G 1 a s i 1 o .Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani. Izdavatelj in urednik: -v A ndr ©j Z 11 m er, mestni učitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik. St. 22. Ljubljana, 15. listopada 1890. XXX. leto. Vsebina: Iz deželnega zbora kranjskega. — Ivan Lapa j ne — Krško: Potrebna študija o kvin-kvenijah. — J. M a r n : Knjiga Slovenska. — Književnost. — Naši dopisi: Z Iga. — Iz Ljubljane. - Društven vestni k. — Vestni k. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. Iz deželnega zbora kranjskega. ^Poročilo finančnega odseka o proračunu normalnO-šolskega zaklada za 1. 1891. Slavni deželni zbor! Finančni odsek izroča slavnemu deželnemu zboru proračun noruialno-šolskega zaklada za 1. 1891., kakor gaje sestavil po vsestranskem natančnem pretresanji na podlagi deželno-od-borovih nasvetov. Končne številke kažejo, da se je potrebščina v primeri s potrjenim proračunom za 1. 1890. pomnožila za 8165 gld., zaklada pa se je zmanjšala za 630 gld. Po-množitev potrebščine, ki že nekaj let sem redno znaša 8000 do K).000 gld., prihaja tudi letos, kakor v prejšnjih letih večjidel od tod, da se napravlja čedalje več novih šol in da se je vsled tega številu učiteljskih služeb v zadnjem letu pomnožilo za 19. Vsled tega je potrebščina za učiteljske plače za 83(il gld. večja, kakor je bila prora'unjena za letošnje leto ter presega dejansko potrebščino 1. 1889. za celih 20.669 gld. Večja potrebščina se kaže tudi pri službenih dnkladah in sicer za 1055 gld , pri opravilnih d ddadah za 200 gld., pri odškodninah veroučiteljem za 700 gld., in le znižanju nekaterih drugih izdatkov se je zahvaliti, da se cela potrebščina ni za več pomnožila, kakor za 8165 gld. V tem oziru omenjam, da se je znižala stanarina za nekatere nadučitelje na deželi za 84 gld., nagrada za ekskurendne šole za 300 gld , nagrada za pouk v ročnih ženskih delih za 260 gld. Če primerjamo nasvete finančnega odseka s predlogi deželnega odbora, razvidimo iz končnih številk, da je finančni odsek celo potrebščino skrčil za 1436 gld., večjidel zaradi tega, ker se več v proračun postavljenih novih učiteljskih služeb ne bode nastavilo že zdaj, ampak šele na jesen prihodnjega leta, ali pa še pozneje, kakor je razvidno iz opazk pri aktivitetnili užitkih učiteljev pri posameznih okrajih. Finančni odsek moral se je pri sestavi proračuna ozirati pa tudi na zadnjič sklenjeni zakon glede uravnave učiteljskih plač ter preračunati, koliko se bode več potrebovalo, ako omenjeni zakon še pred novim letom dobi Najvišje potrjenje in že s 1. prosincem 1. 1891. stopi v veljavnost. Pridejal je torej 22 za ta slučaj pregled potrebščine, ki bi nastala vsled novega zakona, kateri pregled kaže, da se bode potrebovalo 8182 gld. več, ki jih je v okroglem znesku 8000 gld postavil v redni proračun, tako da vsa potrebščina za 1. 1891. za 16.165 gld. presega potrebščino tekočega leta. Zaklada je ostala večjidel nespremenjena, kakor jo priporoča deželni odbor, samo pri zapuščinah so se dohodki z ozirom na dejanski uspeh 1. 1889. in na novi zakon, ki je bil v tej zadevi vpeljan, povikšali na 3700 gld. ter se je na novo sprejel v proračun donesek 180 gld., ki jih deželni odbor štajarski plačuje za šolo v Motniku. Toda dasiravno se je zaklada vsled tega povikšala za 3880 gld., je končna številka vender za 630 gld. manja, kakor za letošnje leto, ker se je za 1000 gld. od zapuščin manj postavilo v proračun, kakor za letošnje leto. Prestopivši k posameznim oddelkom in naslovom v imenu finančnega odseka slavnemu zboru predlagam, da naj se posamezni zneski sprejmo v naslednjih nastavkih: A. Potrebščina Redna Izredna Skupaj gld. kr. gld. kr. gld. kr. 244.982 244.982 7.349 — — 7.349 — 237.633 — — — 237.633 — _ 1.100 _ 1.100 __ 24.286 — — — 24.286 —- 13.229 — — — 13.J29 — — — 75 — 75 — 1.280 — — — 1.280 — — — 954 — 954 — 276.428 ■ — 2.129 — 278.557 —- 2.772 2.772 140 — — — 140 — 400 — — — 4-00 — 400 — —1 — 400 — 200 — — 200 3.912 — — — 3.912 — 3.500 3.500 900 _ _ 900 _ 1.200 —. —- — 1.200 — 300 — — 300 — 380 — — 380 — 1.460 -r- — 1.460 — 7.740 — — — 7.740 - I. Aktiritetni užitki učiteljev. Plače . . ............ in po odbitem 3°/o interkalaru v znesku ostane Dopolnilne doklade k plači nespremenjeno . . . Službene doklade nespremenjeno...... Opravilne doklade manj za 92 gld....... Dopolnilne doklade k opravilnim nespremenjeno Stanarine: a) Za ljubljanske učitelje nespremenjeno . . . b) Za nekatere nadučitelje po deželi za 84 gld. manj ker odpadejo za nadučitelja v Črnomlji . . . Skupaj II. Dotacije vse nespremenjene: Za uršulinsko šolo v Ljubljani....... Verskemu! zakladu za jedno učiteljico..... Za šolo šolskih sester v Novem Mestu .... Za dekliško šolo šolskih sester v Repnjah . . . Za šolo v Podgrajah isterskemu deželnemu odboru Skupaj lil. Nagrade in podpore: Nagrade: a) Veroučiteljem 4-razrednih šol za 282 gld. več, ker bo treba odmeriti nagrado veroučiteljem na nemški deški šoli v Ljubljani in na 4-razrednih šolah v Trebnjem in Št. Jerneji.......... b) Odškodnina za vožnjo veroučiteljem za 700 gld. več vsled novega zakona......... c) Za 3 pomožne učitelje v Ljubljani a 400 gld. . . d) Za 6 frančiškanov v Novern Mestu a 50 gld. . . e) Za šolskega slugo v Ljubljani 300 gld., v Novem Mestu pa 80 gld............. f) Za vzdržavanje šol za silo in sicer: Tuštein, Dobrava pri Zaspem, Posterica, Leše, Svibno in Zavrac Odnos . I £ o CS A. Potrebščina Redna Izredna Skupaj N gld. kr. gld. kr. gld. kr. Prenos . 7.740 — — — 7.740 — 2 g) Za druge šole s tem poukom........ h) Za ekskurendne šole za 300 gld. manj, ker šole za Podprekar ni............ i) Za pouk v kmetijstvu nespremenjeno..... k) Za pouk v ženskih ročnih delih na ljubljanskem barji 200 gld. za tako učiteljico v Novemmestu in 60 za tako učiteljico v Trebnjem se ne rabi, zato odpade 260 gld................ 1) Za tak pouk v nekaterih drugih šolah nespremenjeno m) Za neobligaten pouk slovenščine na večrazrednih nemških šolah in nemščine na večrazrednih slovenskih šolah nespremenjeno*)....... n) Za namestovanje nespremenjeno...... Podpore vsled bolezni' nespremenjeno....... 960 1.600 80 2.000 2.500 Illl II III 1.540 1.300 600 Illl II III 1.540 960 1.600 80 1.300 600 2.000 2.500 III II III 1 Skupaj . 14.880 - 3.440 18.320 — IV. Pokojnine učiteljskih vdov nespremenjeno . . 738 - _ _ 738 _ V. Miloščine nespremenjeno......... 269 _ — 269 _. VI. Različni troški. Popotni in selitveni troški, povračila itd. nespremenjeno 650 650 — Vsa potrebščina torej znaša: I.................... I I.................... II I........'.......•..... I V................... V.................... V I.................... 276.428 3.912 14.880 738 269 650 1 1 1 1 II 2.129 3.440 1 1 1 1 1 1 278.557 3.912 18.320 738 269 650 II II II Skupaj . 296.877 — 5.569 302.446 _ *) Pri podrobni obravnavi se ta vsota ni sprejela. Uredn. apored. št. B. Pokritje Redno Izredno Skupaj si gld. kr. gld. kr. gld. kr. I. Obresti obveznic nespremenjeno...... 3.847 _ — 3.847 _ II. Doneski. 1 $ 3 4 5 6 ! 7 8 9 Aversum od učnega zaklada nespremenjeno .... Od verskega zaklada nespremenjeno....... Od ljubljanskega škofijstva nespremenjeno..... Od cerkva ljubljanske škofije nespremenjeno .... Od zapuščin za 3.700 gld. več, ker se je vsled nove postave po uspehu 1. 1889. nadejati večjih dohodkov . Od Janez \Vithreichove učiteljske ustanove nespremenjeno Državni donesek.............. Od deželnega odbora v Poreču za šolo v Ostrožnembrdu Od deželnega odbora štajerskega za šolo v Motniku 1.294 213 105 756 14.000 360 2.172 130 180 1 1 1 1 1 Illl 1 1 1 1 1 Illl 1 1 M 1 Illl 1.294 213 105 756 14.000 360 2.172 130 180 - Skupaj . 