 UDA SAMARA 1300/3V že za 999.000 UDA SAMARA 1300/5V že za 1,063.000 UDA SAM ARA 1500/5V že za 1,099.000 NIVA 1600 N že za 1,338.000 DOBAVA TAKOJ! MOŽEN NAKUP NA KREDIT ALI LEASING. MENJAVA STARO ZA NOVO. YURENA Šola tujih jezikov ToCzj!n?m",ranc-. ital., za otroke'-in odrasle — iuul _ med počitnicami! Tečaji v Veliki Britaniji! Tel.: 068/341-434. | ■ TELEVIZIJA NOVO MESTO | Jlca/ial| j s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob I9. in 2I. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. uri ODDAJA ZA OTROKE „ in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako nedeljo ob 13. uri NACE VAM VOŠČI TONSON d.o.o. organizira MUZZYEVO POLETNO SOLO - UČENJE ANGLEŠKEGA JEZIKA — JAHANJE NA KONJU PONIJU — TENIS — VOŽNJA S KOČIJO KJE? V BRUSNICAH PRI NOVEM MESTU | KDAJ? OD 26. - 30. 6 Poletna šola je namenjena otrokom od 6 let do 6. ^ X razreda G. 3. Otroci bodo razvrščeni v skupine glede na starost in predhodno znanje. ORGANIZIRAN PREVOZ IZ NOVEGA MESTA DO BRUSNIC IN NAZAJ. ODHOD VSAKO JUTRO OB 7.00 IZPRED O. Š. GRM. PRIHOD IZ BRUSNIC OB 15.15. CENA: 275 DM. (Možno je plačilo na 3 ali 4 obroke). Cena vključuje stroške pouka, delovne materiale, učenje tenisa, jahanja, vožnjo s kočijo, prevoz, kosilo in 5% prometni davek. Poletna šola bo potekala pod strokovnim vodstvom. INFORMACIJE IN PRIJAVE: tel.: 85-882, od 9. — 12. ure. LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: Novem mestu, Ratežu, Otočcu, Selih pri D. J., Rebri, Žužemberku, Selih pri Šentjerneju, Šmarju, Pristavi, Smolenji vasi, Stopičah, Črmošnjicah, Vinjeni vrhu, Šmarjeti, Logu pri Sevnici, Šutni — Brestanica, Senovem, Metliki, Črnomlju, Telčah, Križ pri Tel-čah, Osojniku pri Semiču, Straž-nem vrhu, Primskovo, Podboršt pri Š., Stope pri V. L., Prekopa, Pavlova vas pri Pišecah, Mokronogu, Dolga Raka, Zdole pri Krškem, Občice, Kal pri Šentvidu pri Stični, Sevnica; stanovanja: Novem mestu, Brežicah, Krškem, Žužemberku, Trebnjem, Uršnih selih, Šentjerneju, Ljubljani; poslovne prostore: Novem mestu, Črnomlju, Mokronogu, Krškem, Straži, Mirni; vikende: Šmarje pri Š., Jelenke pri Raki, Srednje Grčevje, Ljuben, Hrast pri Jugorju, Škocjan, Za-plaz, Tanča gora, Šentjurska gora, Debenc, Trebelno, Talčji vrh, Semič, Telče, Straža, Gače, Brezovica pri Metliki; parcele za gradnjo: Hruševec, Trebnje, Vrh nad Š., Stara vas, Novo mesto, Mihovo, Mihovec, Zagrad-ski gori, Srednja vas, Mirna Peč; v najem oddamo: lokale, pisarne, stanovanja — kmetijska in gozdna zemljišča. Tei./fax: 068/322-282 tel.: 068/342-470 ali 068/44-277 od 8. do 19. ure AGRO d.o.o. Novo mesto Prodajalna SEJALEC Rozmanova ul. 3, tel.: 068/24-132 AKCIJSKA PR O D A J A kosilnic ALPINA od 11.5. do 31.5.1995 vam nudimo popust do 20%! Samohodna vrtna kosilnica s košem že za 43.000 SIT, nahrbtna kosilnica na nitko 50.000 SIT bočna kosilnica na nitko 33.000 SIT. »KMETIJSKA APOTEKA« Kasteiceva 3 tel.: 322-560 — velika izbira zaščitnih sredstev za varstvo rastlin — ročne in motorne škropilnice — škropilne palice in pripomočki za škropljenje Prodajalna »NOVI TRG« tel.: 324-583 — vrtne rotacijske kosilnice — kosilnice na laks, ročne, že za 22.400 — nshrbtoe kosilnice — električne in motorne škarje za živo mejo — ročne in baterijske