PAMmwnA £tf*vilk& stan« tO w, "2BNC T. Mevilka. Maribor, dne 14. februarja 1918 List ljudstvu v pouk m zabavo. K in za bdrt leta OospodjHja* r Marfltora. — cesta ttev. 5. — ~ a KcjaSjo S K. a 4o «tpowedL — UpnvnlBmi Ki r-r tt Mir * Rusiio Goiobček miru je dvakrat zletel iz Bresta Litovskega. V soboto, 9. februarja, se je ob dlveh zjutraj dvignil v zračne višave, noseč v kljunčku mirovno pogodbo med osrednjimi državami in Ukrajino. V nedeljo je zletel drugič ter prinesel v kljunčku palmovo vejico miru s celo Rusijo. Pozdravljen ozna-nitelj prvega miru v Evropi, prepojeni s krvjo sto-tisočerih in stokajoči pod težavami in grozotami tri-inpolletne vojne! Naj bi mu kmalu sledil glasnik toliko zaželjenega in tako težko pričakovanega splošnega miru! V nedeljo je Rusija formalno, zunanje-pravno, stopita z vojnega pozorišča. Dejansko že ni bila več na njem od oktoberske revolucije boljševikov. Bolj-ševiki so tako prišli na površje, da so zrevolucioni-rali vojaštvo ter ga pridobili za svoje socialistične eilje. Obrnili so orožje, ki so ga vojaki prej rabili proti zunanjim sovražnikom, sedaj proti nasprotnikom boljševikov na Ruskem. Zadivjala je državljanska vojna med raznimi ruskimi strankami. Kri ni tekla več na rusko-nemški-avstrijski fronti, marveč po ulicah Petrograda, Moskve in drugih ruskih mest. Da izvojujejo notranjo državljansko vojno in ostanejo zmagovalci proti več kakor dvetretjinski večini ruskega naroda, ki je boljševikom nasproten, so se začeli v Brestu Litovskem pogajati z osrednjimi državami. Njihovo geslo je bilo:; mir na zunaj, boj znotraj! Do preteklega petka ta pogajanja niso imela še nobenega dejanskega uspehia. V nobeni sporni točki se niso zedinila naziranja Trockega in nemško-av-striiskih zastopnikov. Ko pa je v soboto Ukrajina kot samostojna in neodvisna država sklenila mir z osrednjimi državami, je Trockij v nedeljo izjavil nastop miru tudi z ostalo Rusijo. Rusija še ni sklenila formalne mirovne pogodbe kakor Ukrajina, marveč je kratkomalo odpovedala vojno stanje in podala izjavo, da je odredila popolno razoroženje ruskih vojaških sil. Pogajanja pa bodo tekla dalje in se bodo tikala političnih, pravnih in gospodarskih razmer. Ta pogajanja se bodo. kakor je napovedal Trockij, vršilai deloma neposredno med udeleženimi vladami, deloma pa v komisijah, ki jih imajo Nemčija in Avstrija in njeni zaveznici v Petrogradu., Kakšen bo torej mir z Rusijo, tega še ne vemo, ker je k temu še treba obsežnih pogajanj. Ra? merje med nami in Rusijo se je v toliko spremenilo-da ne vlada več premirje, marveč mir. Kako se pa bodo rešile preporne točke o Poljski, Litvi in Kuron-ski, nam še ni znano in v tem hipu tega najbrž ne vesta ne Cernin in Kiihlmann, pa tudi ne Trockij. Da je bil Trockij naenkrat tako dostopen za mir, je storila Ukrajina, katera je kot samostojna država sklenila mir, katere pa boljševiki in najbrž tudi še druge ruske stranke ne marajo tako lahko pustiti iz veleruskega območja in iz zveze z Rusijo. Mirovna pogodba z Ukrajino, ki je samostojna država šele od 20. novembra 1917, ko je osrednja u-krajinska vlada (Rada) v Kievu proglasila Ukrajino za samostojno, neodvisno državo, je postavila Ukrajino v družbo samostojnih evropskih držav ter ji je že tudli določila meje. Med Avstrijo in Ukrajino bi nai ostala stara meja, ki je bila med Avstrijo in Rusijo. Dalje proti severu bi naj delala mejo črta, ki se vleče od Tarnograda ob gališki meji blizu reke San do mesta Melnik ob reki Bug severozahodno od Bresta Litovskega. Ta črta teče v sredini med rekama Visla in Bug; mesto Ljublin bi pripadalo bodoči Poljski, Holm in Brest Litovsk pa Ukrajini. In ravno tukaj se začenja spor med kraljevino Poljsko in Ukrajino. Ce obvelja ta meja., kakor je določena v mirovni pogodbi z Ukrajino, bi Poljska ne dobila Volinije ne holmskega okraja in bi bila sploh zelo pristrižena, zlasti če bi se še izpolnili vsenemški naklepi, ki tudi zahtevajo precejšen del Poljske, namreč tisti, ki me'i na Prn«;:o. Druge potežkoče tvor pa meja medl Rusijo in Ukrajino* V smislu toliko potrebnega miru odkrito in to plo želimo, da bi se vsa ta vprašanja rešila potom pogajanj in pogodbe in da bi se Rusija tudi v svo notranjosti tako umirila in uredila, da ne bi revolucija in nered zopet ogrožala miru, ki je sedaj nastopil med nami. Nastop miru odpira množicam, tr pečim pomanjkanje in glad, upanje na dovoz živil, ki so baje v Rusiji in zlasti v Ukrajini nakopičen;1 ter Čakaio izvoza. In ravno to dvoje je, kar vsji potrebujemo: kruh in mir! Ministrski predsednik Seidler na pobega in po-vrat kii« Dne 7. februarja ob 6. uri zvečer bi naj avk-strijska državna zbornica glasovala o začasnem državnem proračunu. Ministrski predsednik Seidler se je mnogo trudil, da bi dobil večino poslancev na svojo stran. Prosjačil je pri Poljakih in Ukrajincih. .Svojo srečo je poskušal tudi pri Jugoslovanih. A predno je prišlo do glasovanja, je Seidler odstopil s celim ministrstvom. Mož se je pošteno zaračunal. U-pal je, da bo lahko spravil skupaj potrebno večino. A kakor vedno, tako se je zaračunal tudi tokrat. Je pokazal, da je slab računar. Hotel je vladati brez Slovanov. A to danes ne gre več. Seidlerjeva in tudi vsaka druga vlada bo morala uvideti, da smo Slovani v Avstriji v večini in da se brez nas in proti nam ne da več vladati. Tokrat so se skujali vladi tudi Poljaki, ki so še sicer vedno pomagali vladi potegniti voz iz blata. Prejšnji teden so vojaki iz Nem- Poljski klub je z ozirom na te dogodke sklenil dne 7. februarja malo pred nameralvanim glasovanjem, da ne bo glasoval za državni proračun. Ko se je doznalo za sklep Poljakov, je bilo takoj jasno, da je stališče Seidlerjevega ministrstva omajano. Nemci sami so preslabi, da bi rešili vlado iz zagate. K vsemu temu pa je še nastalo tudi med Cehi veliko razburjenje. V večinoma češkem delu dežele, v Trutnovu, je hotela dati vlada Nemcem popolnom nemško okrožno sodišče, proti kateremu se Cehi iz o pravičenih razlogov odločno upirajo že dolgo vrsto let Ko so Cehi izvedeli za nemško in vladno namero, so zagrozili, da se bodo borili proti tej protiČe-ški nakani z najostrejšimi sredstvi. Grozili so celo z razbitjem državnega zbora. Vitez Seidler je klical k sebi voditelje Poljakov, Cehov in Jugoslovanov. A pregovoriti ni mogel ne Poljakov, še manj pa Cehov ali Jugoslovanov. Češki voditelj r Stanek je izjavil, da Cehi sploh ne marajo staviti vladi med vojno nobe-> nih zahtev. Dr. Korošec pa je v imenu Jugoslovanov iziavil, da ostanejo Jugoslovani zvesto na strani Cehov. LISTEK« Vojni sporni «d« UanoČ Golen.j (Konec.) Korno poveljstvo si je zgradilo radii tega pod zemljo betonirana bivališča, ki so bila dobro zavarovana proti vsaki še tako težki