19.210 — " 1 — 19.210 22* — B. Pokritje Redno Izredno Skupaj gld. kr. gld. kr. gld kr. 100 100 87 — — — 87 — 87 - 100 — 187 — 3.847 3.847 19.210 — — — 19.210 — 87 — 100 — 187 — 23.144 _ 100 23.244 - — — 302.4-46 — — — — — 279.202 _ 111. Različni dohodki. Povračila in drugi naključni dohodki...... Užitki od njiv, travnikov in gozdov...... Skupaj Vse pokritje: I................. I I............. III................... Skupaj V primeri s potrebščino.......... se kaže primanjkljaja . .......... Finančni odsek se je moral pri sestavi proračuna ozirati tudi na zadnjič skleneni zakon glede uravnave učiteljskih plač in preračunati , koliko se potrebščina zvikša, če zakon, kakor je pričakovati, s 1. prosincem 1891. 1. stopi v veljavnost. Po izkazu deželnega šolskega sveta je bilo pri sestavljanji proračuna za 1. 1891. vseh učiteljskih služeb 530; od teh jih pride: 1. 5°/o, to je 26 v I. plačilno vrsto a 700 gld. skupaj 18.200 gld.; II. 10°/o, t. j. 53 v II. plačilno vrsto a 600 gld., skupaj 31.800 gld.; III. 35°/o, t. j. 186 v III. plačilno vrsto a 500 gld. skupaj 93.000 gld.; IV. 50°/o, t. j. 265 v IV. plačilno vrsto 450 gld., skupaj 1 19.250 gld. — vsi zneski skupaj znašajo 262.250 gld. Od te potrebščine pa je treba odbiti prihranek pri provizoričnih učiteljih, katerih je sedaj 70. Ti učitelji bodo po novem zakonu dobivali samo 360 gld. na leto ter se prihrani pri vsakem 90 gld., kar znaša za 70 takih učiteljev 6.300 gld. Namesto 262.250 gld. se bode torej potrebovalo za plače učiteljev le 255.950 gld., od katerih je pa odbiti še 3°/o interkalarni znesek 7.678 gld., tako da bodo vse plače znašale 248.272 gld. Vsled povikšanja plač odpadejo dopolnilne doklade k plači, ki so proračunjeni na 1.100 gld., in stanarine za nekatere nadučitelje po deželi v znesku 954 gld.; za ljubljanske učitelje pa se stanarina povikša od 1.280 na 1.860 gld. Potrebščina za aktivitetne užitke učiteljev se po tem pojasnilu za 1. 1891 sestavlja tako-le: 1. Plače 248 272 gld. 2. Dopolnilne doklade k plači odpadejo. 3 Službene doklade kakor sedaj 24.286 gld. 4. Opravilne doklade kakor sedaj 13 246 gld. 5. Dopolnilne doklade k opravilnim kakor sedaj 75 gld. 6. Stanarina za ljubljanske učitelje 1.860 gld. 7. Stanarina za nekatere nadučitelje po deželi odpade. Skupaj 287.739 gld, v primeri z dosedanjo potrebščino v znesku 278.557 gld. se kaže torej vsled novega zakona povikšanje te potrebščine za 9 182 gld. Druga potrebščina ostane nespremenjena, samo pri podporah vsled bolezni, ki znašajo sedaj 2 500 gld., se bode dalo z ozirom na boljše plače po sodbi deželnega šolskega sveta 1000 gld. prihraniti. Če torej še ta znesek odbijemo od gori navedenih 9.182 gld. ostane 8.182 gld., za katere se pomnoži prej prora-čunjena potrebščina. Finančni odsek predlaga, da naj se v ta namen v proračun postavi okrogli znesek 8000 gld., tako da znaša vsa potrebščina 310.446 gld., ves primanjkljaj pa 287.202 gld. Deželni šolski svet misli, da vsled kate-hetskega zakona grudna 1891. 1. v pokritje izdatkov za verski pouk ne bodo zadostoval' prihranki pri podnaslovih 1. do 11. in 13. naslova III., pri katerih je dovoljen revirement ter nasvetuje, da naj hi se za 1. 1891. izjemno dovolil revirement pri celi potrebščini normalno - šolskega zaklada. Deželni odbor priporoča ta nasvet, ali ker se je za verski pouk v proračun ravno z ozirom na gori omenjeni zakon postavilo 982 gld. več, kakor je predlagal deželni odbor, se finančnemu odseku ni zdelo-potrebno, razširjati revirement ter predlaga, da naj v tem oziru ostane, kakor je bilo. Z ozirom na vse to finančni odsek predlaga: Slavni deželni zbor naj sklene : 1. Proračun normalno-šolskega zaklada za 1. 1891. s potrebščino 310.446 gld., z zaklado 23.244 gld. in s primanjkljajem 287.202 gld., ali okroglo 287.200 gld. se odobri. 2. V pokritje tega primanjkljaja se bode 1. 1891. pobirala 10°/o priklada na celo pred- pisano vsoto vseh direktnih davkov, torej zlasti od rednega davka z vsemi državnimi prikladami vred pri zemljiškem davku, pri hišni najemarini in hišno-razrednem davku, pri pridobninskem in dohodninskem davku po vsi deželi. Nedostatek v znesku 137.200 gld., kateri se potem še pokaže, naj se pokrije iz deželnega zaklada. 3. Deželnemu odboru se naroča, da sklepu pod točko 2. pridobi Najvišje potrjenje. 4 V podrubrikah a, b, c, d, e, f, g, h, i, k, l, n rubrike III., „Potrebščina" dovoljuje se c. kr. deželnemu šolskemu svetu revirement po dogovoru z deželnim odborom. 5. Potrebščine normalno-šolskega zaklada za 1. 18') 1., katere bi utegnile vsled veljavnih naredeb deželnega šolskega sveta dogovorno z deželnim odborom nastati, pa bi presegale proračun, so pokriti iz blagajničnih preostankov 1. 1890. Mu mik, Klun, načelnik. poročevalec. Potrebna študija §|§alokdo pomisli, kako velika škoda se zgodi učitelju, ako ne dobi za jedno ali več let kvinkvenije. Vzemimo sledeče slučaje, ki so se deloma djansko pripetili ali se pa utegnejo zgoditi še. Učitelj A služi že od I. 1869. Od tega leta naprej mu bodo šteta leta tudi v pokojnino, ker si je bil že v tem letu pridobil svedočbo usposobljenosti. Če bode služil nepretrgoma do 1. 1909., dobil bode takrat celo pokojnino. Kako visoko pokojnino bode užival, tega nočemo tukaj razmotrovati, ampak le določiti, koliko bode do takrat na kvinkve-nijah potegnil. Postal je definitiven v službi I. 1871. Pravico do prve kvinkvenije si je pridobil 1. 1876. ter se mu je nakazala v letnem iznesku 60 gld. V 1. kvinkvenalni dobi (1876—1881) je potegnil 5 X 60 gld. t. j. 300 gld.; v 2. kvinkvenalni dobi (1881 — 1886) 2X300 gld. = 600 gld.; v 3. (1886—1891) 3X300 = 900 gld.; v 4. (1891 — 1896) 4X300 gld. = o kvinkvenijah. 1.200 gld.; v 5. (1896—1901) 5X300 gld. = 1.500 gld.; v 6. (1901-1906) 6X300gld. = 1.800 gld. torej skupaj 6.300 gld. Več kakor šest kvinkvenij se učitelju ne more nakazati, ker se samo 30 službenih let šteje pri kvinkvenijah. Od 1. 1906. naprej do 1909 učitelj sicer ne bode dobil nobene nove kvinkvenije več, toda užival bode vse sedanje še, in potegnil bode za slednja tri leta svojega službovanja še 3/s od 1.800 gld. t. j. 1080 gld. Tedaj bode ta učitelj potegnil v 33 letih svojega službovanja 6.300 +■ 1.080 gld. t. j. skup 7.-iSi) gld. samo na kvinkvenijah. Lepa vsota. Vsak učitelj pa ni tako srečen, da bi se mu bile kvinkvenije tako redno delile. Učitelj B služi tudi od 1. 1869., postal je tudi on 1. 1871 stalen v službi; tudi on je 1. 1876. zaprosil kvinkvenije, a ni se mu hotela nakazati, prošnja njegova se ni rešila, marveč na razne načine zavlekla, tako, da se mu je šele 1 8 7 9 nakazala in šele od tega leta j naprej dajala. Kaj mislite, ali je na škodi samo 180 gld., če bode služil tudi 40 let? On bode morebiti na škodi 1 3 8 0 gld. in še v pokojnino se mu bode 60 gld. manj zara-čunilo, ker se njemu morebiti ne bode dala 6. kvinkvenija, kakor učitelju A. Učitelj B bode namreč potegnil v 1. kvinkvenalni dobi (1879/84) 300 gld., v 2. (1884/88) 600 gld., v 3. (1889/94) 900 gld., v 4. (1894/99) 1200 gld., v 5. (1899/1904) 1500 gld. torej skupaj 4500 gld. Če bode 1. 1904. potrkal za 6. kvinkvinijo, utegnejo ga zavrniti rekoč: Ti si čez 30 let v definitivni službi, ne pripada ti več starostna doklada. Užival bode slednjih pet let svoje službe (1904 — 1909) le prejšnjih pet kvinkvenij, t. j. 1500 gld. Dobil bode torej učitelj B v celem svojem življenji na starostnih doklad 4500 4-1500 gld, skupaj 6000 gld., t. j. 1380 gld. (ako bi obresti računih, bila bi škoda še večja) manj kakor A. Ali je po pravici ali po krivici toliko na škodi, o tem nočem razpravljati; dokazati smo le hoteli, da je škoda velikanska. Ta škoda se nekoliko zmanjša, ako se učitelju da vender šesta kvinkvenija 1. 1904., čeravno je bil že pred 3 leti 1. 