škarje za travo — motorne žage — cevi za zalivanje vrta — pralni aparati KARCHER in ob 16. url MED Pi glasbena oddaja RIJATEUI vsak dan od 15. ure dalje VIDEO STRANI Gozdno gospodarstvo Novo mesto, n.sub.o. Novo mesto, Gubčeva 15 68000 Novo mesto PREKLICUJE JAVNO DRAŽBO prodaje poslovnega prostora v Novem mestu, Seidlova 36, razpisano za 25.5.1995 in objavljeno v časopisu Dolenjski list dne 4.5.1995. KMETOVALCI, SERVISERJI TRGOVINA KLASJE Vam po ugodnih cenah nudi rezervne dele za TRAKTORJE IMT, ZE-TOR, TOMO VINKOVIČ, UNIVER-ZAL, FIAT, URSUS. Nudimo Vam popravilo vseh tipov traktorjev in kardanov. Rezervne dele pošljemo po posti. KLASJE, d.o.o. C. na klanec 9 64000 Kranj Tel.: 064-331-375 »Podjetje iz Novega mesta najame enosobno stanovanje, garsoniero ali dvosobno stanovanje v Novem mestu. Ponudbe javite na tel.: (068) 322-315, 322-234 (direktorju, vodji komerciale ali vodji ekonomskega sektorja).« KOKOŠI, BELE,TEŽKE, prodajamo na farmi na Gornjih Lazah. HUMEK Tel.: 068/67-108 ali 068/324-496. V SPOMIN Zajokal je vinograd v Tanči Gori, zaman je čaka! tvoje pridne roke. In tvoji dragi v grenki boli ihte, ker vedo, da te ne bo več nikoli. 19. maja bo minilo leto žalosti in trplje-: nja, odkar nas je zapustil dobri mož, oče, stari oče, tast in prijatelj • ERNEST JOŽE ŠMALCELJ iz Dragatuša Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in ga hranite v lepem spominu. Sli bomo po tvoji začrtani poti. Vsi tvoji, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica in teta MARIJA MURN Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so^nam stali ob strani v težkih trenutkih ter nam izrazili sožalje. Še posebno sc zahvaljujemo pevcem iz Žužemberka, g. župniku Franciju Godcu in g. župniku iz Mirne Peči ter ■-- -vnikl! >n sestri Zdravstvenega doma Novo mesto. Še enkrat prav ičjH hvala vsem! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 49. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, babica, sestra in teta VIDA KOSEC iz Breške vasi 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Intenzivnemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj. Cvetlice dobrave si venčajo glave, raduje se polje in gaj, raduje se polje in gaj! Odšla je po plačilo k Bogu naša nadvse dobra mama JOSIPINA KAPŠ roj. Ahlin v 89. letu, upokojena trgovka iz Dolenjskih Toplic ^Vetje, sv ,zahva(iujerno vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste počastili njen spomin, darovali t?ra2iii SoVer,n-maSe.inj° P0SPrem‘li na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam pomagali, nam >°žuhu 7. ln s°čUi>lvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo dr. Vodniku, g. župniku Dušanu p°Plice a,P°^e^no lepo opravljeno bogoslužje in pridigo, cerkvenemu pevskemu zboru Dolenjske ’ Pevskemu zboru iz Šmihela, godbeniku na trobento in pogrebnikom Okleščenovim. Saj tebe, mater, ljubimo in vedno k tebi kličemo:«Marija, varuj nas!« Neutolažljivi: vsi njeni Dolenjske Toplice,Novo mesto, Ljubljana ZAHVALA Vse življenje si delala, pošteno živela, potem pa v hipu si hudo zbolela. Zdaj hiša je prazna, a tebe več ni, za vedno zatisnila si trudne oči. Zdaj v zemlji počivaš in mir je okrog, le sonce ti trosi žarke na grob. V 88. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in teta JOŽEFA HOČEVAR roj. Oven iz Trebnjega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojni darovali vence, cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, kolektivu Trimo, pevcem upokojenskega pevskega zbora za zapete žalostinke, ge. Rezki Majer za poslovilne besede in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni Prvi mladi tehniki Janez Janžekovič Rojenice so pred štiriintridesetimi leti Janezu Janžekoviču gotovo položile v zibelko vse, kar je povezano z vinogradništvom in vinarstvom. Kako tudi ne, ko se je rodil na Radoviči, sredi vinskih goric! Janeza namreč že od mladih nog spremlja vinogradništvo. A ne le to, usodno je povezan tudi z Vinsko vigredjo, ki se danes zvečer že trinajstič zapored začenja v Metliki. Janez že od prve Vinske vigredi pomaga pri pripravi pokušnje belokranjske vinske kapljice. Leta 1984 se je poročil prav ob prireditvi. Dve leti pozneje je prvič prinesel v oceno svoj pridelek, tani prvič sortna vina, letos pa je bilo na ocenjevanju kar pet vzorcev vin iz njegove zidanice. Razen belokranjskega belega, ki pa je v svojem razredu pristalo na tretjem mestu, so ostala vina, torej Sardone, laški rizling in rumeni moška!, postala z oceno med 18 in 19 točkami vrhunska vina. Laški rizling-izbor pa je dobi! oceno 19. Letos se je zgodilo prvič, da sta zasebna vinogradnika na ocenjevanju vin v okviru Vinske vigredi dobila tako visoko oceno. Poleg Janžekovičevega si je prislužilo 19 točk le še vino sivi pinol-izbor, ki ga je pridelala družina Plut iz Drašičev. Vendar je bilo Janžekovičevo vino ocenjeno izven konkurence, ker ni imel potrdila o pridelavi predi-katnih vin. "Dobro sem vedel za postopek, a 20. decembra lani, ko smo i-meli trgatev, nisem poklical ko- misije, ker sem s tovrstno trgatvijo lani prvič poskusil in nisem vedel, kako bo uspela. Iz grozdja, nabranega na tristo trtah, mi je uspelo iztisniti okrog petdeset litrov vina, "pravi Janez. Ko je spoznal, da je vino dobro, ga je dal v oceno, da je dobil še strokovno potrditev o kakovosti, a hkrati tudi napotek, kako kletari-ti naprej, saj bodo prav kmalu začeli polno roditi novi nasadi žlahtnih sort vinske trte, ki jih je zasadil pred štirimi leti. Takrat se je tudi preusmeril iz klasičnega v sodobno kletarjenje. “Pogoj za dobro kletarjenje je dobra cepljenka in s tem grozdje. Kvaliteta vina se začne že v vinogradu, a tudi brez dobrega poznavanja kletarjenja ne gre. Pri tem niso dovolj le znanje, praksa, rutina, ampak tudi ljubezen. V začetku sem ime! predvsem kraljevino, sedaj, ko imam tudi vrhunska vina, spoznavam, kako velika je razlika v kletarjenju. Pri vzgoji vrhunskih vin gre namreč že za znanost in umetnost, ” trdi Janžekovič, ki se ne suka med sodi le popoldne, ko se vme iz službe, temveč tudi med delovnim časom. Janez je namreč delovodja v vinski kleti metliške kmetijske zadruge. Priznava, da je prav v tej kleti dobil voljo za vinogradniško in kletarstvo. A četudi gre skozi zadružno klet na leto po dva milijona litrov vina, skozi domačo pa le šest tisoč 'litrov, zatrjuje, da je doma kletarjenje težje, tudi zato, ker šele opremlja vinski hram. Na srečo v zadrugi v takšnih, kot je Janžekovič, ne vidijo konkurence, ampak so nanje