VESTNIK Poštni urad 9020 Cetovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNiK XXXVii CELOVEC, PETEK, 16. JULiJ 1982 ŠTEV. 28 (2079) Spet bomo š!i na Kome!j da počastimo spomin padiih borcev proti tašizmu V nedeljo bomo spet šli na Ko-^elj, da obudimo spomin na čase, je bil naš narod obsojen na smrt, pa se je obsodbi postavil po s puško v roki. Pred 38 leti so "Oditi po teh poteh mladi borci-^urirji Domnove čete, prinašali so Našemu ljudstvu in sosednemu narodu blagovest o novem svetu, v ^aterem ne bo vladalo nasilje fa-S'Zrna, marveč bomo postali na svoji zemlji sami svoji gospodarji, prepričevali pa so tudi o potrebi jptev, ki jih je treba doprinašati, če "očemo, da bomo postali svobodni. Takrat, ko se je iz naših gozdov °9!ašala uporna partizanska pesem m se je v junaškem boju kovalo bratstvo med narodi, je Komelj v oktobru 1944 krvavo zažarel: na Vrhu Komlja so postali mladi borci Po izdaji žrtev zverinskega nasilja hitlerjanskih okupatorjev in rtjiho-'hh domačih hlapcev. Bolj ko se odmikamo tistim straš-hirn časom, bolj Komelj žari in nas opominja na oporoko padle Domnove čete ter pobitih domačinov po Nacističnih uničevalnih taboriščih: Pa nikoli ne smemo pozabiti vsega ^ga gorja, potokov krvi in solza. Preveč je naš slovenski človek in Narod pretrpel in žrtvoval, da bi šlo vse to v pozabo. Mi tega nikoli ne Parno pozabili in skrb nas vseh hiora biti, da prenesemo spomine *N tradicije narodnoosvobodilnega P°ja tudi na mladi rod, da jih bo Naval in branil kot enega svojih naj-''sčjih zakladov. Brez tega boja, žrtev in trplje-Nja ne bi bili danes svobodni in Pa naši koroški zemlji bi še danes '''Seli zloglasni napisi „Karntner sprich deutsch!" Vse premalo se ^svedamo teh zgodovinskih dogod-^av in vse premalo opozarjamo Nanje. Ne samo enkrat v letu, vsak Pan bi morali hoditi po poteh pad-.'N borcev in žrtev fašizma in tako Ukazovati svojo demokratično in antifašistično zavest ter kovati bratovo in enotnost ne le med narodi, hiarveč tudi v lastnih vrstah. Predalo in prepoceni je, da se padlih ^a svobodo spomnimo le ob oblet-N'cah, s šopkom rož in z lepimi besedami, ki pa so pogosto samo ^ze. Ali res ne moremo preskočiti astne sence in postati pravi borci ^a enotnost in svobodo? Vedeti *horamo, da bomo ostali svobodni ^arno toliko, kolikor bomo sami P°Prinesli za svobodno življenje. jOrimo se za svobodo in mir, do-^er smo še svobodni in nikdar ne P°Pustimo, da bi se časi. ko smo le še številke, kdaj povrnili, ežko je človeku pri srcu, posebno 'stim, ki smo na lastni koži občutili ašizem in vojno, ko vidi, kako po-'odko se spominjamo tedanjih dogodkov. V bodoče morajo kraji, kot *o Komelj in še nešteto drugih, in Puhovi ljudje postati še bolj znani ''sem, kajti to so zaslužili s svojim Poprinosom v boju za svobodo in Pravico. Ponosni pojdimo po poteh Dom-Nove čete in dokažimo, da Domno-a četa še živi; da ne živijo samo preživeli borci te čete, kot so Jurij Bojanovič, Franc Golob in Franc Jelen, temveč da je iz te čete zrasla in raste vsako leto večja četa tistih, ki se s hvaležnostjo in spoštovanjem spominjajo na ljudi, ki so dali svoje življenje tudi za to, da nam gre danes dobro. Radi pa bomo šli na pohod Domnove čete tudi zato, da se srečamo z vedno bolj redkimi