1901. dopolnil 30. leto svojega stalnega službovanja. Vender je še 1080 gld. na škodi; kajti ta škoda se je skozi šest kvinkvenalnih dob po 180 gld. ponavljala. Izračunih smo škodo, katero utegne imeti učitelj, ako se mu za nekaj let kvinkvenija ne privoli. Če bodo šolske gosposke tako ugodno razlagale § 30. o kvinkvenijah, da pripada učitelju 6 starostnih doklad, vender bode znašala škoda pri dokladi v znesku letnih 40 gld. na koncu 30 letne službene dobe, ako je bil učitelj prikrajšan za 1 leto 240 gld. za 2 leti 480 gld., za 3 leta 720 gld., za 4 leta 960 gld., za 5 let 1200 gld. Če pa znaša starostna doklada 60 gld., znašala bode škoda, ako je kaznovan za eno leto, konec ' [ 30 službenega leta 360 gld., ako je prikrajšan za 2 leti 720 gld., za 3 leta 1080 gld., za 4 leta 1440 gld., za 5 let 1*00 gld. Ta kazen je torej velikanska še v tem ugodnem slučaji, če bodo dajala oblastva kvinkvenije čez 30. službeno leto. O tem pa ni dvombe več. Saj se je pripetil že slučaj, na kateri se morejo učitelji opirati Na Štajerskem je služil učitelj T . . . v Žicah pri Konjicah Temu je c kr. deželni šolski svet v Gradci odbil kvinkvenijo, katero je bil zaprosil po 30. službenem letu. A na pritožbo se mu je od strani naučnega minister-stva pripoznala kvinkvenija. Ako učitelj 30 let definitivno služi, pripada mu torej G kvinkvenij, ako le tudi nepretrgoma in z dobrim uspehom deluje. Če se mu odreka dober uspeh, naj terja disciplinarno preiskavo, da se mu krivda dokaže. V slučaji krivde se mu sme nekako za 1, 2, 3 leta odreči kvinkvenija. Ali kaznuje naj se ga le v j edini kvinkvenalni dobi, t. j. le v jed ni kvinkvenalni dobi naj škodo trpi. Zavoljo tega naj bi se jasnejše glasil dotični §, ki govori o kvinkvenijah, namreč tako: Konec 5 letne dobe se dobi 1. doklada, 10 2 n ,yJ n n n ti n I 5 3 l) 1 ° n rt i) » n 20 „ „ „ „ 4. „ » n 1) » I) „ i) 30 „ „„„ 6. „ Vmes lahko odpade učitelju v kateri dobi posamezno leto vsled izvršene disciplinarne preiskave in naložene disciplinarne kazni. Ali da bi se učiteljem tako ogromne škode godile, pred tem naj se učitelji sami varujejo. Ali tudi šolska oblastva naj bodo naprošena, da se tako velike denarne kazni učiteljem ne nalagajo. V tej stvari je prosila pomoči pri slavnem kranjskem deželnem odboru „Zaveza slovenskih učiteljskih društev". Iv. Lapajne — Krško. Knjiga Slovenska v XIX. Valentin Mandelc i\ 16. febr. 1837 v Kranju, gimnazijo dovršil 1. 1855 v Ljubljani součenec Erjavcu, sotrudnik pri „Vajah" itd., visoke šole na Dunaju, od 1. 1859 pomagal na gimnaziji v Varaždinu, kjer je sodeloval z Žepičem in Valjavcem, 1. 1864 postal gimnazijski profesor v Karlovcu, kjer je u. 12 maja 1872. Novice 1. 1857 str. 164 pripovedujejo, da je v spominek dunajske kmetijske razstave V. Furch zložil mično pesmico v češkem jeziku, katero jim je v slovenski prestavi izročil V. Mandelc. V osinerih kiticah opeva vzajemnost Slovanov v Avstriji; na primer bodi I. in VIII.: Oj predragi Vi možje Češke, Moravske zemlje, In rojaki drugi Vi Vsi Slovani Avstrijski, Derž'mo se mož moža, Brambovci napredvanja! . . Večni Oče sliši nas, K Tebi kliče prošnje glas: Telo naše pokrepčuj, Dom in vlado oslavuj; Bože daj, da živi Srečno vse u Avstrii! Glasnik Janežičev 1. 1858. I. str. 2-72: „Jela". Novela. Spisal Val. Mandelc. — L. 1859. III. str. 88-171: „Ceptec". Povest. Spisal Val. Mandelc. Besedniki. 1870 str. 169 -179: „Sol-mačanje (Poslovenjeno)". L. 1871 str. 75 : „Blatno jezero" (Po Oaploviču). „Deset tav-žent lir na leto" (Po francoskem V. M.). — Tudi družba Mohorjeva je več njegovih zanimivih spisov po Večernicah priobčila. V novejšem času je posebno marljivo podpiral slovensko dramatiko in se pečal s prestavo Goethejevega „Fausta" (Besednik 1. 1872 str. 79). Slovenska T a 1 i j a I. in II. L. 4. vezek: „Bog Vas sprimi! Kdaj pojdete domu?" Ve- veku. * sela igra v enem djanji. Poslovenil Val. Mandelc. V Ljubljani 1. 1868. 8. str. 20. — Vezek 12: „Klobuk". Vesela igra v enem dejanji. Po francoskem F. de Girardina poslovenil V. Mandelc. V Ljubljani 1869. 16. str. 47. — V 13: „Išče se odgojnik". Igra v dveh dejanjih. Po francoskej „On demande un gou-verneur". L 1870 str. 82. — V. 45: „Ženski jok". Igra v enem dejanji. Po francoski „Les femmes qui pleurent", par Girardin et Thi-boust (str. 46). „Moja zvezda" Igra v enem dejanji, par M. E Scribe, (str. 67). — Vez 46: „Gospod Zamuda ali kako hitro mine čas! Igra v enem dejanji, par L. Picard." L. 1879 str. 52. — Vez. 48: „Št!" Igra v dveh dejanjih. V francoščini spisal E. Scribe, poslovenil Valentin Mandelc. V Ljubljani 1. 1880 str. 79 (cf. Letopis Slov. Matic. 1. 1869. 1870. 1871. 1S79. 1880—1. Zvon 1888 str. 253). Zora I. tečaj 1. 1872 str. 206-219: Valentin Mandelc. Prineski za jegovi životopis, nabral Davorin Trstenjak, po pomočkih, ki sta mu jih izročila ranjcega preč. brat Anton, tedaj kaplan v Škofji Loki, in prijatelj ranjcega, vrli slov. rodoljub P. Grasselli. — Izmed rokopisov je ponatisnjen tu v nemškem jeziku spisani „curriculum vitae", katerega je sam sostavil in predložil ministerstvu, ko je prosil za službo javnega učitelja. „Ta je tako naivno, odkritosrčno in s tako srčnim humorom pisan, da nam lepo pojasnuje rajnega otročja in mladeničeva leta, in ves pot njegovega izobraževanja", pravi Trstenjak. — Nato so iz pisma brata Antona Man del ca vesti, ki zadevajo Valentinovo učiteljsko in literarno delavnost, pa zadnje trenotke njegovega življenja (str. 217). Mej drugimi stvarmi piše: „Tudi nekatere pesmi sem najdel prestavljene, kakor „Lijak" od Gedeona v. d. Heide; „Najlepši nasmeh-Ijaj" brez podpisa; „Grof in opat", legenda od Huberti, „Sv. Ignacij" legenda, Borovski, „Kristjanovo maščevanje", legenda. Če bi Vam bilo vstreženo, lahko Vam to pošljem, če bi mogli porabiti za „Zoro". — Mnogo časa se je trudil s „Faustom". Dokončal je prestavo že pred kakimi petimi leti, ali pilil ga je še vedno . . Med ostalimi papirji sem dobil igro „Dr. Robin". Koliko iger je prestavil za dramatično društvo, Vam ne^morem naznaniti. „Najbolje bi to vedel predsednik g. Grasselli, kateremu sem ono igro in rokopis „Faustov" izročil, naj ga dramatično društvo pregleda, presodi in v natis da itd." „Prvo, gotovo tudi najimenitnejše dramatično delo, kar jih je poslovenil pokojni Man-delc, je Goethejevega „Fausta" prvi del, piše ondi Grasselli... Od „Uvoda", katerega je mislil pridejati prestavi, zabileženo je samo jedro krasne ideje, katero je hotel pisatelj razvijati. Za „inotto" menda namenjene so bile lete besede: Rojakom: tle meni čast, rojakom bo veselje: Goreče so izpolnjene mi želje! Ustanovitev „Dramatičnega društva" še le vzbudila je zopet Mandelčevo delavnost . . Razun prej imenovanih iger poslovenil je M a n d e 1 c še na pr.: „ Na kosilu bom pri svoji materi", par A. Decourcelle et L. Thi-boust. — „Peska v oči", vesela igra v dveh dejanjih, par Labiche et Martin. - „Lornjon", igra v enem dejanji, par E. Scribe. — Poslednje njegovo delo „Doktor Robin", igra v enem dejanji, par Jules des Preucary . . . Rokopise iger tukaj imenovanih ima vse dramatično društvo . . Dramatična dela, ktera je Mandelc presadil na slovenska tla, obogatila so v resnici naše slovstvo. Mladi naši prestavljavci posnemali naj bi Mandelca, od njega učili se, na kakšno blago vspešno obrača svoj trud rodoljubni spisatelj (str. 218) itd !" Na povabilo, naj pristopi k društvu slov. pisateljev ter naj blagovoli podpirati „Zoro", bodi iz njegovega pisma do uredništva na pr.: „Pozdravil sem Vašo ,Zoro' z veseljem, in jako všeč mi je tudi, da ste združili v nji leposlovje in znanost. Meni je jako ljubo oboje, in veseli me vsaki spis, naj si bo bolj ali pa manje zanimiv. Le edino nesfečno an- tipatijo imam proti pesmim, če niso res izvrstne. In le pomislite, kakšna huda misel je meni hudobnežu prišla na um. Tale: Jaz bi bil za to, da se vsakemu mladenču, kte-rikoli začne delati pesmi, da manje jesti. S tem bi se menda vendar dokaj težav prihranilo urednikom, in drugim revežem, ki jih napada ta versifikatorna manija. Ali moj predlog ne bo obveljal v zboru mladih glav, in tako bomo pač trpeli — Vi in mi nadalje to muko, ki jo trpimo že od nekdaj itd. (str. 219)". Iz Val. Mandelc-ove zapuščine je priobčila „Zora" 1. 1873 št. 1 le pesmico: „Najlepši nasmehljaj", katere konec bodi tu še na primer: Neviden liodi Kristus še Po hišah, kočah sem in tje. Bolehno dete kjer leži, Kjer mati joka in bedi: Tje tiho, krotko se spusti; Nasmeje dete se sladko, In zdravo je, al' pa sabo Gospod odnese ga v nebo. Simon Jenko roj. 27. okt. 1835 v Mavčičah, prve šole opravil v Smledniku in Kranju, srednjih gimnazijskih šest v Novem Mestu, sedmo in osmo 1. 