ponosni. Vedo, da bo tisti, ki zna dobro gospodariti v domači kleti, znal to prav tako dobro početi v zadružni. Predvsem se j Janez zaveda, da se bodo morali vinogradniki, če hočejo imeti j dobro vino, odtrgati od tradicionalnega kletarjenja ter stopiti j po poti, ki jo utirajo mlajši, saj je \ med belokranjskimi vinogradniki tekmovalni duh tudi po zaslugi Vinske vigredi vse večji. ■ MIRJAM BEZEK-JAKSE j NnnMnM Najboljši so se uvrstili na državno prvenstvo NOVO MESTO - V osnovni šoli Center je v petek potekalo 18. občinsko in 13. regijsko tekmovanje mladih tehnikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Rdeča nit tekmovanj je bila tudi letos “Raziskujmo, ustvarjajmo in tekmujmo!” Na državno tekmovanje so se uvrstili: iz področja ekologije Leon Ribar in Drago Perko iz OS Krmelj, iz nalog strojništva Goran Anžiček in Aleš Bizjak iz OŠ Leskovec pri Krškem. V Fišer tehniki sta največ točk zbrala Miloš Babič iz Leskovca pri Krškem in Žiga Debevc iz Boštanja. V tradicionalnih tehnologijah na državno tekmovanje odhajajo: Borut Gril, Ivo Barbič in Marko Vrtar iz OŠ Dolenjske Toplice ter Bernarda Peko, Špela Blatnik in Franci Sigmund iz Krmelja. Magnetni žerjav je najbolje izdelal Rok Marolt iz Brežic, konstrukcijo mostu pa Uroš Povše iz Tržišča. S področja elektronike so največ točk zbrali Sandi Kumer iz Bršljina ter Aleš Plut in Andrej Lavrič iz Žužemberka. V računalniških programih je bil neprekosljiv Milan Golob iz Brusnic, v izdelkih iz lesa pa Jože Mosta in Janez Vrtačič iz Šentjerneja. V nalogah iz lego dakta sta zmagala Andrej Baškovič in Aleš Novak iz Brežic. V tekmi avtomobilov sta se najbolje odrezala Jožko Benčina iz Škocjana in Vili Pepel iz Šmarjete, v tekmovanju raket s padalom pa Gregor Šterk iz Šmihela in Igor Štricelj iz Sevnice. Z modelarskimi zmaji sta zmagala Tomaž Brcar iz Trebnjega in Primož Rau iz Sevnice. Z ladijskimi modeli se bosta z drugimi na državnem tekmovanju pomerila Jože Novinc iz Žužemberka in Simon Miklavčič iz Šmarjete. V tekmovanju lova na lisico sta L in 2. mesto osvojila Jože Štupar iz Žužemberka in Jure Kla-kočar iz Krškega. POVOZIL OTROKA ŠENTJERNEJ - V torek, 9. maja, ob 16. uri je 22-letni A. F. iz Orehovice vozil po Trdinovi ulici iz Šentjerneja proti Orehovici. Ko je pripeljal do hiše št. 19, je opazil Metnega otroka I. J. iz Šentjerneja, kije sedel na kolesu in se z nogami porival naprej. Voznik je otroka kljub zaviranju zadel, tako da se hudo ranjen zdravi v novomeški bolnišnici. kovan je 26, maja bo odpotovala v Pakistan alpinistično-smučarska odprava, ki bo skušala zavzeti osemtisočak Gašerbrum ter se z njega spustila s smučmi LJUBLJANA - V okviru slovenskega projekta “SKI 8000” odpotuje 26. maja v Pakistan šestčlanska alpinistično-smučarska odprava, ki bo poskušala osvojiti osemtiso-čak Gašerbrum 1 ali I lidden Peak (8068 m) ter se z njega spustiti s smučmi. Odpravo sestavljajo vodja odprave Janez Golob, njegov sin Urban Golob, zravnik ter pomočnik vodje odprave Iztok Tomazin, Miro Čar, Simon Čopi in Matic Jošt. Gašerbrum 1 je prvi osemti-sočak, s katerega so smučali - to je uspelo pionirju himalajskega alpinističnega smučarja Silvainu Saudanu leta 1982 - ter prvi vzpon na osemtisočak na alpski način, ki sta ga