bombi. Cela zgradba je morala stati na sto in stotisoče kron. V te prostore so je preseljeval korni štab v svitlih nočeh, kjer je lahko deloval v domovinski varnosti in brez-skrbnosti.. V Buczaczu smo bivali samo dva dni. Na tukajšnjem kolodvoru so nas zrivali v železniške vozove; oddrdrali smo proti Bukovini v Že omenjeno selo Jourkoutz. Saj je bilo že meseca junija in pri nas je vedel že vsak infanterist, da se bo pričela vsak čas ruska velika ofenziva. Mi smo zrli mirno, samozavestno priliodnjosti v oči v svesti si, da so naše postojanke nepremagljive. Ko so nas z -tožili dne 3. junija na kolodvoru v Jourkioutzu, je povabil nag gtab diviziioner na bogato večerjo. Smo bili prav židane volje do jutrajne zoro. Komaj sem zatisnil oči v svoji bajti, me je Že klical šef divizije k telefonu, kjer sem zvedel, da so pričeli Rusi napad s pomočjo strupenih plinov. Ta novica me je vznemirila presneto malo, ker sem se čisto mirno vlegel in zadrotal do visoko vozečega se solnca. Ko sem prestopil prag uočišča, mi je zarobne! v uho ruski bobneči ogenj na celi bojni Črti, ka^or daleč so nesle oči. Sovražni« je streljal iz kalibrov, kakoršnili še do tedaj nismo okusili iz ruskih tonov. Rusi so uporabljali težke ladijske topove, iz katerih so pošiljali svoje železne pozdlrave daleč za našo fronto. Cela obdnjestrska ravan se je tresla od ¿¿roma ; povsod se je pokajalo v črnih .stebrih proti nebu; povsod je bilo videti na tisoče in tisoče šrapnel-i-kih oblačkov. Pri tem prizoru me je nekoliko pogrelo, ker nisem bil vajen podobnega ognjenega plesa, od Gorlic več. Ce predere sovražnik, bo to za nas rezervo dan krvi in smrti. Okoli poldne smo že prejeli povelje: izvesti ja protinapadi severno od sela Jourkoutz, kjer so Rusi fcili že udrli v naše postojanke z dvema divizijama. Selo Jourkoutz leži v kotanji, nad vasjo je pa pla-n ravan skoro do ruske meje. Ta oela planjava j" bila meseca junija nepregledno žito morje. Komaj smo se pokazali iz globeli na ravnini, nas je že objela ruska artilerija s svojo ognjeno ve- rigo. Za naš hrbet se je vsul tako gost zapiralni o-genj iz samih granat in šrap)ielov, da bi cie bila u-šla nazaj Še miš ne, kaj šele človek. Za hrbtom to« ča smrti, pred nami kot listja in trave na gosto ruske pehote. Pobeg izključen; zmaga negotova! To so občutki, ki pretresejo trenutno vsakega starega in voj;io'zkuŠene a vijaka. Valili smo fe naprej, ne meneč se za smrtno točo, ki je sili po: nas od vseh strani. Se danes ne vem iu mi e kac naravnost nerazumljivo, zakaj je začela lezti ruska pohota nazaj, ko smo se pojavili mi s protinapadom. Nikjer nismo zadleli na infanterijski odpor, ker so je umikal sovražnik prostovoljno v honvedom odvzete postojanke. Odtod pač nismo mogli prepoditi Rusov, ker nam je skoro popolnoma manjkalo artilerije, ki je bila tedaj skoro vsa zaposlena pri ofenzivi proti Italiji. Od nas zasedena nova bojna Črta je bila u-godno ležeča; predstojniki so se zedinili, da jo naj utrdimo ter trajno zasedemo. Precej posrečeni protinapad nam je močno razredlčil vrste častnikov in moštva. Rusi so sedaj mirovali v našem odseku celi dan 5. junija. Dne 6. junija so nas zopet obsuli z neverjetno i artilerijsko silo. Na levo od nas sta bila dva precej velika ribnika. Bog zna, kaj je domneval sovražnik : v tej mlakužni vodi, ker ie iznlal z granatami vso vodo in ..e raztrosil nedolž ie žabje krače na vse ve- Ker je Seidler vidlel, da ne more naprej, je po-tial cesarju ostavko celega svojega ministrstva. Dne 7. februarja ob uri se je seja državnega zbora prekinila. Predsednik Grofi je naznanil, da je ministrstvo odstopilo. Cehi so to naznanilo sprejeli z o-flobravanjem. Cesar pa ministrskega odstopa ni sprejel in je odredil, da naj še vitez Seidler ostane naprej minister. Te dni se vitez Seidler pogaja z voditelji dr-žavnozborskih strank. K sebi je opetovano klical tudi Poljake.. Cehe in Jugoslovane. Ali se mu bo posrečilo pridobiti veČino poslancev za proračun, šp danes ni jasno. Jasno pa je, da, Cehi in Jugoslovani ostanejo zvesti zavezniki in da vladi, ki se je zapisala Nemcem in noče ugoditi niti najbolj skromnim slovanskim željam, ne bodo dovolili državnega proračuna Ce so bo Seidler zopet zaraičunil, je njegova stvar. Govori se, da se bodo iz starega ministrstva morali ločiti minister Hofer, Schauer, "VVimmer i i Toggenburg. Dosedaj, ko to pišemo, nam še ni znano. ali se bo ministrstvo res preustrojilo ali ne. Kmetikd pritožbe. V seji državnega zbora je poslanec Roškar govoril o težavah iu težnjah slovenskega kmeta. Go-Bror prinašamo v celoti. Poslanec Roškar je izvajal najprvo slovensko: Edino rešilno sredstvo: Konec vojske. Kdo bi bil pričakoval pred petimi, šestimi leti, da doživimo razmere, v katerih živimo danes? Predragi! Prekratek je Čas, da bi mogel opisati le ns. kratko vzroke, ki so pripeljali do tega. Pribijem le dejstvo: Ako se položaj ne spremeni kmalu, ako ne mine ta nasilna vojska, potem prenehamo mi in nage življenje in narodi se bodb pokončali sami. Živila se krčijo od dne do dne in to ne le po mestih in trgih, ampak tudi po deželi. Ljudstvu se vzame vse, kar ima. tako da je nevarnost, da bo izročeno lakoti. Kako naj si ljudstvo pomaga? Obrača se na nas, svoje zastopnike, da jim pripomoremo do rešitve. A žalibog pa je naša moč nezadostna. Poznamo edino rešilno sredstvo, ki nas- zamore rešiti: Konec vojne. Zato zahtevamo od merodajnih faktorjev, Ha zasta-v ,o vse sile v dosego tega smotra. Nemško je nadaljeval-Pomanjkanje živil v mestih In na deželi. Predmet, o katerem govorimo, je zelo važen; jaz bi ga skoraj označil kot najvažnejšega. Bojim se samo. da bo tako kot prejšnje razprave tudi ta šla mimo nas brez sledu. (Tako je!) Dosedaj Še ne moremo nikjer pokazati na primerno ureditev prehranjevanja, ki bi prinesla ljudstvu res to, kar rabi. Gospoda moja! V mestih se toži o pomanjkanju živil. V tem oziru pa sedaj na deželi ni nič ugodnejše — temveč še mnogo hujše. Skušal bom to dokazati s kratkimi besedami. Neenakomerne rekvizicije. Spoštovani gospodje! Rekvizicije, katere mora prenašati kmetsko ljudstvo, se izvršujejo talčo neenakomerno, da imamo celo družine, ki se morajo zadovoljiti s tako ozko omejenimi živili, da niti ne bodo izhajale do nove Žetve. Te družine tudi nimajo nobenega upanja, da bodo pozneje odlkoder drugod preskrbljene z živili. Kako se izvršujejo rekvizicije ? Skoro vsak mesec se v zadnjem času vršijo ena ali dve rekviziciji. Preteklo leto se je v e|ni in isti občini re>kyiriralo po 4- do 5krat; letos pa je že izvršena tretja rekvi-zicija. Sliši se, da ji bo skoro sledila še četrta, h temi rekvizicijami se ljudstvo samo razburja, posebno tam, kjer so dloma samo ženske. Temu se tudi ni čuditi, če pride k hiši kar po 7 do 8 vojakov, da bi izvrševali svojo službo. V zadnjem času jih pride v eč kar z nasajenimi bajoneti. Kako to upliva ljudstvo, si lahko sami predstavljate. Tukaj bi p;, vendar vprašal: Ali je res dejanska potreba, da rabi ta oborožena previdnost? Ali je kmetsko ljudst vo res že kje s svojim obnašanjem to izzvalo? se je že mogoče kje uprlo naredlbam, ki se vendai povsod izvršijo? Ne, gospoda moja, dosedaj še nikjer! Raz ven slučaja v Forminu. Kmetsko ljudstvo je vedno pripravljeno, da vse, kar more pogrešati, odda z dobro \oljo. S kako brezobzirnostjo se izvršujejo te rekvizicije, se žal v tem kratkem času ne more obrazložili. Dogodijo se slučaji, da žena, ki se je mogoče prestrašila vsled postopanja članov reltivizicijskih ko-r.