1855 v Ljubljani, 1. 1856 bil bogoslovec v Celovcu, 1. 1857 najprej modroslovec na Dunaju, potem pra-voslovec, domač učitelj, naposled v službi notarja Stergarja v Kranju, od 1. 1866 pri odvetniku dr. Prevcu v Kamniku, 1. 1869 preseli se ž njim v Kranj, kjer u. 18. okt. 1869. Slovenski je Jenko jel popevati že v nižji gimnaziji, zlasti pa na višji v „Vajah". Soneta „Ko ni še stala trdno svetov sila" s podpisom „Skupčič" ni v Danici; pač pa je sonet „O rajski vir, ti moje zaželenje" s podpisom „Skupič" ter z naslovom: Mladeneč k Marii v skušnjavah — v Danici 1. 1855 str. 100 (Vid. Kres 1886 str. 7). Javno se je oglasil v Novicah 1. 1855 v pesmicah: Mrak-njenje sonca str. 80 (Solnčni mrak str. 95); Zaklad 84; Angelj tužnih 168 in Meglenica j str. 224 se znamenjem X; Divja rožica str. 288 in Vila Zlatinkti str. 304 pa s podpisom j S. Jenko. — L. 1856: Mati; Sprehod; Naj bo! — L. 1*57: Zimski dan: Zimski večer; Noč; Pogreb: Lilije. — L. 1858 str. 5, kjer v pismu o Slovencih in Slovenkah Beloves t. j. Blei\veis piše Vitoinaru t. j. Trstenjaku proti koncu: . . Ali si bral, dragi moj, lansko leto v „Leipziger Illustr. Ztg ", kaj je neki popotnik o „Sprachgevvirru" ljubljanskega mesta neslanega pisal? Če nisi, beri saj sledečo humoristično pesmico, ki jo je zložil spoštovani pesnik gosp. S. Jenko, v kteri nekako persifilira tisti Leipcigerčni „Spmchge-vvirr". Kratkočasna pesmica se glasi takole: Prepis. 1. Kislega še vedno lica Vozi Karon stergan čoln, V čolnu duše, kili pravica Kliče pred Minosov tron. 2. Dve ste duši v čoln stopile, Brez trebuhov, brez peta; Ravno kar ste se ločile Od prijaznega mesa. 3. „Dva junaka iz Ljubljane!" Č.merni Karon zanosla, Ko ob bregu čoln obstane; Z čolna stopita duha. 4. Veličastno, kakor paša, Na stolnici kralj sedi, K pervemu obernjen vpraša: „Kak si se poslužil dni?" 5. „Nič po kranjski, nichts, ich bitte, Damit geht's mir nimmer recht; s' ding ist bei uns nicht mehr sitte, Ist fur noble leut' zu schlecht." 6. Minos gleda ga debelo, Sam ne ve, če bi verjel, Da pod se Ljubljano belo Sami Nemec bi bil vzel. 7. K druzemu se zdaj oberne, Nemškovati začne ž njim. „Niks tajč", hitro ta zaverne, „Jez le krajnsko govorim". 8. Nemca v nemški raj postavi. Kjer je zelje, pije pir; Krajnca v raj slovenski spravi, Kjer je žgance in krompir. 9. Stari urbar še poiše, Jezen zgrabi za pero, Pa ime Ljubljane zbriše Ričet da ji ime novo! Le p tir. Zabavnik za godinu 1859. Iz-dao Lj. Vukotiuovič. U Zagrebu. Na str. 30 — 3*: Pjesine slovenske. Složil S Jenko. - Moja pesem. Obujenke. I. Zdrava bodi, zdrava bodi. II Tergal rože sini rudeče. III. Glej jih zvezde, kak bliščijo. IV. Slabo sveča je berlela. V. Zemlja se zagerne v tmine. VI. V ljubem si ostala kraji. VII. Dokler zvezd nebeška čeda. VIII. Čas verti se neprestano. Ptujki: Prosim te, ptujka ljubez-njiva (str. 38). Glasnik Slovenski Janežičev 1. 1858. I. 12: Morski duhovi. Spomini str. 98 136 v nevezani besedi. II. Obrazi str. 7: Vstala je narava. 1. Naj vso svojo silo. 2. Zelen mah obrašča. 3. Z glasnim šumom s kora. 4. Med borovjem tamnim. 5. Mlad junak po polji. Str. 109: 6. Zida drobna mravlja. 7. Mlade hčeri truplo. 8. Kedar mlado leto. — Str. 189: Iz ptujega. — Tilka str. 41 - 80: Za eden las je manjkalo, pa bi se bil Tilka oženil (in magnis voluisse sat est). — Jeperški učitelj str. 125 - 192. Spisal S. Jenko. - L. 1859. II. str. 21. Obrazi: Pri zeleni mizi. Leži ravno polje. — L. 1860. VI.: Pobratimija (str. 7. 8i. Grofov zet str. 33 (Knezov zet 121 Pesmi). Naprej str. 161. — L 1861 str -J9: Naša zgodovina. L. 1862 str. 309. Obrazi: 1. Kje nek zemlja grobe krije. 2. Buči, morje adrijansko. 3. Ko je sobice vstalo. 4. Ko zaspal bom v smerti. Str. 341: O večerni uri. Str. 337: Kdo nekdanje sanje — Da nazaj mi spet? — L. 1863 str. 1: Molitev. L. 1864 str. 8: Troje gorje! Kakor drugim — je tudi Simonovim pesmim skladal prijetne napeve Davorin Jenko ter jih nekaj dal na svetlo 1. 1861 v zbirki: S 1 o v e n s k e p e s m i za čvetero-, dvo-, samospev in glasovir, na Dunaji; te so na pr.: Pobratimija; Na grobih; slavni „Naprej" itd. — V „Pesmarici" dr. J. It. Razlaga (I. 1. 1863. II. 1872) nahajajo se S. Jenkove pesmi na pr.: Molitev; Naprej: Slov. zgodovina; Pobratimija; Tujki; Venec ljubezni: I. Zemlja se zagrne v tmine. II. V ljubem si ostala kraji. III. Čas vrti se neprestano. IV. Moja pesem bo nosila. — Samo. Sanja. Mati. Jadransko morje. Moja gomila. — „Predpustnica"; to šaljiva povest, ki menda še ni nikjer natisnjena, spisal je slavni pesnik Simon Jenko za „Venec", vredovan od celovških bogoslovcev 1. 1856, pravi Besednik 1. 1873 str. 51. 52 (Še zdaj vedo pripovedovati, kako so „copernika" v Ljubljano vo-žili)! Pesmi. Zložil Simon Jenko. 1865. 12. 127. Založil Janez Giontini v Ljubljani. Natisnila A. Leykamovih dednikov tiskalnica v Gradcu. — Brez posebnega predgovora kaže značaj njegovih pesmi ta-le Uvod. Dvigni se! ukaz mi reče. Srce pade mi v oblasti Silne, prej neznane strasti, Ki ko živi ogenj peče. čut se zlije mi v besede. — Preč so črne bolečine, Strast občutkov divjih mine, Jasen mir se v prsi vsede. Pesmi Jenkove vesel pozdravlja Ja-nežič v Glasniku 1865 št. 1 str. 27. 28, češ, Jenko je pevec svojih občutkov . . Jenkove pesme so sploh kratke, domače, lahko umevne in naravne, pa toliko bolj jedernate .. Da-si ravno bi bilo z oziram na našo mladino želeti, da bi bila tu pa tam kaka erotična še v rokopisu ostala, vendar moramo resnično spoznati, da so „Jenkove Pesmi" prelep prirastek naše mlade lepoznanske literature itd. — . . „Ker presojamo pesnika, za kterega mislimo, da so ga Rojenice navdahnile s pravo pevsko zmožnostjo in ga tedaj stavimo ne le med poklicane, ampak med izvoljene pevce, zdi se nam potrebno, povedati mu odkritosrčno, o čem bi bilo po našej misli popravka treba . . Nekoliko o ljubovnem pesništvu sploh . . Nektere nas po svojem izrazu opominjajo nepesniške ljubezni, na pr. „Slabo sveča je brlela. Za slovo. Vabilo. To se vprašaJ. — Nektere dišejo tisto malo-dušnost, tisto obupnost, kakor je bila zadnja leta nekim bolehnim in nevernim nemškim pesnikom v navadi ... Na pr. „Ptici. Ko je solnce vstalo. Zelen mah obrasta": posebno pa „Slovenska zgodovina" str. 65. Tej zadnjej pesmi moramo se pa še zato vpreti, ker ni res, da bi naša zgodovina ne imela druge povesti, razun kako rod za rodom gine To je naša sodba . . Pošteno smo dali veliko hvalo lepim pesmam, pa tudi po svojem prepričanji rekli, kar nam ne dopada", pravi P. v Novicah 1. 1865 str. 3. 4. „Na Jenkovem grobu" (Elegija, jeseni 1869). Boris Miran. Literarni pogovori. III. S. Jenko. V Zvonu 1870. I. str. 39. 40.-44 47. S. — „Beseda o Simonu Jenku". J. Pajk v „Izbranih spisih" 1. 1872 str. 195 -201. „Slovenski Narod" 1. 1872 št. 15. 1873. 1879 št. 86 itd. Zvon 1879 str. 336 -374. Sp. Fr. Leveč." — Kres 1886. VI. Zv. 1: lz zapuščine pesnika Simona Jenka. A. Črtice iz njegovega življenja . . Po pesnikovem dnevniku (str. 1 16). B. Pesni. Priobčil I. Jenko. Nekatere tu naštetih so bile že tudi natisnjene p. „Dan slovanski" v Slov. Narodu 1. 1869. „Vila Zlatinka" v Novicah 1. 1855; „Summo Jovi" v Koledarčku 1. 1856 ; „Človek" v Drob-tincah 1. 1858 str. 323 itd. Knj i ž evno s t. J. Giontini-jeva knjižnica za otroke. — Ta nova knjižnica, katero podaja podjetna tvrdka Giontini svojim odkupovalcem, obsega 12 majhnih zvez-čičev (a 6 kr.), v katerih vsakem je na petih straneh tiskana in šestkrat precej dobro ilustrirana inična povest. Iz vseh teh povestij lahko naša nežna mladina posname mnogo neprecenljivih naukov. Najbolje bode, ako si vsak zvezek malo natančneje ogledamo. 1. zvezek: Uboga družina, vzbuja srcih mladine milosrdnost do ubožcev. 2. zvezek: Ubožne Tonče, nam pripoveduje o siroti Tonče-tu, kateri je zbog svoje pridnosti in zaupanja v Boga našel sebi oskrbnika. 