opravila Messner in Habel. Pot do ene najlepših gorskih piramid bo odpravo vodila iz Islamabada, z avtobusom do Skardu-ja, ki je odskočna deska za odprave v Karakorum, nakar jih čaka še teden hoje po ledeniku do baznega tabora. Najprej je odprava načrtovala vzpon in spust s smučmi po normalni, najlažji smeri, vendar jih vojaški spopadi na meji z Indijo, ki je blizu te smeri, silijo, da se preus- meri v severno steno, v “Japonski ozebnik”. Če bi torej odpravi uspel veliki podvig, bi bil to za Slovence prvi presmučam osemtisočak (prvega je nedavno uspelo presmučati bratoma Karničar), v svetovnem alpinističnem merilu pa bi bil ta dosežek zapisan kot prvi spust s smučmi z osemtisočaka, ki ni bil opravljen po klasični smeri. Slovenci naj bi veljali za narod smučarjev in gornikov, za katere uspehe poskušamo dati vse od sebe, pa vendar, kot nam je povedal član odprave Urban Golob, študent geografije in sociologije kulture ter glasbenik, so finančne priprave od vseh priprav najtežje. V Šloveniji imamo malo uspešnih podjetij, slovenskih športnikov pa je veliko. TUkaj si člani odprave utrjujemo živce, saj včasih tudi po nekaj dni pred odhodom odprave ni rešeno, ali bo odprava šla na pot. Sedaj smo že prek točke, ko vemo, da bomo zagotovo šli. Veliko potezo za odpravo je naredilo podjetje M & M fashion, za katero bomo preizkusili nova višinska oblačila. Večmesečne alpinistične odpra- ve nemalokrat pred odhodom puščajo tudi vprašanje, kako se bodo člani odprave razumeli. Za to je potrebno ogromno prilagajanja, potrpežljivosti in posluha. Vcasi lahko zaradi slabih odnosov odprava skoraj propade ali je neuspešna, kar se je zgodilo leta lWj tudi slovenski alpinistični odpra na Anapurno. U rban Golob pa n je “pomiril” s svojim neskritim dobrim občutkom, saj je po njegovem mnenju odprava sama pozitivu druščina, ki se med seboj že sed j odljčno razume. . .. Člani odprave so nabiti s pnp' kovanji, željami in upanjem, z-danes vedo, da jih lahko premag narava, drobno naključje, bogo • ki kraljujejo na vrhovih, ali pa dolgim alpinistično-smučarsKim izkušnjam zatajijo mogoče c sami. Urban Golob ima za take ne uspehe svoj osebni komentar, K j kratek in sočen, saj za njega pot ooj mov ne vodi samo prek vrha. f- J je Himalaja vrhunski doseže ■ športnega vidika, z vidika oscD življenjske izkušnje pa mu pom ni mnogo več. KATJA KRAŠKU Halo, tukaj je bralec Dolenjca Kdo je dobil nepovratna sredstva - Po pošto mora 700 metrov stran od hiše - Zakaj lahko uslužbenci Krke prosto parkirajo v parkirni hiši - Zakaj ni črte po sredi ceste? Da je denar res sveta vladar, se je že večkrat potrdilo, tudi prejšnji četrtek, saj je telefon zazvonil takoj ob 20. uri, seveda zaradi denarja. “Pred kratkim ste v Dolenjskem listu pisali, da so bila med podjetnike in velike kmete razdeljena nepovratna sredstva. Zakaj ne napišete poimensko, kdo je denar dobil? Če je stvar poštena, naj se izve, kdo je koliko dobil,” je menil Tone iz Dolenjskih Toplic. Ljudje sc namreč po njegovih besedah zgražajo. Nekaj časa je le poslušal, sedaj pa naj to preberejo vsi. Tudi bralka iz Novega mesta sc je razburjala zaradi iste teme. “Če so res med leti 1991 in 1994 razdelili tako velike vsote denarja, naj se ve, kdo je koliko