Referendumi bodo 20, aprila
Enotna akcija v vseh Ijubljanskih občinah -Gradivo o preoblikovanju v najširši javni obravnavi med občani
Proces prostorskega in vse-binskega preoblikovanja kra-jevnih skupnosli se v našem mastu nadalju/e, 20. aprila bo doBegml *n*ga »vo/ih vrtiov z raterendumi o preoblikovanju krajevnih skupnosti. V Ljublja-m namreC ta Čas v 26 krajevnih skupnostih prebivalci razprav-Ijajo o predlaganih možnostih preobhkovanja. kt imajo vse en sam citj: postavlti v ospredje delovnega človeka in občana, mu zagotovitl možnosti nepo-srednega odfočanja o najpo-membnejSih stvareh njegove-ga življenja in dela. Vse kaže, da bodo na novo oblikovall v Ljubljant okrog 60 krajsvnih skupnosti: naiveč v občini Vič-
Rudnik, kjer imajo konkretne načrte za preobltkovanje v dvanajstih krajevnih skupno-stih, v obCinl Moste-Polje o prmflogth razmW|«fo v ommth, za Bežigradom v sedmih, v Centru v Stirih in v šidkt v treh krajevnth skupnostih.
Do 20. februarja bodo obfiin-ske skupSčine sprejele sklepe o razpisu referendumov, gra-divo o preoblikovanju pa je prav zdaj v najžirši javni raz-pravi, ki bo prav gotovo prine-sla Stevilne obogatitve predlo-gov. Po uspešno Izvedenih re-(erendumih se bo začel posto-pek konstitutranja samouprav-nih organov in družbenopoli-ttČnih organizacij v novih te-
metjnih sredinah, sočasno pa
bo tekel živahen postopek evi-dentiranja možnih kandidatov za Cfane detegacij za zbore krajevnih skupnosti in skup-Sčine SIS. Volitve bodo predvi-doma konec oktobra, konec teta pa lahko potemtakem pri-o#vcu|onno Mko#tofC' povoom normatnega Jivljenja novih krajevnih skupnostt
Na seji akcijskega odbora za samoupravno preobrazbo kra-jevnih skupnosli v Ljubljani. ki deluje pri mestni konferenci SZDL Ljubijana, so ugotovili, da so delo v vseh občinah re-sno in odgovorno zastavili, da je kljub manjši zamudi težnja po preoblikovanju prerasla majhne, formalne skupinfe in posiaja vse botj odraz volje najširSega kroga občanov in detovnih liudt. Tretji krog obi-
skov krajevnih skupnosti je dovolj dobro pokazal, kje so 4e pomanjkljivost) in nakazal tudi ?mahovanje v nekaterth sredi-nah. Tako ao na prfmer v obfii-ni Siška dobro pričelt s pripra-vami na preoblikovanje, ob ugotovitvah, da življenje v pro-tor^ko prsototltovant kra)*Mnl skupnosli Dravlje ne ste6e in ne steče, kot bi moralo, pa so v nekatorih krajevnih skupno-stih izgubili pogum in se bodo preoblikovali Sele čez dve leti. Za Bežigradom je bito nekaj omahovanja le v krajevni skup-nosti Bežtgrad. kjer pa so kot kaže zadeve le prodrle do Šir-Sega kroga občanov in se za-čele premikati. V teh dneh so krajevne konference sociali-stične zveze \fsepovsod že obravnavale predloge akcij-skih odborov, javna razprava,
ki tače. pa bo razrešila dileme. predvsem gtede števila novih krajevnih skupnosti recimo v Savskem naselju m KS Ivgna Kavčiča. V aktivnosti se moi*a-jo zdaj 5e aktivneje vključiti poleg socialistične zveze. kra-jevne organizacije zveze ko-munistov, zveze sociaiistične mladine in zveze sindikatov. ki lahko pri osveŠČanju delovnih ijudi in občanov odigrajo odlo-6Mw\(W«t. _ —^a^Mi V pnmeriavt z drugimi obČi-nami imamo za Bežigradom Se erK> pradnost: veČ izkuSenj, saj je tokratna akcija preoblikova-nja že tretja. izkušnje, ki smo jih pridobile pri prvih dneh. pa do zadnjega odklanjajo vse pomisleke 0 upravičenosti preoblikovanja, po drugi strani pa so po organizacijskl plati v vseh krajevnih skupnostih v kratkem iasu sposobni spelja-ti sicer zahtevno vsebinsko in prostorsko preobrazbo.
STANE DROLJC