-isij, pozabi takoj kakšno zalogo pokazati ali hitro naznaniti: to imam tukaj, ono tam, in tisto blago se potem proglasi kot skrito, se odvzame brezplačno in stianka se še kaznuje. Imamo številne slučaje, kjer se tako brezobzirno postopa, da poljedelcu ne pustijo n li semena za prihodnjo spomlad. Še pred kratkim sem imel priliko, da sem posredoval in prosil na o-ki-ajnem glavarstvu, naj ljudstvu pustijo vsaj potrebno seme. Kakt nasledki bodo dozoreli, Če v spomladi ne bomo imeli semenja, to je vendar jasno in .¡az upam. da bi bilo škoda izgubljati o tem vsako j nadaljno besedo. I ) Z dovoljeno količino moke ne moremo izliajati. Nadalje je ugotovljeno, da .s količino, ki se ■i nam v zadnjem Času pušča za prehrano, nikakor ne moremo izhajati, in to pa posebno radi tega ne, ker se na deželi prodaja čisto malo mesa. V mesnicah na. kmetih ni dobiti več mesa in tudi pridelovanje mesa je tako vezano, da se ga prideluje popolnoma premalo. Z odredbo od 16. jan. 1918, drž. zak. štev. 16. se je dosedanja količina moke tako pri pridelovalcih in nepridelovalcih zelo okrajšala. Osebam, ki sami ne pridelujejo žita, se je dovoljena količina s-krajšala. odj 1400 na 1150 gramov na teden. Osebam, ki težko delajo^ med nepridelovalci, se je kloličilna moke istotako skrajšala in sicer od 2100 na 1850 gr. moke na teden. Po novi odredbi se je količina moke pri pridelovalcih, ki opravljajo lahka dela, skrajšala na 75%, pri onih, ki opravljajo težka dela, pa na 82%. Na kmetih je preskrba z moko najslabša. Primeroma slabša je preskrba z moko pri nepridelovalcih na kmetih. Ti dobivajo glasom odredbe enako količino kot mestni nepridelovalci. V resnici pa ne dobijo niti eno petino od določene količine. Imamo kmetske občine, posebno na Slovenskem Štajerskem, ha Kranjskem in v Primorju in nič manj v južnih deželah: v Istri in v Dalmaciji, ki skozi 3 ' do 4 tedne ne dlobijo ne kilograma moke, Čeravno se ! nahaja tam mnogo takih, ki sami ne pridelujejo Ži-| ta. Podružnice vojno-žitno-prometnega zavoda delajo i že ves čas vojne tako. da vso razpoložljivo moko s-■ hranijo in pripravijo za večja mesta: Dunaj, Gra-] dec in druge industrijske kraje;, če kaj preostane, { pošljejo ostanke manjšim mestom in trgom, in Še le ( nazadnje, če Še sploh kaj ostane, dobijo kmetske občine. Radi tega gredo poslednje navadno vedno s praznim jerbasom domov. Po določilih § 5 naredb« uraaa za ljudsko prehrano od dne 15. avgusta 1917, drž. zak. štev. 339, se lahko dobijo priboljški pri živilih. Ti priboljški pa ne smejo presegati pol kilograma na osebo in teden. Kot priboljšek pride v po-štev: zdrob, ječmenček, ovseni riž in testenine. Ker pa se ti priboljški podelijo samo tistim osebam, katere tudi sicer dobivajo moko, vsled tega kmetske občine sploh niso dobile nobenih priboljškov. Nezaupanje do uradov in oblasti. Ker se pa sploh ne ve, do kakšnih sprememb bo še prišlo in kakšnih prikrajšav je še nadalje pričakovati, je nastalo v kmetskem prebivalstvu že veliko nezaupanje do uradov in oblasti in to nezaupanje vodi v resnici ljudstvo do tega, da si išče samopomoči, da skriva lastna živila, kar sicer ni samo obsojati iz postavnega, ampak tudi iz človeškega stališča. Na najslabšem pri tem so pa tisti, katerim ni mogoče živil tako poskriti, da bi se ne pokvarila. Živila se ali pokvarijo, ali se jih pa. najde in dotič-ne osebe so vrhutega še hudo kaznovane. Gospoda! Veliko na slabšem je še pa, kakor sem že poprej o-menil, delavstvo, katero zase ne more zadbsti pridelati in je torej odvisno od pridelovalca. Kako je onemogočeno pridelovanje svinjske masti in sploh pita-me svinj, so je tukaj že večkrat povedalo in doka-r-/do, kajti Če ni močnih krmil, je neomogočeno pitanje svinj. In kaj vse se še tukaj zahteva r Vsak mora od vsake zaklane svinje oddati določeno množino Špeha, vse eno, ali bo sam izhajjal, ali ne. V zelo redkih slučajih bodo kmetje v stanu oddati zahtevane množine, kajti nimajo niti toliko, kolikor bi rabili sami zase, kajti svinjske masti se pridela vedno manj in se je bo še manj pridelalo, ako bodo te razmere trajale Še nadalje. Mnogo živil se pokvari. Kmetsko prebivalstvo je zelo ozlovoljeno tudi zaradi tega. ker se vsako leto pokvari in uniči toliko živil in sicer na vse mogoče načine. Prosim vas, ali se je poprej v mirnem Času kedlaj čulo, da bi sa bilo pokvarilo toliko živil, Kakor vravno sedaj? Zdi se sicer, da sfi. je večkrat nalašč pripustilo, da so se živila pokvarila in sicer iz namena, da bi se taka pokvarjena živila uporabljala v industrijske namene, kot špeb, tudi krompir za izdelovanje Špirita itd. Še nedavno n. pr. se je v Radjgoni pokvarilo več vagonov krompirja, v Gradcu 15 vagonov in tudi na Dunaju večje Število vagonov krompirja. Kakšna. pomoč bi to bila za prehrano prebivalstva, Č® bi se bila uporabila vsa potrebna sredstva, da bi se kaj takega ne pripetilo? Nasilna, in neurejena rekvizieija krme in živine. Nadalje se še tudli dotaknem vprašanja glede rekvizicije krme. Rekviriranje se izvršuje popolnoma brezobzirno, ne da bi se pri tem pazilo, je-li je kmet nadalje v stanu ohraniti stanje svoje živine ali ne. Določeno ni nikjer, ali vsaj kmetu ni znano, koliko krme se mora na mesec pustiti kmetu za vsak komad živine. Pravijo, da se sme Emetu odvzeti ena. petina krme Še celo tedaj, Če bi imel krme polovica manj, kakor je potrebuje. Pri oddaji živine se še pa hujše postopa. Kdor nima krme ali Če se izkaže, da s krmo ne more izhajati, se mu enostavno odvzame toliko več živih e. Kako je sedaj z našo govejo živino, je zadeva, o kateri se mora brezpogojno tukaj govoriti. VeČina kmetov sploh nimia nobene vprežne živine več. Kakšne ...................... trove. Naš štab se je stiskal par sto korakov za to fronto v majhne kolibe, ki so bile izkopane v hrib. našo bližino so bobnele granate, da me je potre-savalo na tleh čepečega tako močno, da še telefon;« nisem mogeldržati na uho Naš ubogi polkovni oče! V onih par dneh te smrtne groze