3. zvezek: Mati in sin, nam opisuje Mirčeta, ki je bil poln ljubezni do svoje bolne matere. 4. zvezek: Soseda, nam kaže nasledke lenobe in vspehe pridnosti na dveh sosedih. 5. zvezek: Ivan Hromeč reši svojega brata in s tem svoje stariše iz rok krutega gospodarja. 6. zvezek: Vihar na morji vplivajoč na ošabnega dečka bogatili starišev, da je spoznal, da so pred Bogom vsi ljudje jednaki. 7. zvezek: Otroci v gozdu, opozarja otroke na krasoto gozdov in jih svari z vzgledom pred strupenimi gozdnimi rastlinami. 8. zvezek: Ne vodi nas v izkušnjavo, nam opisuje srečo rokodelskega dečka, ki je premagal izkušnjavo, polastiti se ptujega blaga. 9. zvezek: Lehkoiniselna prijatelja. Mihec in Gregec sta v svoji lehkoiniselnosti zažgala hišo in s tem pahnila sebe in svoje stariše v bedo. 10. zvezek: Jurijče in Zorka. Ta povest je dobra v svarilo, da naj otroci nikdar ne mučijo živalij. 11. zvezek: Božje oko bdi. — Leniča je hotela v stiski za svojo inater zastaviti svojo najdražjo stvar — punico. Mož iz zastavljalnice se je usmili in pomaga obema iz zadrege. 12. zvezek: Ne bodi radoveden, nam kaže nasledke radovednosti. Razven lepih naukov ima pa ta knjižnica tudi prav prikupljivo zunanjo obliko. Samo na to nedo-statnost moramo opozoriti, da je tisek v 1., 2., 4, 5., 7. in 8. zvezku predroban. Tak tisek utrudi in kvari oči. — I. K. Pripovedke za mladino. Spisal Franc Hubad. III. zvezek. Založil J. Giontini v Ljubljani 1890. Gena? — V tem zvezku pripoveduje nam že znani gospod pisatelj v rničnem ne težkem jeziku razno tvarino iz-vestno ugajajočo naši mladini. Po raznih sestavkih delil bi lahko knjigo na tri dele. V prvem nam pripoveduje g. pisatelj že znan dogodek iz življenja Rudolfa Habsburškega z nekim beračem in iz življenja poljskega kraja Stanislava II. Poniatovskega. Tema povestima sledé kratki sestavki prevedeni po nemških pisateljih Hebel, Ahlfeld, Meissner, Zóhrer tičoč se dogodka iz sedemletne vojske, povodnjega moža, „predice pod križem" na vrhu Dunajske gore in dr. V drugem delu nam prav nazorno pripoveduje, kako se izdelujejo svinčniki, kako lové Nubijani krokodile, kakšen je lov na tigre, na kita in na medveda v severni Ameriki potem nas vodi s karavano skozi puščavo. Tretji del nam pa opisuje jugoslovanska junaka kraljeviča Marka in Miloša Obilica. Ta sicer zelo skrčeni posnetek po krasnih srbskih narodnih pesmih smem imenovati kot jako srečen, ker ž njim naša mladina vsaj v nekoliko izvé o junaških činih teh srbskih ljubljencev. Ni mi treba še trditi, da bodo otroci to knjigo z velikim zanimanjem čitali, saj takega gradiva ni nikdar dovolj. I. K. Naši dopisi. f Frančišek Govekar. Dne 30. vinotoka t. 1. zvečer ob T1/^ uri izdihnil je svojo blago dušo Frančišek Govekar, nadučitelj v Šiški, ud c. k. okrajnega šolskega sveta ljubljanske okolice, podpredsednik slovenskega učiteljskega društva in odbornik vdovskega učiteljskega društva, „Narodne šole" ter ud čitalnice v Šiški in c. k. kmetijske družbe. Pokojni tovariš se je porodil dne 29. sušca 1840.1. v Idriji, obiskoval je tamošnjo šolo in preparandijo. Dovršivši učiteljski izpit, imenovan je bil dne 7. grudna 1857. 1. učiteljem v Šturiji na Vipavskem. Dne 16. li-stopada 1859. 1. je postal učitelj v Trnovem pri Bistrici, od koder je prišel za podučitelja na Ig dne 24. malega travna 1862. 1., kjer je po smrti učitelja Lovro Juvančiča dne 26. sušca 1865. 1. postal učitelj. Dne 14. kimovca 1874. 1. ga je imenoval visoki c. k. deželni šolski svet po novih postavah definitivniin učiteljem; 13. malega srpana 1877.1. pak nadučiteljeni, v kateri lastnosti je bil na Igu do 1. kimovca 1886. 1., skupaj torej čez 24 let a od 1. kimovca do svoje smrti nadučitelj v Šiški. Kako je užival občno spoštovanje pokojni, pokazal je njegov pogreb. Razven tovarišev iz Ljubljane in okolice prišli so, nekateri tudi iz daljnih krajev, mnogobrojno občinstvo iz Šiške in Iga, požarne brambe obeh krajev, v prvi vrsti spoštovani gospod c. k. okrajni glavar Ivan M a h k o t, in druga odlična gospoda iz mesta. Na njegovo rakev, položila so razna društva in obitelji mnogobrojnih krasnih vencev, a šišenski pevski zbor je zapel pri hiši in na mirodvoru sv. Krištofa ganljivi žalostinki, dočim se je na kraju miru, od bivšega nadučitelja in pevovodje poslovil v pretre-sujočem govoru predsednik šišenske čitalnice gospod Frančišek D r e n i k. Pokojni si je izbral družico v življenje g. Marijo Minati, hčer g. Alojzija Minatija graščinskega gozdarja na Igu, koja mu je povila več otrok, med katerimi jih žaluje še pet z vdovo na grobu prenaglo umrlega. Ves čas svojega življenja se je pokojni Frančišek t rudil za blaginjo svoje družine, njemu izročene dece, in za splošno blaginjo ljudstva osobito učiteljstva. Na Igu je bil od leta 1870, ko so se krajni šolski sveti ustanovili po novih postavah, predsednik krajnega šolskega sveta, do svojega odhoda. Slovensko učiteljsko društvo vodil je po odstopu g. B. Kuharja od leta 1876. do jeseni 1. 1882. v najbolj viharnih časih, kot predsednik se je v teh šestih letih veliko trudil za društvo in zanimivi so njegovi govori pri raznih občnih zborih. Kot tajnik, tega društva in „Narodne šole" je vselej vestno in zanimivo poročal o društvenih delovanjih. Na Igu je bil ustanovitelj požarne brambe ter si je s trudom pridobil šolski vrt, za katerega je moral celo iz svojega žepa založiti, dokler niso všolane občine repartirale letnih doneskov. Kot rojen Idrijčan je bil nadarjen tudi za godbo in petje. Razven skoro vseh slovenskih skladeb je imel v lasti, mnogo latinskih in nemških; imel je gosli, glasovir in harmonij. Petje in godba mu je bilo nad vse, kar dokaže to, da je na Igu oskrboval cerkveno petje in godbo za borih 12 goldinarjev in nekaj ajde kot biro: a ko je bila bira odpravljena, dobival je, poleg štole le 40 do 50 gld. na leto, kar pa je gotovo porabil za nakupovanje muzikalij in nekaj za nagrado svojim izborno izvež-banim pevkam, koje je le po notah petja učil in najtežje skladbe v cerkvi z njimi izvajal. Radi raznih zaprek je pa poslednji dve leti svojega bivanja na Igu, odložil orglarsko službo. V svoj element, kot izboren pevec (tenor I.) in pevovodja prišel je zopet v Šiški, kjer je postal pevo-vodja čitalničnega mešanega pevskega zbora. Tukaj mu je bila zopet prilika dana pokazati svojo zmožnost in veselje do petja. Pevci in pevke so um bili udani, ljubili so ga, kot svojega očeta. Njim je komponiral tudi včasih, kako mično pesmico, katere pa ni dovoljeval prepisavati, ravno tako je zložil več cerkvenih pesmic, a le sam za se in svoje pevce. Pokojni Govekar se je trudil vse svoje življenje tudi na pisateljskem polji. Pokojnemu očetu slovenskega naroda dr. J. Bleivveisu, čegar osobni prijatelj je on bil, donesel je večkrat kak sestavek za „Novice". Leta 1871. spisal in založil je „Prirodopisje za ljudske šole". Trdno je upal, da bode visoko ministerstvo potrdilo to kjigo za učne namene v šolah, a up ga je varal. Imel je poleg mnogega truda tudi materijelno izgubo, kajti še mnogo iztisov hrani pokojnikova vdova; naj bi se vsaj za šolske knižnice naročili. L. 1872. izdala in založila je družba sv. Mohorja v Celovcu izvrstno knjigo „Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedo", katero je po najboljših virih spisal in sestavil Frančišek Govekar. članki v „Slovenskem Narodu" za uredništva pokojnega J. Jurčiča s podpisom „Narodni učitelj" bili so proizvodi pokojnega Frančiška. Izmed raznih spisov naj se tu omeni: „Zopet o našem šolstvu", „Našim ljudskim učiteljem", „Nekatere poteze o šolstvu" i. t. d. ter izborno pisani podlistek (1. 