ljudmi, ki so še žive priče našega upora in so nam nudili toplo zavetišče, z ljudmi, ki so vse to doživljali in živeli z našo partizansko vojsko. Dobro prisluhnimo ljudem s Komlja in iz okolice, ko nam bodo pripovedovali iz svojih bogatih spominov in izkušenj. In poskrbimo, da ti spomini nikdar ne bodo zbledeli. S svojim pohodom bomo obenem dokazali, da se teh naših ljudi spominjamo tudi v časih miru, da smo jim hvaležni za vse, kar so nam nudili v najtežji dobi, ko smo se borili na življenje in smrt. Zlasti pa nam je v ponos, da se udeležujemo tega pohoda v dneh, ko obhajamo obletnico vstaje slovenskega naroda; to je potrdilo povezanosti z narodno celoto, ki smo jo izpričali v času narodnoosvobodilne borbe in jo izpričujemo tudi danes, ko živimo v miru. Zavedajmo se, da pot Domnove čete ni bila lahka in da tudi danes ni brez težav. Nekaterim ne gre v račun, da takratnih dogodkov ne pozabimo. Vendar ne bomo šli na Komelj, da bi proti komur koli ščuvali, temveč samo zato, da bomo obujali spomine ter opominjali mladino, ki je poklicana, da brani in čuva pridobitve našega narodnoosvobodilnega boja. Prav zaradi tega pa se bomo odločno postavili po robu tistim, ki skušajo kakorkoli omalovaževati ati celo blatiti naš doprinos k zmagi nad fašizmom. „Mi smo polja preorali, prepojili jih s krvjo, dobro seme smo vse-jali, čuvajmo ga skrbno," pravi pesem. In v tem smislu razumemo tudi našo udeležbo na spominskem pohodu po poteh Domnove čete na Komelj: da skupno čuvamo ter utrjujemo v borot skovano tovarištvo. OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA vabimo na 3. spominski pohod na Komeij ,,Po poteh Domnove čete" K! BO V NEDELJO 18. JULiJA 1982. Zbiratišče je od 8. do 8.30 ure (po avstrijskem času) pri tovarišu Lipeju Koieniku, pd. Lombarju, v Čirkovčah pri Piiberku. Odhod iz Čirkovč ob 8.30 uri in pohod do spomenika padiim partizanom na Komeijnu, kjer bo od 12.30 uri kratka spominska siovesnost, nato pa partizanski miting. Za maiico in pijačo bo poskrbijeno. Pot pohoda je doiga 7 km v eno smer. Za tiste, ki bodo imeii s seboj otroke, je možno, da se prikijučijo pohodnikom sredi poti pri Mikicu. Za tiste, ki te poti ne zmorejo zaradi biezni aii starosti, pa je zbirno mesto pri spomeniku, kjer bo ob 12.30 uri spominska siovesnost ob vsakem vremenu, medtem ko bo pohod sam v primeru dežja odpadei. Na pohodu bomo obujati spomine na težke čase naše na-rodnoosvobodiine borbe in se spominjati vseh tistih, k) so takrat trpeti in daii svoja živijenja za našo svobodo. Na spominski pohod vabimo vse, ziasti pa miadi rod, da se bo še boij seznani) z našo stavno pretekiostjo. Zveia koroških partizanov — Področni odbor Pliberk SPD .Edinost" v Piiberku Krajevno združenje ZSM Piiberk Srečanje narodnosti bo !etos na Gradiščanskem V Lendavi so se prejšnji teden sestati predstavniki koroških Sio-vencev, gradiščanskih Hrvatov in Madžarov z Gradiščanskega, Sto-vencev in Hrvatov iz Madžarske ter madžarske narodnosti iz Siove-nije, da se pogovorijo o ietošnjem srečanju narodnosti sosednjih de-žei. Taka srečanja — prvo je biio teta 1976 v Sekiri ob Vrbskem jezeru — so postaia tradicionaina vsakoietna manifestacija povezanosti narodnih manjšin v skupni borbi za dosego resnične enakopravnosti na domači