sva postala, zaupna, da mi še dandanes piše: ,.Ljubi moj sin!" Enkrat in sicer 6. me je rešil stari gospod z objema smrti. Rusi so prali po nas kot po štrenjah. Oberstu je postajalo malo pretesno krog srca in je poklical mene od telefona v svojo bližino. Še nisem počenil k njemu, je prifrČala skozi okno moje luknje granata in razkadila celo kolibo. Sedem mož, med njimi tudi moj sluga, so si kuhali pri meni Črno kavo, ko je udarila granata. Vseh sedem je obležalo mrtvih. Se človek oddahne pri takem trenutno slučajnem pobegu iz pesti gotove smrti. Dne 7. junija je zakrilatil zopet mir. Plazil se sem v naše postojanke, da blagoslovim . padle in začrtam na karti novo bojno Črto., Naših in Rusov je dosti ugriznilo v travo; vse smo položili v tri zelo rnzsežne grobove. Pri pregledu postojank so me prosili vojaki od 1(S. kompanije, naj odstranim za božjo voljo ruske r . liče, ki so ležali Že nekaj dni v junijskem solncu i k pred njimi. Sovražnik je tičal koj pod bregom le brih 10 korakov odi naSih. Kakor hitro je kateri olil nos ali roko iz kritja, se mu je že pocedila kri ali ga je pa zavil smrtni plašč. Vsled sovražne strojnice, ki je bila preblizu, je bilo izključeno misliti, da bi se dali mrliči odstraniti z rokami. Smrad je bil tako omamljivo dušeč, da bi naše vojaštvo ne moglo Še nadalje vdihavati okuženega zraka. Naročil sem pri trenskih kovačih železne harpune in jih pritrdil vsako na vrv. Na te drogove bi naj naši pritrdili mrtvece in jih potegnili v jarke, da se potem zagrebejo. Niti tega niso dopustili Rusi, ker so prestrelili vsak motvoz, predno je bil še mrlič v našem jarku. To početje je nas vse jezilo. Z oberstom sva sklenila, da jih bova izkurila izpod brega kot jazbece z minami in havbicami. Polkovnik jni je zapove-dal na večer 7. junija, da- se podam 8. opoldne na holm 260 in opazujem od tamkaj, kako se bo streljalo na Ruse pod bregom. Da bi se pa lahko priplazil na opazovališče j neopaženo varno, je zaukazal naš očka pionirjem: | izkopati v noči od 7. na .8. dohodni jarek od nas na j griček. To očetovo povelje me je uščipnilo prav ¿o živega. Sem razkladal gospodu, dla, se bom vlekel na odkazano mesto brez vsakega dohodnega jarka, kateri bi mi ne bil nič drugega nego pot v smrt. Ruski opazovalec bo takoj zapazil razruvano zemljo in lopnil po meni z artilerijo. gospod oberst je v skrbi zn mojo varnost nakremžil obraz v predstojniške gube in vztrajal pri izdanem povelju po Pilatovo z bese dami: „Kar sem ukrenil, sem ukrenil!" Kaj sem hotel? Sem se pač vdal oberstovemu povelju. Ono no5 od 7. na 8. sem spal nemirno v gotovi zavesti, da me Čaka drugega dne nekaj krvavega. Drugo dopoldne sem popil nekaj črne kave, si vzel dva (Daljnogleda, svojega in polkovnega, telefo-nični aparat in se podal v usodepolni jarek z nepo pisnimi občutki gotove nesreče. Točno ob 12. uri <> poldne smo otvorili ogenj iz treh metalcev min iv dveh havbic v ono rusko gnezdo pod bregom. Zadevali smo dobro. Že koj po prvjjh strelih so začel Rusi frčati iz podbrežnega kritja posamič eden drugim. Oberst mi je še ves oveseljen častital k Vidne mu uspehu. Zahvalil sem se mu za Častitko, ko pribrenČal prvi šrapnel nad mojo glavo. Zavedal so sem: sedaj te pa že imajo! Premišljal sem v negoto vosti: bi li naj pobegnil ali vztrajal, da preženemo vse Ruse do zadnjega? Med tem omahovanjem med vztrajnostjo in pobegom je pripiskala prva. težka granata in se zakopala kakih 30 korakov na levo od mene. Druga jo zatulila na desno, tretja je padla pred me, četrta! ' za menoj. Sledilo je par mučnih trenutkov: bo Še li streljal naprej, potem me pogodi prav gotovo: s goče bo pa odnehal in me pustil pri miru. Telefoniral sem še oberstu: da me močno obstreljujejo, moral bom bržkone pobegniti. Očetovega odgovora nisem čul več, ker sem omahnil smrtnone-varno zadet v jarek. Pred očmi mi je zaplesalo n* nerazločno plat; zaskelelo me je v levici, po glavi, v lopatici in po hrbtu, kakor da bi me nekdo lopnil s težkim batom, Omračila se mi je zavest popolnoma in nisem se več zavedel nekaj dni, dokler se nisr prebudil iz omotičnega spanja, ležeč na operaellsbi mizi v Miskolozu na Madžarskem. —-- 14. ishranrja 1918. Straif, bodo posie^ieei' je, da bi se mogla le ®pomla(t polja tako obdelati, • bi bilo potrebno za ljudsko prehrano. Te razmere im ;:r.:\'ivi:ost t ^mu siUjo iu ti i* se splošno govori, da so bo : • - ; " uodočnosti obdelovalo le toliko zemlje, kolikor se j« b^tJ» mor» obdelovati in koliko se potrebni« ««nega j. Posledice tega so pa vsakemu Poman* -anje mlelia. Vrhntoga je še pa pomanjkanje mleka večje od do dne, kajti popolnoma brezobzirno se rekviri-i-ajo i" kolje.o krave-mlekarice in telice* breje več kakor 4 mesece. Večina naših kmetov in sicer ravno največ;. in najboljši, ima dandanes v, svojih hlevih le še mlado živino in še ta se rekviri. a brez ozira na težo. brez «žira na to, ali je rekvirira ia žival krava-iJekarica . li breja telica, brez ozira i:a to, ah je le ,sa poi rele«; ali celo nič rejena. Zelo pogosto se ; pokol e taxo ;uha goveja živina, da daje le prav malo mesa. ozemlja, n. pr. gubernija Holm in še tudi obsežni deli j gubernije Lublin in Kielce. Poljaki ne morejo mirno gledati, kako se obširni kosi Poljske trgajo od Poljske in pridružujejo drugemu narodu. Ker grof Cer-nin ni branil poljske pravice in zaihteve, radi tega Poljaki ne marajo več biti v vladnem taboru. Tako j bodo sedaj tri močne slovanske skupine proti vladi: Cehi, Jugoslovani in Poljaki. Te tri skupine štejejo nad 200 poslancev. V vladni tabor pa so vstopili U-krajinci, kateri so zelo zadovoljni, da se je Ukrajini priklopilo toliko poljskega ozemlja. Vlada skuša pr dobiti na svojo stran tudi nemške socialne demokrate in Italijane. Taifo bi imel Seidler proti združenim Slovanom zbrane Nemce, Ukrajince, Italijane in nemške socialne demokrate. S temi bi potem skušal spraviti pod streho državni proračun in — Se nadalje vladati proti Slovanom. Ce le ne dela Seidler zopet rar-čun brez krčmarja! Ogrski državni zbor bo baje vlada razpustila, Če ne bo sprejel vladnega predloga glede spremembe volilne pravi». Slabe ^oaledice. Kajdovalo, ako bi se vj" nagajale velike zaloge živil? Nikdar! Le kme1 mora prenašati vse to in sicer vrhutega večkrat v lt'u. KmetsL:? ljudstvo je že skrajno razburjeno, imetje izgubljajo veselje do dela. Govori se toliko o tem, ka:o zvišati pridelovanje živil, toda na potrebne pogoje, 'ateri so se tukaj že tolikokrat zahtevali, se pa ne oziia Gospoda I Ce nam vojaštvo, t ziroma vojska pobira vse naše mlade delavske moči. Če ne bode več 4oIiko živine, da bi se moglo pravočasno obdelati po-*ja in končno, Če se nam bo odvzemala naša življenjska moč, naša živila, na ta način. kaLir s« je