1880.) „Iz dnevnika kranjske učiteljice", kateri pa je imel le to napako, da je bil prekratek in, da ni prišel še njega drugi del na svitlo, kar pa je zakrivilo preobilo opravilo rajnega. V „Slovenca" je poročal pokojnik jako vestno o vsakej važnejši učiteljski stvari prav do zadnjega. V „Tovariši" izza prejšnjih let se nahaja veliko njegovih izborno pisanih sestavkov in poročil o društvih a zadnja leta branila mu je očesna bolezen (kratkovidnost) pečati se premnogo s pisateljevanjem. Rano v jutro prijel je pokojni Govekar pero v roke, j da je nemoten pisal v ljubi mu učiteljski list. „Cerkveni glasbenik" in „Ljubljanski Zvon" štejeta tudi Govekarja med svoje sotrudnike. Poleg nekaterih krajših spisov je zapustil pokojni že za natis odločeno: „Gospodarsko berilo, na podlagi osnove učnega črteža za kmetijska nadaljevalna izobraževališča; „Globus, njega praktična obravnava v ljudski šoli"; „Ozir na nebes (I. Matematično zemljepisje in zvezdo- ali neboznanstvo, II. Zemljeslovje in sklad zemlje)" po raznih virih spisal Frančišek Govekar. Zal da ni dobil založnika za te gotovo izborne spise za ljudske šole. Hoteč odpomoči potrebi domačih lahkih, a prijetnih in dovršenih pred- in poiger, založil je 1. 1889. „Orgeljske odmeve" svojega sošolca in prijatelja Danila Fajgelj-na, a le malo hvaležnosti vžil je za svojo požrtovalnost, kajti nad polovico iztisov praši se sedaj vdovi v veliki omari — pod streho. Gg. tovariši, posebno organisti sezite po njih, gotovo bodo prijali vsakemu. — S tem činom podpirali bodete gospo vdovo, in ne bode treba iz inozemstva skladeb si naročati. Pokojnik si je vedno trudil pridobiti znanja, dokaz temu, da je bil naročen na devet slovenskih in šest nemških časopisov, da si je s prištedenimi novci itak skromne učiteljske plače omislil bogato knjižnico, na katero je bil tudi ponosen. In kako bi tudi ne bil? Učitelju z veliko družino, kaj prištediti stane dokaj truda; prihranjene novce zamenjati za pedagogične in drugovrstne knjige, dokazuje vsaj mnogo ljubezni do svojega poklica, ter polno mero sposobnosti. Da je bil pokojni Frančišek svoji družini dober oče, zvest soprog svojej ženi, bilo bi preveč omenjati. Kaj pa je bil pokojni tovarišem, to lahko vsakdo ve, kdor je kedaj ž njim občeval, kajti vsakemu se je prikupil. Skozi celo vrsto let bil je zastopnik učiteljev v c. k. okrajnem šolskem svetu in zadnja leta upravitelj okrajne učiteljske knjižnice, o katerej je vestno in sploh, kakor njega navada, natančno poročal. S pokojnim Govekarjem so na Igu službovali, kot njegov nadučitelj Lovro Juvančič, a potem kot učitelji: Frančišek Lunder, Alojzij Medja, Ivan Grebenec, Ivan Kernc, Frančišek Hlavka, Janez Geiger, Anton Berčič, Peter Cebin, Leopold Wozlaček, Jan. Nep. Jeglič, Jak. Dimnik, Terezija Bahovec, Leticija Ahčin in Franja WruO v Šiški pak Kristinka Zadnikar in Frančišek Gale. Govekar se je vdeležil tudi leta 1873. gospodarskega tečaja v Celovcu. Tako sem načrtal za pokojnega tovariša sicer malo obširen nekrolog, (date sem posnel po raznih virih, tako od obitelji pokojnega, iz „Tovariša", šolske kronike, nekaj pa od ljudstva samega) on je to zaslužil, da mu „Tovariš" kot glasilo „Učiteljskega društva", kojega predsednik, podpredsednik, tajnik, odbornik je v raznih letih bil, in koji list mu je bil najbolj priljubljen, za katerega je veliko spisal, s tem hvaležnega izkaže. Počivaj mirno blagi Frančišek in Bog daj, da se vidimo zopet nad zvezdami! Fr. Ksav. Trušt. — Ig. Iz Ljubljane. (Iz občnega zbora družbe sv. C i r i 1 a i n M e t o d a. —Dalje.) Vodstvo kakor tudi slavna načelništva naših podružnic skušajo, kako težko je ohraniti priproste — pa časi tudi inteligentne — ljudi pri družbi, katera vedno le pobira prispevke in trka ter naklada narodni davek, a jim ne vrne nikakega osebnega daru. A čč. skupščinarji, vodstvo se tudi v tem oziru lehko opraviči ter pokaže vspehe in sad, ki ga je rodil težko prisluženi, pa družbi darovani novčič bornega slovenskega težaka. To so: A. Družbini zavodi. Zabavišče ali otroški vrtec v Celji. Po najnovejših poročilih zahaja v to zabavišče krog 70 otrok. Vrtnarica je č. sestra Vin-cencija Lali pod vodstvom častne predstojnice sestre P u r g a j. b) Zabavišče pri sv. Jakopu v Trstu. Vpisanih v njem je bilo 74 otrok, nekako polovico dečkov in polovico deklic. Izvrstne vspehe je dosegla vrtna-rica-voditeljica Justina M i c h e 11 i, kateri je vodstvo ob njenem izstopu iz službe poslalo zahvalno pismo ter jo kot voditeljico prosilo še nadaljne požrtoval-nosti. Novoimenovana vrtnarica je Antonija Nadli-šek. c) Slovenska osnovna šola pri sv. Jakopu v Trstu. Vpisanih je bilo v I. razred 82 otrok, v II. pa 64, torej vkup 146. Poučevali so: verouk Bernard Sever, mestni kaplan pri sv. Jakopu, učitelj in voditelj šoli Mihael K a m u š i č in učiteljica Josipina D e 1 k i n. Ravno sedaj ob pričetku šol odprli smo za šolsko leto 1890/91. 111. razred in učiteljem imenovali Ivana K i f e r 1 e. To vam je, častna gospoda, v Trstu jedina slovenska šola, dasi biva ondi morda toliko Slovencev, kakor v naši prestolnici ljubljanski, d) Kot nov zavod je prirastel lansko leto otroški vrtec v Rojanu. Obiskovalo je redno 53 otrok. Vrtnarica je gspdč. Irma F a b i a n i. e) V Gorici se Slovencem a le vsled lastnih naporov, v šolskem oziru nekoliko boljše godi, kakor v Trstu. Da se prepreči raznarodovanje ondotnih otrok, ustanovljen je otroški vrtec v Pevni blizu Sočinega mosta. Tako se je otelo krog 40 slovenskih otrok. Vrtnarica je Karolina L a š i č. f) Isti namen je v življenje poklical otroški vrtec v Podgori. Krog 70 otrok se lepo vzgaja v materinem jeziku. In zdaj, slavna skupščina, seštejemo li vso to deco, ki zahaja v šolske zavode družbe sv. Cirila in Metoda, dobimo lepo število več kot 400 otrok, ki upamo, bodo ohranjeni svoji slovenski narodnosti; brez nas bi bili najbrž izgubljeni. In če bi potem vprašal družbenika, ki sam za svoje osobo sicer ni ničesa prejel od družbe, ko bi ga v duhu postavil v sredo te nežne mladine — polne življenja, vedoželj-nosti in veselja — da-li zdaj vidi sad darovanih svojih novčičev — prepričan sem, da se mu razvedri lice in da si radostno odtrga še od svojega zaslužka ali imetja in to položi na oltar domovinski; v njegovem srcu pa bo odmevala beseda Kristusova: „Kar ste storili kateremu najmanjših mojih bratov, to ste meni storili". In to je najlepša plača za vernega kristijana. (Odobravanje.) B. Ko omenjamo družbenih zavodov, zamolčati ne smemo človekoljubnega delovanja onih udov raznih naših podružnic, ki te zavode neposredno nadzorujejo in uspešno podpirajo. Tu pa nam je imenovati na -rodnega ženstva, ki se je zbralo v svojih podružnicah v Trstu in Gorici, in uzorno izvrševalo svojo nalogo. Ženske podružnice so osobito skrbele, da so se praznovale božičnice in druge otroške veselice, pri katerih so otroci pokazali z molitvijo, petjem in deklamiranjem svoj napredek in razveselili navzočno občinstvo, a tudi oni so bili razveseljeni, ker dobre roke slovenskih dam razdelile so jim obleke, jestvin in drugih primernih rečij. Iz prvih ondotnih načelništev povzamemo, da so otroci tudi cerkveno praznovali začetek in sklep šolskega leta, imendan Nj. Veličanstev, blag-dan družbenih zavetnikov sv. Cirila in Metoda, da so v poletnem času hodili k sv. maši itd. C. Vodstvo je pospeševalo napravo podružničnih in šolskih knjižnic, iz katerih si lahko družbeniki, kakor učenci izposojujejo primernega berila. Razdelilo je zopet letos večinoma ob jezikovih mejah blizo do 2000 molitvenih, šolskih, poučnih, zabavnih knjig, ki ob svojem času obrode svoj sad. Ako k temu dodamo še razna učila in šolske pripomočke, smemo reči, da je družba tudi v tem oziru dosegla svoj namen, izražen v § 2. svojih glavnih pravil. Isto velja o denarnih podporah, ki jih je vodstvo po pretelitanji vseh okoliščin tu in tam dovoljevalo. C. Najtežavnejše je delovanje na Koroškem. Naši bratje prosijo, trkajo, moledovajo za katoliško in slovensko šolo, a dozdaj je zastonj vsak poskus. Naših 13 podružnic so namreč glasen protest zoper tak uk, ki ni osnovan na podlagi materinega jezika. Družbeniki naši — v veliki večini slovenski oratarji — so neustrašljivi bojevniki za zaželeno šolo z materinščino kot učnim jezikom — in njihovi nazori bodo slednjič zmagali, ker slone na pravi pedagogični podlagi. Naša družba jim je zdaj s primernimi knjigami pritekla na pomoč. D. V očigled obče priznani potrebi primernega berila za našo šolsko mladino je vodstvo osnovalo „Knjižnico sv. Cirila in Metoda". Večkrat se je že poskušalo dajati na svetlo tako zbirko primernih spisov, a iz raznih razlogov je to zastalo. Slavna „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" obrnila se je bila do nas, naj se mi, ker spajamo v svoji družbi vse potrebne pogoje, lotimo tacega podjetja. Vodstvo je pretresalo to resolucijo, in — akopram si je bilo v svesti, da se v ideji vse lepši vidi, nego je pa v dejanji, — vender sklene vstreči tej želji ter nadaljevati knjižnico. Z bog tega pa se je v posebni okrožnici zglasilo pri vseli podružničnih načelništvih z uljudno prošnjo, naj bi v svojem okrožji poiskala takih poverjenikov, ki bi s požrtovalno ljubeznijo hoteli prevzeti raz- pečavanje društvenih spisov. V olajšanje tega posla je dalo natisniti posebne vpisne pole na knjižnico družbe sv. Cirila in Metoda ter jih poslalo vsem podružnicam. Iz kamniškega okraja. Iz našega okrajnega društva. Dne 23. vinotoka 1800. 