dobil, zakaj in kako je ta sredstva porabil. Bomo mi presodili, če je bilo pošteno razdeljeno,” je zatrdila. Štefka z Brega pri Sinjem Vrhu pa je potožila zaradi pošte. Prej sojo puščali v Špeharjih, pred kratkim pa so namestili predalčnike in jim dali ključ, tako da morajo 700 metrov peš ponjo. V preteklosti so jim obljubili, da bodo pošto prinesli do hiše, ko bo boljša cesta, pred dvema letoma pa so makadam lepo popravili, vendar očitno to ne zadostuje. “Pred leti je starejša gospa pošto nosila peš in jo je lahko prinesla do hiše, sedaj pa je očitno niti z motorjem ne morejo," Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bral-ci Vemo, da je težko pisati zato f>a je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opo2H)rili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor rut va~ še vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. j pravi Štefka. Na viniški pošti so pojasnili, daje tak način dostave možen za posamezne hiše, ki so od strnjenega naselja oddaljene več kot 200 metrov, v omenjeni predalčnik pa pošto dostavljajo trikrat tedensko, če pa gre za nujne pošiljke, jih prinesejo na dom. Poklicala je tudi prijazna gospa Dora Žunič iz Kanižarice, ki bi želela, do jo obišče kakšen novinar, saj je v svojih 70-ih letih marsikaj doživela. Martin iz Šentjerneja, ki sc vsak dan vozi po lokalni cesti od Krenovega proti Dragi, sprašuje, zakaj na tem delu ceste ni sredinskih označb, saj je cesta zelo prometna. Ker je določitev označb na lokalnih cestah v pristojnosti občine, so nam tam pojasnili, da je ta cesta široka 5 metrov, po zakonu pa se označujejo ceste, ki so široke vsaj 5 metrov in pol. Česte so očitno velik “žulj” naših bralcev, saj je prav zaradi ceste našo telefonsko številko zavrtela tudi Majda iz Brežic. “Nekatere naše ceste bi bile lahko varnejše, če bi bile bolj označene. Zakaj na primer ni varovalne ograje na magistralni cesti pred odcepom proti Mačkovcu, če pelješ od Otočca proti Novem mestu? Kadar dežuje in te zaslepijo še luči nasproti vozečih, komaj vidiš, kje moraš zavi ti dol. N i čudno, da se je tam zgodilo že kar nekaj nesreč,” je pojasnila. Kot smo izvedeli pri Cestnem podjetju Novo mesto, tam s projektom pred leti, varovalna ograja ni bila predvidena. Res da cesto dopolnjujejo, tako na primer sedaj pri Trebnjem, vendar so odločitve v pristojnosti države oziroma ministrstva za promet in zveze in Družbe za ceste. Cestno podjetje lahko daje le predloge, vendar doslej za ta del zahteve niso dobili. M. K. z Rateža se je hudoval nad večno težavo v Novem mestu - parkiranjem. “Ne bi podjetja svojim delavcem plačala parkirišča v parkirni hiši?” Seveda lahko, mnoga so se za tak način tudi odločila. Stalna karta za en mesec stane 13.000 tolarjev, za dnevna parkiranja pa se vedno najde kakšno prosto mesto. Blagajnik v parkirni hiši pa je ojrozoril še na nekaj. Najprej to, da so nazadnje dobili januarsko plačo, o višini raje ne bi govorili. “Stranke zelo moti, da lahko uslužbenci Krke, ki ima v hiši sicer 40 prostorov, prosto parkirajo, če le pokažejo svojo službeno kartico. Dobili smo namreč ukaz, da imajo vsi kr-kaši prost vstop, tli pa SO ŠS njihove poslovne stranke.” I. G. Pot k najlepšim SENOVO - Čeprav je Rebeka Dremelj s