to do-sedaj dogajalo, potem mora priti in bo prišlo tudi tako daleč, da bodb vsled nezadostne hrane pojemale naše moči in končna posledica bo lakota. Ako pa bo uničeno kmetsko delavstvo, bodo čutili posledice tega tudi vsi drugi stanovi, katerim se d.indanes godi •veliko bolje nego kmetu. (Živahno pritrjevanje.) S^eta prisega Franc zov proti Nemcem Med francoskim ljudstvom vlada 6e vedno veliko sovraštvo proti Nemcem, ki so leta 1870 in 1871 »odtrgali od Francije deželi Alzaoijo in Lotaringijo. pred leti se je ustanovilo ljudsko društvo „Sveta Zveza", Katero si je zapisalo za glavno načelo: pognati Nemce nazaj s francoskih tal. Preteklo nedeljo j6 imela „Sveta Zveza" velikanski shod v Sorboni v Parizu. Zbralo se je na tisoče in tisoče francoskega ljudstva. Predsednik Deskanel je obnovil naslednjo sveto prisego francoskega naroda: „Prisegamo pri naših mrtvih in pri vojakih ob Marni, ob Iseri in pri Verdlunu, da ne bomo prej odložili orožja, dokler se ne bo maščevala krivica, katera je bila pripravljena že skozi celih 40 let proti svobodi sveta, dokler up bodo osvobojene Belgija, Srbija in Rumunija in dokler Francija ne bo zopet pridobila leta 1870-1871 izgubljenih pokrajin." Tisočglava ljudska množica je ponavljala to sveto prisego francoskega naroda. Nemška < fenziva i a zahodu Angleško Časopisje piše, da se bo že v bližn,;h -dneh pričela nemška ofenziva na zahodnem bojišču. Naobeb stra|neh se pripra/vltjajo z mrzlično naglico na velike boje. Nemci so baje spravili večino svoje armade iz Italije in z ruske fronte na fronto proti Francozom in Angležem. A tudi ti se pripravljajo na vso moč, da zavrnejo silni naval Nemcev. Na pomoč so iim že prišli Amerikanci z moštvom in z močno ar-tilerijo. Cela Anglija in Francija in tudi Amerika se pripravlja na velike in krvave boje. To bo boj na ži-vljenie in smrt. Gre za to, ali si pribori svetovno nadvlado Nemčija ali Anglija s svojimi zaveznicami. Vojni strokovnjaki so mnenja, da tako krvave bitke, kakor se bo bila letoš-vo spomlad na zahodu, še ne pomni svetovna zgodovina. ■i ; i r* V- Vi u S "i* Državni zbor ima prihodnjo sejo v torek, dne 19. februarja. Poljaki proti vladi. Poljski klub je po svo:em načelstvu naznanil ministrskemu predsedniku, rta bodo Poljaki odslej v državnem zboru in v delegacijah stopili v na;oslrejšo opozicijo proti vladi. Poljaki so silno vanevolieni, ker se je ▼ mirovni pogodbi z IJkrajinoi priklopilo k Ukrajini mnogo poljskega Nova častna kanonika lavanlinske škofije. Cesar je z odlokom z dne 23. januarja 1918 imenoval dekana in župnika v Šmarju vlč. g. Ivana Bohanec ter dekana in mestnega župnika v Brežicah vlč. g. Josipa Mešiček, za častna kanonika lavantinskega stolnega kapitelja. Čestitamo! •f* Župnik Karel Tribmk. Dne 10. fehruarja t. 1. je v JurkloStru nagloma umri larnošnji apnik č. g. Karel Tribnik v 72. letu svoje sta rosti. Rojen je bil leta 1846 na Meti, v duhov uika posvečei leta 1872. Kot kaplan je služboval v Rušah, Konjicah pri Sv. Juriju ob južni želez niči, v Loki pri Zidanem irostu, na Teharjih in pri Novicerkvi do leta 189B, ko je bil imeaovan 'a župnika v Jurkloštru, kjer je služboval do njegove smrti dolgo dobo 25 let. Njegov pogreb e je vršil v torek, dne 12. februarja ob 10. uri oredpoldne. Mnogozasiumemu in občepriljublje-nemu župniku svetila večna luč! •f* P. Fruktuoz Frank. Frančiškan p. Fruktuoz Fraok pri Sv. Trojici v Slov. gor. je nenadoma preminul Dne 15. janua-ja je šel v svoj rojstni kr?j Prem na Kranjskem poročat svojo sestrično. Dne 31. jan. se je vrnil v Maribor in iskal voznika da bi se peljal do Sv. Trojice. Pa žal brez uspeha. Pošta slučajno tudi ni vozila. Zato jo je mahnil peš. Večkrat je tožil o nezdravem o-srčju. Težavna pot ga je silno zmočila Tako se je potožil preč. g. župniku pri Sv. Lenartu. Po kratki večerji je v hudi me
  • e o-proščen za to, da v Ptuju na trgu ceni ženskam, kako drago sme katera ceniti svoje borne pridelke. Kako Linhart postopa, to izkustva pa menda imate že! Vaši možje pa bi imeli važnejši vzrok, da se jih oprosti. „Kdor ima oči, da vidi, naj gleda.!") Ko gre za (o, da se osumniči poštene Slovence, porabi nemčurska klika na'ostudnejša sredstva.Zmiraj enako. Hitro po Brenčičevem shodu se je poslala brzojavka na nemške liste, da je bil shod razpuščen, ker so se čuli protiavstrijslci medklici. 'Kako pa so se glasili? Le čujte! Linhart vpije: „Wieder\vohl je bil Slovenec." Glas mu odgovori: „Tak kakor ti!" Drug glas: „Pje Linhart! Bog je ustvaril človeku glavo zgoraj, teletu pa nanrej." To so po nemčurski pameti protiavst-rijski klici. In srbofilni medklici so se čuli, piše šta-jerčijanec, pa kaki! Linhart besni proti Jugoslaviji, in nekdo zavpije:,„.Pje, le tiho bodi, še boš ti srbski kralj!" In na temelju tega dlenuncira ptujska propa-lost naše ljudstvo protidržavnega mišljenja. Pjebi j tujski nemčurji, ko so sedaj odhajali rekruti, a "e moremo J 40 vin.. Jraez K'«?'-.: ... vui., M««»a Repiô i, Ma- -uimamo toliko r-^tcra. — Ziïsij, » ltl *> íduod-v: 2. Kiaira liesu- i, iviarija Opozarjamo cenjene naročnike, ki za leto 1918 še niso poslali naročnine, da isto pošljejo vsaj t»o I. marca t 1. Tikret bomo zač li list ustavna«» vsem tistim, ki so še na dolgu naročnino za 1. 1918. Da ne bo treba lista prekiniti, naj se takoj pošlje naročnina. L st stane za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. VojaJri plačajo^samo potovico. Ea Tiskovni v Mariboru so darovali p.t.: Žer® Jožeta v Lju&nem v Savinjski- dolini sr nabrale 222 K in sicer so darovali: Obiteli Juzelnoya 10, Obitelj Janezova 10, Obitelj Pet'-va 20, gosp-, Korošec 2, gospa Koleno 10. Cïntolj Joškova 17, 0-bitelj Ermeno 10, Piki Marija 2, Bakou.k Marija 5, Goričar Kristin^ k, DruŠkovič Alna 2, DruSkovič Franca 9, rirunet Mica 3, Jelovnik Ana ¿., Plesec K-tTia 2, Hervatski Mariea 2, Serbela, Marija B, Zr>-čniK Zelka 2, Krolnik Franca 2, Lorger Antonija 2, Sušnik Marija 2, Papež Marija 2 Zagožen Mr^i 3, Juvan Marjeta 2, Mesenovič Unči 2, Suš- '.. Ma-r.,a 3, Sem Ivanka 3, Budna Liza. 2, 'Munet Fina B, Slatinšek TJrša 2, Jaranik Marii» o, Kopušar Fr. 2; po 1 K: gospa Brunei, Anr Juvan, Micka Juvan, Francka Juvan.' Remec, Liza Remec, Jnzefa Za o, I.Inrra Za-r.. Ana Senica, Jera Kepa, Marij Plesec. Marija Jež, Marija Pustoslemšek, Jozeia Juvan, Jezo!a Juvan, Liza Juvan, Tončka Juvan, An., Ei meno. Mica Ermenc. Jera Lihteneger. Helen;, Bi-hteneger, Urška Sepul, Marija Ermenc, Franca Ue-Šman, Ana Jamnik, Marica Ermenc, Jerca Spruk, Albin Ambrož, Franc Sušnik, Zefka Lihteneger, M Kočevar, Ana Račun, Marija Ermenc. Jozeia Ermenc, Micka Lihteneger, Johana Skrubej, Jozeia Jera>; A na Ermenc, Zelka Kočevar, Antonija Vezočnik, Pa vla Vezočnik, Micka Vodopivc. Marija