1. se je vršilo že po časnikih naznanjeno tretje zborovanje našega okrajnega učiteljskega društva. Zborovalcev je bilo radi vednega prestavljanja zborovanja in slabega vremena le 21. Ob 10. uri dopoludne nagovori navzoče predsednik g. J. J a n e ž i č ter se spominja veselega dogodka v cesarski hiši, povdarja važnost društev osobito učiteljskih v sedanjih časih ter nas navdušuje k društveni delavnosti. Spominjal se je tudi odličnega uda našega društva g. Jegliča, kateri se je preselil v litijski okraj kot nadučitelj k sv. Križu, želeč mu v novem okraji vse dobro. Društveni tajnik pa je poročal o društvenih zadevah omenivši premeinbe pri društvu in prošnje na visoki deželni odbor za povišanje plač. Bolj na široko pa je govoril o drugem zborovanji „Zaveze", ki se je vršilo v Celji dne 25. in 20. vel. travna. Omenil je večinoma vse važnejše stvari ter se izrazil, da je to zborovanje nanj, kakor tudi na vse navzoče napravilo najboljši vtis, kar je posnel po zadovoljnih obrazih. Tretjo, najvažnejšo točko dnevnega reda: „Katere flzikalične aparate si učitelj sam lahko naredi in kako naj jih uporablja"? pa je izvajal v občno zanimanje poslušalcev g. Frančišek Trošt, učitelj v Vodicah. Iz fizike, rekel je g. govornik, privaditi se morajo otroci vsaj toliko, da bodo pozneje razumeli to, kar bodo brali v časnikih in različnih knjigah, ki jim bodo na razpolago. Saj pa tudi ni težko vzbuditi v otrocih veselja do tega predmeta, ker ima človeški rod v sebi že od rojstva skrit preiskovalni nagon, To je opazil g. poročevalec pri lastnem sinu. Kupil mu je namreč neko igračo, v kateri je vzbujal s pritiskavanjem glas. Toda otrok ni bil zadovoljen le z glasom, temveč poiskal je tudi reč, ki ga vzbuja ter s tem, kar je naravno, uničil tudi igračo. Potem nam je pokazal s steklenico vode: zveznost, sprejemnost, lego, občujoče posode, lasovitost, v navadni vodi potapljajoče in s soljo zgoščeni vodi pa plavajoče jajce, neprodornost, zvok itd.; s svečo predočil nam je: menjavo zraka pri odprtem oknu, potapljalski zvon, senco z vsemi premeinbami, jakost svetlobe, svetomer itd. Učinil je tudi s pečatnim voskom nekaj električnih poskusov ter pokazal magnetno iglo, katere stojalo je iz starega gumba, igla iz obroča necega krila prešle mode, vstali deli pa iz železnih palčič umirovljenega dežnika. Podal nam je še mnogo driizega v jako zanimivi obliki in pokazal še mnogo aparatov, ki jih je izgo- i vestnik. tovil iz zavrženih stvarij. Ker ga je čas prehitel, omenil je le še berila, na katerih podlagi naj se vse to obravnava z obljubo, ki se je z odkritosrčnim veseljem sprejela, da bode v prihodnjem zborovanji nadaljeval in vse svoje umotvore pa razstavil pri prvi uradni okrajni učiteljski konferenciji. Ko se še sprejme nasvet g. Burnika, da se delegata za potne troške povodom zaveznega zborovanja odškodujeta z 10 gld. in predlog tajnikov, da naj bi bilo prihodnje zborovanje zopet v Mengši prvi četrtek meseca vel. travna 1891. L, zaključi g. predsednik zborovanje z zahvalo g. referentu za njegov trud in poslušalcem na vzornem zanimanji za našo reč. Alojzij Kecel — Ihan. Iz postojinskega okraja. (Zborovanj e.) — Nekam dolgo je že, kar je zborovalo naše društvo, a do danes Vam, g. urednik, še nihče ni poročal, kaj smo se razgovarjali na tem zboru. Tudi jaz se nisem namenil natančno popisati vsega zborovanja, ker to delo prevzel je nekdo drugi, omenim naj samo prav ob kratkem glavne točke dnevnega reda. Po prijaznem pozdravu predsednikovem in vrlo sestavljenem poročilu tajnikovem, poročal je društveni blagajnik ob osnovi „podporne zaloge" za članove našega društva. Zbrano učiteljstvo je radostno pozdravilo to misel in sklenilo si osnovati podporno zalogo. Namen te zaloge bode, pravega društvenika v bolezni podpirati, ako umrje, pomagati mu k pogrebnini in postaviti mu nagroben spomenik. Dovolite ]g. urednik, da navedem glavne točke naše podporne zaloge. Evo jih: 1. Da oboleli pravi društvenik dobi bolniško podporo, se mora zglasiti pri društvenem vodstvu. 2. Podpora računi se od tistega dne, s katerim je c. kr. okrajna šolska oblast dotičniku zaradi bolezni dovolila dopust, oziroma je postal nesposoben za poučevanje in se mu daje do časa, ko je zopet sposoben za poučevanje. V počitnicah se mora pa dotičnik skazati z zdravniškim spričevalom. 3. Podpora se plačuje praviloma samo tri mesece in sicer G—12 gld. na mesec, oziroma 20—40 kr. na dan; potem sine društveno vodstvo podporo znižati ali tudi popolnoma ustaviti. 4. Ako pravi društvenik umrje, izplača blagajnik sorodnikom proti potrdilu po odboru nakazano vsoto za pogrebne stroške. 5. Ako pravi društvenik nenadoma umrje ter | zapusti nepreskrbljeno vdovo in otroke, srne društveno vodstvo dovoliti trimesečno podporo, navedeno pod 1. onim, kojim je smrt rednika vzela. 6. Ako dopuščajo društvena denarna sredstva, sme društveno vodstvo ostalce rajnega na njih prošnjo še dalje podpirati. 7. Ako pravega društvenika zadene v družini velika nesreča in gmotna škoda, ima društveno vodstvo pravico na njegovo prošnjo dovoliti mu podporo. 8. Podporo pa dobi le tisti društvenik, ki je bil dve leti nepretrgoma član društva. To so glavne točke naše podporne zaloge, o kojih se bodemo še pri prihodnjem občnem zboru razgovarjali in potem visoki vladi predložili v potrdilo. Seveda, marsikdo bode vprašal, kje je pa denar? „Zrno do zrna pogača . Naša glavnica je narastla v dveh letih, kar društvo obstoji, že blizo do 200 gld. in kolikor poznam vzgledno učiteljstvo našega okraja, koje pri vsaki priliki pokaže, da je vneto za čast, korist in ugled našega stanu, bode glavnica tudi vedno naraščala. „V društvu je moč in pomoč!" Vstrajna volja in veselje do društva vsega učiteljstva v našem okraji sta nam porok, da bode podporna zaloga lepo rastla, cvela in rodila plodonosen sad v korist in čast učiteljstvu postojinskega okraja. Podpisanec stavil je potem sainostalen predlog, da vsprejme naše društvo g. Jožefa G o r u p a za njegove velike zasluge za slovenski narod s tem, da mu je podaril toliko ustanov za slovenske dijake in posebno še, ker je pripravljen dati zdatno pomoč za ustanovitev slovenske dekliške meščanske šole, svojim častnim člano m. V društveno vodstvo (odbor) bili so za tekoče leto izvoljeni ti-le gg.: Martin Z a r n i k (predsednik); Števo J e 1 e n e c (podpredsednik); Števo Primožič (tajnik); Frančišek Zaman (tajnikov namestnik); Filip K e t e (pevovodja); Jožef Kostanjevec (pe-vovodje namestnik) in Jakob Dimnik (blagajnik). Delegatom za bodoče glavno zborovanje „Zaveze" imenoval je odbor dne 6. listopada te-le gg.: M. Zar-nika, Št. Jelenca, A. Skalo in J. Dimnika. Jakob Dimnik — Postojina. (Vabilo) k prvemu občnemu zboru „Litijskega učiteljskega društva", dne 19. listopada t. t. ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji z nastopnim vz-poredom: a) Nagovor začasnega predsednika; b) poročilo o delovanji začasnega odbora; c) volitev društvenega odbora; d) pojedini nasveti. Upamo, da se tolikanj zaželjenega prvega zborovanja učiteljskega društva za „litijski šolski okraj" udeleže gospodje tovariši, gospice tovarišice (sosebno iz bližnje okolice in oni, ki so ob železnici), kakor tudi drugi razumniki slovenski v prav obilnem številu. l'o geslu prevzvišenega vladarja: „Viribus unitis" naj deluje novo društvo prav krepko v prid šolstva in naroda! Tedaj na svidenje 19. t. m. v Litiji! Začasni odbor. Ves Osobne vesti. Na mesto obolele Ernestine Pri-bilove je vstopila začasno kot suplentinja na osem-razredno dekliško šolo pri sv. Jakopu izprašana učiteljica Frančiška Sagorčeva. — V Waldherrjev zavod so na novo vstopili kot učitelji ali korepetitorji gg. Matija Grainecker. Jožef Prevc in Ferdinand Raunegger. —V uršulinskem zavodu so z letošnjim šolskim letom pričele poučevati M. Alojzija Derffel, S. Benedikta G u t n i k, Ss. Dominika in Vincencija Dereani. — V Rehnovem priv. učilišči: izprašana Marija P a j s e r mesto Ide pl. L a n g e r, ki je dobila mesto učiteljice v Kočevji. — Začasni drugi učitelj na bivši dvorazrednici v Trebnjem, g. Friderik P e -h a n i, imenovan je začasnim tretjim učiteljem na sedanji štirirazrednici v Trebnjem; g. Ivan Stre-h o v e c pride kot začasni učitelj iz Št. Mihela v Vreme; gdč. Emilija J u r m a n pride kot začasna učiteljica iz Vrem v Šturijo; izprašana kandidatinja gdč. Bibijana B i s a i 1 pride začasno v Hrenovice. — Izprašan kandidat g. A. Sonc je postal nadomestni učitelj v Tržiči. Preizkušnja učne usposobljenosti se vrši te dni pred izpraševalno komisijo v Ljubljani. Oglasilo se je 14 učiteljev in 8 učiteljic. Kaj več o tej preizkušnji v prihodnji številki. Objava. Vsem onim učiteljem in vzgojnikom mladine, kateri se zanimajo za De Amieisovo vzgojno knjižico „Cuore" — Srce, — se javlja, da je nje prevod na slovenski jezik že zvršen in bode v kratkem izšla v dežel. t ni k. Gospodom stanovskim tovarišem na znanje ! 111. zvezek „Skladeb f Avgusta Lebana" se ravnokar tiska ter pride na svetlo še v tekočem meseci. Vsebina mu je nastopna: 1. Prisega, mešan zbor, (besede Lujize Pes-jakove). 2. B r o d a r, moški čveterospev, (besede poleg Baisinija zložil Fr. Z.) 3. Mojemu za v i čaju, moški zbor in samospev za bariton, (besede —•?—). 4. Zadnji večer, mešan zbor, (besede Simon Jenko). 5. Vojak, samospev za tenor ali sopran se spremljevanjem na klavirji, (besede Dovnelove). 6. Venec vipavskih narodnih pesmi j, moški zbor. (Na to točko posebno opozarjamo Vipavce naše). Ker sem dal priredit le m a 1 o število iztisov, naj se z naročbo požuri, kdor bi delo hotel imeti. Stane s poštnino vred 45 kr. Janko Leban, učitelj v Avberu pri Sežani. Zahvala. Visokorodna gospa Teodora grofinja Kottulinskyjeva, posestnica boštanjske graščine itd. blagovolila je naši šoli podariti 20 gld. v nakupovanje tvarine za ročna dela, za kar se nji in vsem častitim g. g. dobrotnikom, ki so v ta namen kaj podarili, najtopleje zahvaljujeta Alojzij Dremelj, Frančiška Šmitik, predsednik krajnega solsk. sveta. učiteljica. Zalivala. V prijetno dolžnost si štejem, preča-stitima gospodoma Mihu Potočniku, monsignorju v Ljubljani in Šimnu Zupanu, katehetu pri nunah v Škofji Loki, ki sta blagoizvolila poslati „Narodni šoli" za tukajšnjo šolo izdatne doneske, kakor tudi slavnemu, preblagotvornemu društvu „Narodna šola", katero mi je, za te vplačane zneske, za tukajšnje uboge učence poslalo prav obilo raznega šolskega blaga, tem potem v svojem in uboge šolske mladeži imeni najprisrčneje zahvaliti se. Bog plati stotero vsem! Kropa dne 24. vinotoka 1890. Marko Kovšca, šolski vodja. Zahvala. Slavno društvo „Narodna šola" blago-izvolilo nam je poslati za majhno vsoto prav obilo šolskega blaga za šolsk i mladino. Izrekam tem potem slavnemu društvu za lepi dar presrčno zahvalo. Fr. Modic, J. Božja, predsednik krajnega šolsk. sveta. uadučiteij Vsem p. n. g. g. učiteljem, ki so nepozabnega mi soproga gospoda Frančiška Govekarja bivšega nadučitelja k večnemu počitku na grobišče k sv. Krištofu spremili, izreka najtoplejšo zahvalo užaljena vdova in obitelj ranjkega. Marija (Jovekar. Uradni razpisi učiteljskih služeb. Št 1025. okr. š. sv. Popolniti je vsled smrti izprazneno mesto nadučitelja na trirazredni ljudski šoli v Š i š k i z letno plačo 500 gld., opravilnino 75 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlože do dne 30. listopada t. 1. C. kr. okrajni šolski svet okolice ljubljanske dne 3. listopada 1890. Št. 754. okr. š. sv. Na dvorazredni ljudski šoli v Kropi je stalno ali začasno podeliti mesto učitelja ali učiteljice z letno plačo 4(KJ gld. in prostim stanovanjem. Prošnje za to v drugič razpisano službo morajo biti opremljene z vsemi predpisanimi prilogami in so vložiti do dne 30. listopada t. 1. pri tem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici dne 8. listopada 1890. Št. 96 i. okr. š. sv. Na štirirazredni ljudski šoli v Trebnjem je stalno ali začasno popolniti četrto učno mesto z letno plačo 100 gld. Prošnje za to službo naj se predpisanim potem semkaj vlože do dne 20. listopada t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Rudolfovem dne 31. vinotoka 1890. __Št. 689. okr. š. sv. V litijskem šolskem okraji se razpisujejo za sledeče kraje učiteljske službe v stalno umeščenje: 1. H o t i č , jednorazrednica, letne plače 400 gld., opravilnine 30 gld. in prosto stanovanje. 2. Dole, jednorazrednica, letne plače 400 gld., opravilnine 30 gld. in prosto stanovanje. 3. Prežgajne. jednorazrednica, letne plače 450 gld., opravilnine 30 gld. in prosto stanovanje. 4. Višnja gora, trirazrednica, drugo učiteljsko mesto s 500 gld. in tretje učiteljsko mesto s 400 gld. letne plače. Pravilno opremljene prošnje za te službe naj se vlagajo do 25. listopada t. 1. pri podpisanem šolskem svetu. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji ___dne 9. listopada 1890._______ Št. 675. okr. š. sv. Na štirirazrednici v Š m a r t n e m pri Litiji je stalno, eventuelno začasno popolniti četrto učno mesto z letno plačo 400 gld. Prosilci za to službo naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potem semkaj vlože do dne 20. listopada t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji dne 2. listopada 1800. Št. 1532. ~ okr. š. sv. Na jednorazrednici pri Sv. Ani nad Tržičem je takoj stalno ali začasno popolniti službo učitelja in voditelja z dohodki IV. plačilnega razreda. Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlože do dne 25. listopada t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Kranji. __dne 9. listopada 1890. __ Št. 15147 okr. š. sv. Na jednorazrednici v V e 1 e s o v e ni je stalno, eventuelno začasno popolniti mesto učitelja. Letna plača 450 gld. opravilnina 30 gld. in prosto stanovanje. Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanem potem semkaj vlože do dne 20. listopada t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Kranji ___dne 2. listopada 1890.___ V kranjskem šolskem okraji se razpisujeta v stalno umeščenje: L tretja učiteljska služba na štirirazredni deški šoli v T r ž i č i z dohodki III. plačilnega razreda in 2. služba učitelja in voditelja na jednorazrednici v Olševku z dohodki IV. plačilnega razreda. Obrok za prošnje do 25. listopada t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Kranji dne 11. listopada 1890. „Učiteljski Tovariš" izhaja na celi poli velike osmerke 1. in 15. dan vsakega meseca; nko je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Udje „Slovenskega učiteljskega društva" prejemajo list za 2 gld. na leto, za 1 gld. na pol leta Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljano, Florijanske ulice št. 1; naročnino pa prejema g. Fr. Ko k al j v Ljubljani na Bregu št. 16. Vse pošiljatve naj se pošiljajo frank o. Tiska J. R. Milic-eva tiskarna v Ljubljani.