Senovega stara šele 15 let, ima na manekenskem področju že kar nekaj izkušenj. Ze kot otrok si je želela, da bi tudi ona nekoč stopila na modne piste, ta želja pa je postala res- : ničnost, ko se je kot 13-letna i udeležila manekenske šole v Krškem. Pomemben korak je j naredila pred pol leta, ko se je pridružila agenciji Moret iz Cel-ja, kamor gre kot manekenka in j ! fotomodel vsak petek. Pred i j kratkim je postala tudi prva s j spremljevalka Miss košarke 95. : ! Z Moretom je konec nnr.i., j I , , ... u^nia SU" | ,1 ueiovala na glasbenem sejmu v , j Celju, kjer je osvojila naslov 1 j Miss Celja 95. S tem je izpolnila i 1 pogoj za tekmovanju za Miss j j Slovenije, vendar se tega tek-j movanja zaradi svoje mladosti j ! ne more udeležiti. Čeprav je 1 pred njo še veliko priložnosti, l ima trenutno v ognju še eno že- j j lezo: uvrstila se je namreč v pol- -j \ finale za Model 95; 30 polfinal- | . istk se bo 1. junija srečalo v eni : j od ljubljanskih diskotek, 15 naj- J j boljših pa se bo 23. junija pred- j : stavilo tudi na Otočcu. “Želim j j priti čim više,” pravi Rebeka in 1 1 ne skriva želja. Mladi fiziki so se pomerili 33. državno tekmovanje srednješolcev je bilo letos na novomeški Srednji tehniški in zdravstveni šoji^. Zavarovalnica Tilia, MladinskaH ga tiskarna, Krka, t0VvaIrn®^hnaia Dolenjska banka, d.d., Novot ^ SRC, d.o.o., Ljubljana in kera* ^ Lep denarni prispevek je pos Organizacijo je STZŠ dobila kot nagrado za uspešno nastopanje njenih dijakov na tekmovanjih prejšnjih • Rezultati dolenjskih dijakov: V skupini A so pohvale prejeli Dejan Šmalc, Gimnazija Novo mesto, Blaž Zupančič, Gimnazija in ekonomska SŠ Brežice in Drago Žerjav, STZŠ Novo mesto. V skupini C sta pohvale prejela Robert Lesar, Gimnazija in ekonomska SŠ Brežice in Darko Škerl, STZŠ Novo mesto. V skupini D je bil izvrsten drugi Mitja Pirc, Gimnazija in ekonomska SŠ Brežice, pohvali pa sta prejela Uroš Mali iz STZŠ Novo mesto in Peter Kink, Gimnazija in ekonomska SŠ Brežice. let, ko so domov prinašali po tri ali štiri nagrade. lvastopiloje 126 tekmovalcev, ki so se na državno tekmovanje uvrstili na sedmih regijskih kvalifikacijskih tekmovanjih. Srednješolci so tekmovali v skupinah A, B, C in D, kar ustreza štirim letnikom srednje šole. Iz najboljših skupine D po še enem izbirnem tekmovanju sestavijo olim- Lep denarni prispeven0je-podjetje, ki ga vodi nekdanja P j£ sorica slovenskega jezika 3 . .jna tehniške in zdravstvene šole. j« Novo mesto je STZŠ pri org® i:a in pomagala z obilico dobrih spodbudnih besed. p, Najboljši tekmovalec v skup ^ Martin Klanjšek z Gimnaz J 0 žigrad v Ljubljani je dobil po kjs0 nagrado Lions cluba. MentmL j^. spremljali nastopajoče, so 0 B . cijo pohvalili in se strinjali, j p težko prekositi. KONCERTA NI BILO POOSTRITI NADZOR RIBNICA - V ribniški športni dvorani bi moral biti v soboto koncert nekoč znane pevke Nede Ukraden. Glede ena to, da so v predprodaji prodali le dve vstopnici, je koncert odpadel. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Občinski svetnik Franc Strajnar (SKD) se je zavzel za poostren nadzor nad zaščitenim območjem na Sv. Lovrencu, kjer cveti encijan. Nesramni lastniki jeklenih konjičkov so med prvomajskimi prazniki kratkomalo vozarili po tem območju in uničevali redko floro. Nekega Radečana, kijih je opozoril na vandalsko početje, so malodane nabunkali. pijsko ekipo. Letos bo olimpiada mladih fizikov v Canberri. Tekmovalce je pozdravil in tekmovanje odprl minister za šolstvo dr. Slavko Gaber. Organizacijo so denarno podprli: Lions club Novo mesto, Nuklearna elektrarna Krško, Revoz, d.d., Tbvarna posebnih vozil Nm., Dolenjske pekarne, Ljubljanske mlekarne, SKB banka, d.d., Kolpa, d.d., V NEDELJO KONJSKE DIR^ ŠENTJERNEJ - Šentjern,% ski hipodrom bo v nedelj • ^ maja, ob 14.30 spet tradicionalne konjeniSKc e ^ ditve, ki jo priprava Kab a N3 njemški šport iz Šentjernej . sporedu b« 9 točk, nAofl, tudi spominska dirka •?urlJ^ipe vičnika in drugi tek dirKC Jadran, kjer bodo s°dcl°v‘ leg domačih še vozači vi . :e je in Hrvaške. Prijavlja' jj okoli 80 konj, med nJ.,rn tavi-Sandy Caprice, kije lam P~’ ,:tev la rekord steze 1,17,4. bo pod pokroviteljstvom ,ar, trstva za kmetijstvo in 8 jJ, stvo Slovenije. Mladina pU leta ima prost vstop, P° ''^loi11 konj pa bo veselica z ansaI“jj v Rubin. Nedeljska tekma, okvir 110-letnice konje'1' to kluba, osrednja prireditev P 13. avgusta. JAKŠE IN ČEPLAK DRUGA - Na državnem tekmovanju v praktičnem streljanju z velikimi kalibri je v konkurenci samokresov član Kobra teama iz Šentjerneja Samo Jakše osvojil drugo mesto: prvi je bil Andrej Feguš (Strelski klub Ljubljana), tretji Slavko Šabec (SCL). Alen Turk (Kobra team) pa sedmi. V kategoriji revolverjev se je izkazal tudi Marjan Čeplak, član CPS iz Krškega, ki je zasedel drugo mesto, tretji je bil njegov klubski kolega Dušan Levičar, prvi pa je bil Andrej Repovž (PPS Ljubljana). Med ženskami je Šentjemejčanka Mateja Lampe zasedla drugo mesto. Vožnja z vlakom - zastonj! Kastelčev Janez iz Gradca v Beli krajini se je želel iz Metlike peljati domov. Kerni imel denarja, je brez vozne karte sedel na vlak Med Metliko in Gradcem pa je le ena postaja, in sicer Dobravice. Ko so bile te mimo, je prišel sprevodnik. "Karto, prosim!" “Nimam je, “je odvrnil Janez. “Karto!" je še enkrat ostro zahteva! sprevodnik. “Nimam je! In denarja tudi ne. ” “Potem na prvi postaji dol!" “No, saj to sem mislil tudi sam storiti!" je zadovoljno rekel Janez. In to tudi storil. *v Čudo simo, čudo tam Profesor, matematik Lojze Čudovan (1902-1994), doma iz Gorenje vasi pri Smarjeti, je vseskozi poučeval na gimnaziji v hrvaški Koprivnici. Tam je nekaj časa služboval tudi Dolenjec profesor Jule Vrbič. Slednji, ki je bil več let urednik povojnega Pavlihe, je povedal, da so nekoč v koprivniški gimnazijski zbornici skovali tole štirivrstičnico: Čudo simo, čudo tam, čudo nutra -Čudovan! pozna, tudi kot ribiča, Pravlif: rokef' "Prav nesramen je, ko s pretirava, kako veliko riboJL Hvalisanje Ribič se hvali kolegu: "Z besedami ti ne L kako veliko ribo sem včeraj hočeš, ti jo lahko narišem■ r0trt * ‘ Ko začne risati krog sPfe., j,0legf [ „ kot pol metra, ga je preko11 *(/j fr “To ni mogoče, saj nba v’ tokih vendar ni okrogla. g^s#1 “Saj ne rišem cele ribe, a P~„ oko ribe, ki sem jo ujel včeraj- >ini P’ Boj*" Pretiravanje . Ribiča stojita pred križi^ŽL/jtet- ^ zujeta policaja, kako ureja p enetr. ker neprestano širi roke m ■ jicM izmed obeh ribičev zuzeli,