Krajnc, Aot. Juvan, Pepca Juvan, Marija Herle, Marija Sušn/ Marija Jeraj, Marija Sem, Franc Krolnik, Franc» Podlesnik, Marija Zalesnik, Franca Zalesnik, Li-či Barbe1, Franca Podlesnik, Liza Hribemik, Pavla Klemenšek, Ana Barbe', Marija Brunet. Urša Klad-nik, M ari i a Orešnik, Mici Lorger, Roza Lorger, A-na Lorger, Marija Orešnik, Treza Grešnik. Marija Ermenc, Franca Ermenc, Mici Kaker, Micka V-aČnn. Zelka Vačun, Liza Kopušar, Ana Hanžič. Zefa Te-sovnik, Franca Valte, Budna Liza, Budna Zefka. Brimet Liza, Brunet Micka, Kopušar Ana. Vodušek Ana in Marica Sedovnik. Pri Sv. Kunigundi na Pr hor:u so darovali: Anton Obrovnik 2, Jnr;j Ovčar 4, Alo:z Verdnik 3. Ignac Koprivnik 1, Matevž Stribl 1, 'Janez gnile L Alojz Mernik 10. Aloiz Sadek 1, Matevž ZagomilšeV 1. Albert Zagomilšek 1, Ivana Hro^at 2, Amnlra Koprivnik 1, Marjeta Koprivnik g Voronika Koprivnik 2, Katarina Diraksler 1. Ivana Hren 1, Matilda Hren 1, Amalija Hren 60 vin., Antona Hren 1 K, Marija Hren 1. Veronika Hren 1, M'ari'n Hren 1, Marieta Hren 1, Antonija Ovčar L Veronika Ovčar 1, Marija Ravnjak 2. Katarina Ravnjak 2, Roza RavnjaK 2, Veronika Ravnjak 1, Katarina Ravnjak 60 vin.. Frančiška Ravnjak 60 v. Mari'a Sadek 2 K, Neža Sadek 10, Trezika Sadek 1. Roza Sadek 1, Malika Sadek 2. Monika Sadek 3, Marija Gričnik 2, Barbara Štefane 60 vin., Terezija Vivod 60 vin., Julijana Mernik 2 K, Neimenovani, ; Padeški vrh. 6, Katarina Mernik 2, Neža Trunkl 1, ; Veronika Stribl 2, Marija Malec 1, Marija gvab 1, \ Veronika Zbičajnik 1. Katarina Prelogar 2, Katar. Vran ek 40 vin., Neža Gačnik 1, Marija Spile 1, Pi-trof Frančiška 80 vin., Frančiška Gosak 1, Helena Zaeomilšek 1, Marija Vetrih t, Alojzija Vetrih 20 v, Marija Obrovnik 1. Uršika Korotančnik 1, Katarina Mavhar 40 vin., Antonija Podgrajšek. 1, Antonija Studenčnik 2, Antonija Korošec 2, Antonija Pole 1, Ai1 a ICobale 30 v, Kunigundla Koprivnik 1. Marija Boček 1, Veronika Vidmar 1, skupaj 107 K 10 vin. Zu, ljani Sv Lovrenca v Slov. gor. so poslali že 2 dar v znesku 341 K in sicer so darovali: Kukava: Franc Flos 10, Marija Flos 5, Margareta Toplak 10, Marija To >lak 5, Alo'z Toplak 5, Anolonija Toplak 2, Mari;a Re^erc 4, Peter Muhič 3, Jakob Horvati, Helena KovaČec 5, Ana Kovačec 2. Ivana Toplak 2. Katarina To -lak 1, Gera Doki 2, Ivana Samperl 2, Rozalija Samprl 1, Marija Sesula 2, Margareta Se-gula 1, Jakob Herca 1, Blaž Plolil 2, Ivana Plohi 3, Marija Cajlinger 20 vin., „ lies... HeSič 4, Mafija Veruč 1 'bih 2, Ivi T«- i A.IÜ, -ar-.a n ,.>lak /linci: ošf 10, hi t^a 4. milšek 10. Grafik: iva^a K 4nih vin., '-arija ; T^ezija tiratec 2, iu.^rina ^jupša 1, Mr ¿a l'r 60 vin., Janez Zmauc 1, ! an Ožin len'..v, , as j 1, Zagorci in Oblaki: ..užef P.rr? T, ,-r Jz Pignu/ • 1 Urška I/r ^ ¿5, . mceiic Rer Anton P.ooič 1, ! Fr- , riolo 2, Jožef Majerič „ Anton Holc 5, Mar. ' in Kat. Majerič o, Franc ote' lh 2, Terezija Holc 1, i Marija F-1- Z^»- ,nuk ,, Janez Ceh 2, Marjeta j ueh 3, Pavlina Murko 1, -iristina Murko 1, Franc ' Fekonja !, Marija Fek^ aja 2, Terezija Fekonja 2, \ Av*i:>neL Brumen 3, M „rija Muršič 2, Janez Muršič • 1, Marija Perša 1, /.polonija Matjajšič 2, Jan. Mur- I P.č 1, Margareta Felfabro 1, Marija Braček 2, Marija Holc 1, Mar'ja Zmauc 3, Ana Kukovec 1, Marija Kajnih 80 vin., Marija Matjašič Neža Braček 1, Mar.a Kežmoh 2, Marija Matjašič 80 vin., j Marija Kc.ar 40 vin., Marija Padovnik 1, Jož. Ceb i (župan) o, Begunka Julijana Peric 1, Katarina Ko- \ larič i, Antonija Holc 2, Jožef Semelie 1, Valentin [ P oior 1, Marija Holc 1, Marija Tašnar 1, Vučina \ Gera 1, Julijana Vučina 2, Jakob Vnuk 2, Anton l Zmauc 1, Julijana Cuš 1, Anton Cuš 1, Franc Holr: j 2, Ana Safarič 1, Gera Lovrec 1. V občini Pohorje, i župnija Hoče, so darovali: Tihi Visočnik 10, Marija I Toličič 10, Marija Robič 5, Marija Matilda Robič 3. | Jožefa Pergaver 5, Roza Ternjak 5, Amalija Kane- j er 1, Helena Genofefa Visočnik 5, Marija Pliber^ek [ 1, Jakob Lobnik 2, Terezija Visočnik 4, Pregl M;.r- ( tin 1, Pregl Franica 1, Blažič Kristina 2, Keršič Jo- i zefa 2, Ivana Cernis 2, Marija Vuga 2, Marija Mo- i zetič 2, Marija Bitežnik 5, Marija Podkrižnik 1, Iv. ! Korosova 1. Veronik Barbara 1.40, Lovrenc Robič 5. j Dovnik Liza 3, Dovnik Antonija 4, Lovrenc Dovnik \ 40 vin.. Rozalija Robič 3 K. Jožef Pliberšek 40 vin., i Julijana Lešnik 2, Marija Lešnik 1, Cveček Alojzija | 1, Marija Visočnik 1, Jurij Visočnik 3, Terezija Vi- j sočnik 2, Franc Visočnik 20, Pavlina Visočnik 10, i Monika Domadenik 3, Neimenovan 10 vin., Mar. Lu- ' nežnik 4, Nerat Janez 1, Družina Nerat 3, Serbinek ; Neža 1, Terezija Serbdnek 1, Terezija Vežner 60 v, j Alojz Visočnik 10, Ivan Curič 1, Visočnik Tila 1.20, \ 'j A8ii@ vi® II • • iranilnice in pc^ojilnice t .Braslovcah redni občni Ngiitror. uúiup-e i omejeno isres«, v četrtek, dne 28. ob 4 5. ki se vrši v četrtek, dne 28. iebmarja 1918 B. uri popoldne v zadružni pis&rci. DNEVNI RED: 1. Poročilo načeislva in nadzorstva. 2. Odobrenje letnega računa. 3 Sklepante o razdelitvi čisi-č^a d bička. Volite» 7 udov načelstva in 5 udov nadzorstva. Slučajnosti. BraslovCe, dne 12. februarja 1918. Za načelstvo : Josip Pauer, Franc L r be«. igs POZOR] Za novovpoklicane se toplo priporoča: podpisovanj« vojnega zavarovanja ali zavarovanja vojnega poa< jila c. kr. avstr. vojaškega vdovskega in sirotinske^a skada. Mesto za naznanilo v uradnem p nlopju c. kr. okrajnega glavarstva, Maribor, II. nadstr. vrata št. 190 ■ obrookramene z *sea> nnkladamirsvetilke. ogr® T T- VT ir .. ' o r ' Vsu^ , • "Z ' ^ (iia za razsvetljavo, kom Lubajnšek Marija 3, Vešnar Jera 1, Berdnik Barba- < , , , - — — - $ ■ ietne napr*vw z« eiek- ra 1 K. — Prisrčna hvala vsem darovalcem in nav- i dušenim nabiralcem! — Dr. Anion Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru. icno luč in silo 1 „Gleiehstrom"-»lektr<»-iDotor 110 \'»lt, «a 13 0 krat zavije, 3 P. 8. 1 „Gleick8trnm"-elektro motor 110 Volt a« l(i50 krat zavije, 2 2 P. S. 1 „Gleichitrom^-elektro-motor no Volt, se 1240 krat zav je, 1 6 P. S. brez jermenske pložče. 1 „Gleich»trom"-elektro-motor 100 Velt, 40 Amper. ''nm Slovensld vojaki 26. strelskega polka, za Tiskovni «lom. Slovenski vojaki ni5m pišejo: Daleč od Vas, dragi domačini, a v duhu vedno z Vami, beremo in se čudimo, kako vneto dielate za novo, veliko stavbo: za svobodno Jugoslavijo pod slavnim žezlom Habsburžanov. Stavite pa tudi drug dom, zbirališče slovenskih Spodnještajercev, Tiskovni dom v Mariboru. Ali mislite, da mi samo gledamo in Vas občudujemo v marljivem delu za boljšo bodočnost naroda? O ne! Za naš novi veliki dom, za svobodno domovino j Prod*i lfP» z 4 »obami, žrtvujemo že četrto leto vse, kar nam je ljubo in dra- | vel u klet >*prtJ. g0,t,!na ,n po. Saj si ne moremo misliti, da bi bila smrt toliko ; naših tovarišev, naša kri in naše rane, vse naše o- ; gromno trpljenje zastonj. In za naš Tiskovni dom, za ■ .eše zavetišče in pravo očetovsko liišo spodnjCatMjer- i skega vojaka, pošiljamo danes znesek 150 K. Darovali smo: Neimenovan 26 K, desetnik Perger Josip 20, Četovodja Poschl Franc 10, Četovodja Korošec A., strelci Hanžel Vitalis, Fridau Janez in enoletni pro- ; stovoljec poddesetnik Okorn po 5 K, strelca Seneko- i vič Jakob in Krček Martin po 4 K, podd setniki Koren Blaž, Oset Alojz, Cater Ivan in Rihter Jak. po | 3 K, desetniki Mir Ivan, Safarič Alojz, Poznič Erh., j G9.{7~7," proda oh »kraini cesti poddesetniki Ferleš Leopold, Dimec Anton, Zamuda i i^vane- Makule' lež^a, z lepo Viktor, Senčar Konrad, strelci PoČivavšek L, Zavec | hiio, josp. poslopjem, iilizo 4 »,ai« Konrad, Kotnik Peter, Straus Karel, Poznič Jožef, ! pri hiii ležeče_rod.rit.e_ zemlje, o d ust r i j a za r« zs v e i ! j a vo Fessl, družba z o. z. 183 Mar "bor o. Dr. Graiska ul. 12. 3 treoTina), zeleajadni in sadni Trt tu ii, grinjski kler in Telika dvodelna šapa, kakor tudi žensk« 1 ol» in pralni strej T Libojak 51, j). Petrevče. Pnseetvo na prodaj, 6 oralnr, njive, trarnik, gozd, rse t dobrem stanu. Ceaa *e izve št 20 VVa jreudorf p. St. Veit am Vogau. 163 ytla na prodaj, bleri za goved«, /x svi ije, vrt, 2 erala »jive. i>na ^e izve Grenzgasse it. 32, Maribor. lt>2 Osterc Jakob, Skledar Anton, Domadenik Anton, Se- i ^bJnea"tatadj' ver Alojz, Habjanič Anton, Rožman Janez, Slogovič ,.a ali pen',iou Anton, Krajnc Janez, Okreht Janez, Koller Simon, Ramšak Franc in Denice Anton po 2 K, desetnik Un-ger Franc, strelci Zlahtič Jurij, Banman Albert, He-bar Martin, Kmetec Ivan in Neimenovan po 1 K. — Naj priča ta skromen dar, da smo in ostanemo vedno Vaši, vedno navdušeni in zavedni fantje 26. strelskega polka. Tiskovni dom. V zadlnjem izkazu se nam je v-rinil neljub pocrešek. Marijina dmžha v Vojnikii ie namreč nabrala za Tiskovni dom 5 2 2 K in ne 100 K, kakor je bilo tiskano. S tem romoto popravljamo n)ir m tramika, spo-za vsm-ega rokndel-peniiouista. Ci-na K28 5n0. Več »e izve v pekarai „Geuer" t Poljeanak. 176 Hiša z 2 sobama, kuhinja svinjski hlevi, vrt. njiva, te proda pod lahkimi po/nji. Vpiaša ie, Maribor, Fraustaudoerstr. 42. 177 Proda enonadstropna • T m lepa toplo zahval;ufemo. — Radi nomanjk^nja nrostora rr moremo objaviti imen vsen darnvatel'ev. Priobčujemo po vrsti, kakor nam dohajajo dlarovi. Terezija Plohi 2. Marija Duh 2, Barbara Duh 2, E- j jn sc vr]jm Marijinim dlružbenicam še enkrat pra lizaheta Majcen 1, Neža Lajh 3, Neža Janžekovič 2, - — Marija Soštarič 4, Terezija Janžekovič 2, Marija Fi-jačko 1, Neža Kosec 1, Vožat Horvat 1, Mostje: Neža Toplak 2, Juršinci: Neime ovana iz Mar. družbe 30, Marija Kupčič 2. Franc Brlak 4, Podkovci: Tereziia Kranjc 1, Alojz Kranjc 2, Anton Kranjc 2, Franc Vnuk 2, Ana Stebih 2, Frančiška Stebih 2, Begunke od Mirna pri Gorici 5, Marija. Batistič 5, Leopolda Kovic 5, Katarina Korvic 1, Dra^oviČ: Terezija Navečar 1, Marija Gomilšek 1, Ivana Sam-perl 4, Marija Tonlak 2, Neimenovani 2, Genovefa Kižnar 2, Ana Re; ič 2, Margareta Plohi 1, Katar. Plohi 1, Marija Plohi 1, Marija Lajh 1, Gera Bezjak L Mariia Mat;ašiČ 2, Franc Ceh 2, Marija Bratec 1, Janez Berlak 1, Terezija Stebih 1, Marija Horvat 2, Ana Glazer 2, Martin gtebih 4, Marija Skrleo Cena «'».000 IC Naslov: Marija 4 R 41 4" 10 84 7 f> do 10 oralov velik Ira nik v bližini Maribora se iš,'e v najem. Ponudbe na upravništvo pod „Travnik èt. 171". Uve k čar«H (ma|ersk) rt u'tn' vsake pe tri osebe,»« takoj sprejmeta z» uoipodaistvo grad Pra-icersko, i-iuk. žrebčarne v Ra, ah. Po robne podat.e t gradu Pra-geisko. 1-6 ^ >ilk> y 0k» Hb.» ». se «prejme. Oto Svaršnig, Majiperg pri Ptuju, p Ptu>la KOra. 187 Lep, lnhek, pnlkiit dvu«nr-žnl v z so p,,ceni proda. Vprsši se r gostilni „zutn Lun,m", (Kukorič), Maribor, Tegethof »«» ulica tna-•proti kolodvora). lijï Zam-^ism moško obleko, obuvalo, ! škornje, žensko svršno jopo za i mast. in moko Guida Rudolf, Poffgaiue it. 22, I. nadstr., Melje, Maribor. 161 Trg vi^a na Glavnem trgu it 18 Marit'Or, se oilda > 1. (uicem. Ponudile na upravništvo t. lista pod „Trgovina it. 164■*. Milu lesili najbo'jše kakovosti, kateri se izdeluje iz mojega |esi-hovega nadomest la „Ace-tin" po 16 do 2 i kratni pri-mešavi vode, ter najtlu,-jše nad m? s,i.o za chro e Najmanjša oddaja 25 kg. Zastopniki se ii-eio Tovarna keinienih izdelkov In geuieur- Cheunker N. VVel-wart, Dunaj IX., Sen-en-g*sse 8. 181 14. februarja 1918. Vini Sar z malo družino se išče do 15. februarja, more biti mlajši invalid, kateri more delat v goricah pri Križu prek štajerske meje v Jelovcu, kraj mojih štajerskih goric na Korenjaku, oddaljene jed-no od drugih 10 minut. Profesor I. Milčetic v Varaždinu. 137 Soliden ftumcfinik se takoj sprejme pri tvrdki Liszt i Erodny4k trgovina z mešanim blagom, Stri-dovar, Ogrsko. 135 Učenca za trgovino mešanega blaga sprejme takoj Franc Korošec, trgovec v Gornji Radgoni. 139 Naznanjeni svojim cenjonim odjemalcem, da vsled preobilnega dela skozi dva meseca ne jemljem nobenih svinjskih kož v delo. Fr. Sinigoj usnjar, Stress pri 8pil-feldu. 144 Bučno in solnčno .olje se zamenja za semen. Marija Žurman, Glavni trg 4., Maribor. 145 Dspfsna slika v nspnvni velikosti se Vam pošlje če mi pošljete- fotografijo. Posnetek popolnoma podoben. Cena K 18'—. Prosim naročila na Marko Ernst, Gradec, Klostervriesg, 25, Partere. 151 Sprejme se mali hiapec ra ave kravi pri trgovcu Jožetu Kunst, v Kindorfu pri Lipnici. 152 Vlnlčar, zanesljiv z 2 ali 3 delavnimi močmi, se takoj sprejme. Vpraša se pri Janezu Grubič, Te-gethof-ova cesta, Maribor. 153 Ročni mlin se proaa za I0C K s kamni, železno kolo, lahko eden iam melje. Deučman Janez, Selnica ob Muri, Št. Ilj v SI. gor. 154 Spretnega pomagača sprejme takoj Matej Bregant, kovač, Oreho- vavas, aiivu.cit pr. Mariboru. 155 Jesenske prasse kakih pet ali brejo svinjo želi kupiti Simom Doško, pos., Kamnica pri Mariboru št. 105. 156 Trgovska pomočnica išče službe v trgovini na deželi; v slučaju premajhnega obrata pomaga tudi v gospodinjstvu, ker je istemu tudi vajena. Ponudbe na upravništvo pod „Trgovska pomočnica št. 159" Hišico na''deželi blizo cerkve z malo zemljiščem želim kupiti. Naslov na upravništvu . pod „Hišica it. 160". Sprejme se krojaški uženec, poltenih staršev s popolno oskrbo pri g. Francu Dereani, kroj. mojster Maribor, Župnijska ulica št. 1. 157 Malo" posestvo je na prodaj, meri okoli pet oralov; rodovitne njive, travnik, lep sadonosnik, hiše in hlev v dobrem stanu, studenec pri hiši in lep gozd. Vpraša se pri Mariji Topolovšek, Senovica 25, p. Šmarje pri Jelšah, Slov. Štajersko. 158 Posestvo v največji bližini'mest», v hiti prostor za stranke (najemnike), mlekarstvo, točilnica čez ulico, lep sadni zelenjadui vrt, se takoj proda. Naslov pove uprav-aištve pod „Studenci pri Maribora." (znasaka za odgovor.) 37 "strai- žeblji za čevlje" Patent glavice „Maos* s trikotno ostrino. Pošilja as vsako množino pt poŠti proti povEetjc. Velikost 8t. 2, 1 aavoj po 1000 komadov K 5 85 Velikost St. 3, 1 zavoj po 1000 komadov K 7-85 Od 16. novembra naprej se gornji «ene radi povišanj» cen blag« zvišajo za 10%. Mnstrie n. Veradiem „BRAT Gradec, Sirancnergasse It. 16. (Kisar. 47.) iutomatitna miica 15*Š£»»e K B'24 r m 4 K 30 v, . ' V SSii uii K BS * lavi p« 40 redil Nobeno vreme ne vpliva ln m cdk, indijo. Lovilnioa aa kuhinjske fe-«tke „Rapld" polovi na tisoi; «užalk v «nI noji, K 5'70. LoviIw -Nova" K 280 kom. Po v* j uspehi. Mnoga pohvaioii fAe». Be pošilja prati povMtjm, A»tnlsa 80 rin. Kar^iUjalal« ^te«, n*mj IIL/7S. Neellni žt 3t. (1 LasaM Iščemo hišo z njivo in vrtom v Ptujski okolici. Cena 4—7000 K. Florjaneič Ivan, Maribor, Meljska ««sta 43. SLtíVZS&iü isi na tovarno Hugo Pollik, „Helios" perilna modra barva 1 zavoj 140 kosov 25 K proti povzetju pošilja Oton Zai-tBchek, Brno, Moravsko, Ja-kobspl. št. 3. Sprejmejo se spretni zastopniki. 64 Pozor! Frana Orobnič lesni trgovas x Laškem trga kapi vsako mnoIU« bukovih drogov (švelaijev) H plača iste po 7"50 komad. Kugš® i«a tudi okrogel bokov les. 7ii 3t «rodaj a»vs .ridant eno- Is dre nadstropne Niše v mestu davka in obsialkih doki» d prosi» x velikimi in isajhnimi siasovasV poti solnca. obrajene, s» prodaj? pod lahkim! pogoji. Vpraša s* pr Jožefa H«kr«p r Maribora Masas'» strsass št. ¿i4. - ¿¿s F-- Kupim večje posestvo z dobrimi travniki in gozdovi na Jainemštajerskem (naj raj še v Sav. dolini) in prosim ponudbe s podrobnim opisom. Naslov pove apravništvo „Slov. Gospodarja." 862 t_A Suhe ledilne gobe, kasno, vinski kamen, melišno moko; sploh vs« deželne pridelke kupuje v vsak! množini po najvišjih cenah Janko Artman, 8t. Jurij ob južal »«L_ 101» Sttre oaps In ounje kupuje vsake množino po najvišjih cenah Janko Artman, Št Jurij ob južni __131» Konjak dastliiran Iz vina lastnega prida) ka. Pri oslabelosti od starosti ii želodčnih težkočah je Iz vina d» stiliran star konjak že »toleijs znano preizkušeno okrepčilo, iS let starega v 4 poliitrskih stekla nicah pošljem franko za 60 K, mlajšega 81etaega, čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstva zoper trganje v udih, 4 pollitrski steklenice 48 K. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči bar- ganiec per liter K 4'60. Z .O-žsaedilst H ® r f t s t«lepoi3Stnik, grad Goli« pri Ke ajieak, Atajenkc. SolznuAvstrija. (3 pomnožen natis.) Knjiga pod naslovom »Solzna Avstrija« s 27 bojnimi pesmimi, stane s pošto vred 1 K 80 v. Knjiga »Pevajoči slavec« s 30 lepimi narodnimi pesmi stane 1 K 70 v. Pošlje se znesek v novih neobrabljenih poštnih znamkah ali pa po poštni nakaznici. Na brezplačna naroČila se ne morem ozirati! Naročuje se pri Matija Belec, pri Sv. Bolfenka v Slov. gor., via Ptuj, Staj. gs gpscerijsk* in kolonijalna trgovina Ivan Ravnikar, ! Celje kupuje po najvišji dnevni ceni SUHO SADJE ter je za to edini nakupovaleč za okraj Celje. ojakom na bojišču primanjkuje berila« Matere, sestre naroČite svojim možem, sinovom in bratom „Slovenski Gospodar" in „Stražo*4. „Slovenski "Gospodar" stane za 3 mesče 1 K. „Straža" stane za 3 mesce 8 K. Vpošljite naročnino in natančni vojno-poštni naslov. jß Smrekovo skorjo, črealo in kostanjev les kupi vsako nuožiao Jakob Trečko, ffflaribsi*» Cvetlična ulica št. 8. iosa levo sol kemično preiskano 43.20 %-no inaa še t aalogl Zadruga v Račah. Vreče mora kupec sam poslati. za zavarovanje VII. vojnega posojila c. kr. avstr. voj.- vdovskega in sirotin-skega sklada se sprejemajo v uradnem poslopju okrajnega glavarstva v Mariboru, 2. nadstropje, vrata št. 26. — Vodja pisarne: Janez Ev. Wesenjak. 109 — 1HHHHH mmm ■ Hjllgff i Mu i* ti p Navedite skrajno ceno, naloženo na žel. postaji in rok oddaje! Takojšnje plačilo proti dupli-katom tovornih listov ! 961 Ponudite na metercent : Kostanjev les, hmeljske droge (stare) hrastov les, smrekovo škorjo. Na kubični meter: Okrogel les (smrekov, borov, hojov) — les za jame (Grubenholz). Vinko Vab!*, veletržec, Zalee, Južnoštajersko. Kotle za žganje in za kuhanje ter parjenje svinjske krme, sla more mice, mline i, t d. vse prvovrstno ima naprodaj V. Kvariič» Šoštanj štev. 130. apppapppGiptappfipppppf posestvo . . mm» A « • v» • na vod let, kjor V najem želim vzeti se mere rediti 5—6 glav goveje živine. Ste\a in drva v domačem. Naslov: F. D.gPoste restantf», Ruše* Pri občinskem nradu OKOLICA CELJE sprejmeta se v službo s 1. aprilom 1918 dva redarja, ki morata biti v govoru in pisavi zmožna slovenskega in nemškega jezika, doslužena vojaka ali orožnika. Lastnoročno piiane prošnje se naj pošljejo najdalje do 28. februarja 1918 občinskemu uradn, oziroma se naj prošnik o«ebno predstavi. Plačilo po dogovoru. Županstvo Okolica Celje," 29. jan. 1918. župan: iac Anton Faiarinc. SLOVENSKI GOSPODA»*. 14t februarja 191$,, Glavna zaloga ročnih drobilnih mlinov za vsakovrstno žito in moko mleti priporoča 1 VAN ARIBOR OB DRAYI K0K0ŠINEK07A ulica št. 32 od glavnega kolodvora po Tegethof-ovi ulici naprej 5 minut hcda nasproti karčovinske šole. I. vrste drobilni mlin z zamašnjakom ali kolesom 140 K II. vrste drobilni mlin z „ „ „ 150 K III. vrste drobilni mlin z večjim zamašnjakom 170 K kakor tudi počrnjene fbnoparilnike, na željo s pripravo za žganje žgati iz zaloge Maribor. Nadalje priporočam travilne kosilne stroje, grablje in stroje za obračanje sena. K nujnemu nakupu se toplo priporoča, ker bodo cene v kratkem zopet povišane in stroji vedno težje za dobiti. 142 Pojasnila se točno in brezplačno izvrše. Na zahtevanje obi Sčem sam brezplačno cenjene posestnike Konjsko žimo nakupujejo v vsaki množini A. ZANKL sinovi, Ljubljana, Kesljeva cesta št. 1. 113 Prodam večje število krav in telic za £ lerne. n6 PeterMaidič,Celje Pogreša se Maritiic, Franc od 15. nor. 1916 moj sin vojak pešec pri c. kr. pešpolkn št 47. 3. poljski stotn II. odd (&nj:) vojus pcšta 391. na bojišča jioti Italiji Ako o t« m pogrešanem ali padlem k*k vojak njegov tovariš od te stotDije ali kdo dri gi ziia, pro-im 8 hvaležnostjo mi poro čati na moj naslov: Ana liiarinič, pos*s ljubljeno hčerko spremili k veOnenm p čikn Svojo nepoiabno pokejnico priporočamo v zvest spomia in potx ž o uiolitev. S«. Jarij ob Ši.vnici, dne 25. jan. 1918. 143 Ždojočt rodb na Štnh c Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo., Oxlgovoroi urednik:! ¿¡Iranio Zebot. ÍLlak tiskarne sv» Cirila s Mariboru.,