zemiji ter priiožnosti za izmenjavo mnenj in izkušenj v teh prizadevanjih. Letošnje 7. srečanje narodnosti iz Avstrije, itaiije, Jugosiavije in Madžarske bo od 24. do 26. oktobra v Cindrofu na Gradiščanskem, kjer bodo udeieženci gostje tamkajšnje hrvaške manjšine. Tudi tokrat bodo podati spiošen pregied o poiožaju narodnih manjšin v posameznih državah, še posebej pa bodo ietos pozornost nameniti razpravi o narodnostni vzgoji in izobraževanju. Na iendavskem posvetu so se namreč dogovoriti, da bodo v bodoče na teh srečanjih poteg spiošne razprave daii vsakokrat poseben poudarek še doiočeni temi, ki jo bodo temeijiteje obdeiaii. Tokrat bodo — kakor že povedano — v središču zanimanja vprašanja vzgoje in izobraževanja, torej področje, ki je posebno važno za obstoj in razvoj sieherne narodnosti. Na Bližnjem vzhodu se razmere še naprej zaostrujejo Bližnji vzhod se se naprej razvija v žarišče oboroženih spopadov. Medtem ko je položaj, ki ga je ustvarit Izrael s svojo invazijo v Libanonu, še daleč od rešitve, je Iran poskrbet za nadatjnjo zaostritev razmer v tem detu sveta, ko je svoje čete postat čez mejo v Irak. Pri tem pa je videti — čeprav sta oba primera povsem raz-tična — značilno sorodnost: tako na izraetski kot na iranski strani pravijo, da so njihove akcije proti sosednjim državam ..obrambnega" značaja. Višek cinizma pa ob dogodkih na Btižnjem vzhodu štej ko prej demonstrira Washington. Po eni strani nudi vso podporo Izraetu in tako šete omogoča njegovo imperialistično po-titiko, po drugi strani pa je bit predsednik Reagan prvi, ki je ob napadu iranskih čet na Irak izjavit, da Iran ogroža varnost v tej regiji. Bolj očitno dvoličnost si je pač težko predstav) jati: ko ves svet najostreje obsoja izraetsko invazijo in divjanje iz-raetskih čet v Libanonu, ZDA s svojim vetom v varnostnem svetu onemogočajo, da bi Združeni narodi izglasovati obsodbo agresorja in sprejeti ustrezne korake proti njemu; v primeru iranskega napada na Irak pa se ista Amerika postavlja v pozo tistega, ki najbolj obsoja agresijo. Vzrokov za takšno ravnanje ni težko najti, saj je vendar splošno znano, da smatrajo v Washingtonu Izraet za najbotj zvestega zaveznika, medtem ko v Teheranu, odkar je bit strmoglavljen šahov režim, nasprotno Amerika vetja za sovražnika šte-vitka ena. In v tej tuči je agresija v prvem primeru pač nekaj, kar je treba podpirati in v drugem primeru nekaj, kar zastuži obsodbo — res žeto preprosta togika, s katero pa Amerika svoje verodostojnosti gotovo ne utrjuje, marveč nasprotno te ogroža. Sodbe, ki jih je bito v zadnjem času vedno spet stišati na račun Amerike zaradi potuhe in podpore, ki jo nudi Izraetu, so brez dvoma dovotj zgovorne, kar še posebej velja za kritike, ki se množijo ztasti tudi v Ameriki sami. Te kritike rastejo sorazmerno s spoznanjem, da Izraet s svojim vojaškim izsiljevanjem ni samo izgubit še zadnje simpatije v svetu, marveč se je znašel pred dejstvom, da kljub vetikanski moralni, človeški in ma-teriatni ceni, ki jo plačuje za svoje pustotovske podvige, ni dosegel za-žetenega uspeha. Patestinsko osvobo-ditno gibanje PLO se je zaradi vo- jaške premoči Izraela gotovo znašlo v težkem položaju — toda po politični in moralni plati palestinski narod še nikdar ni bil deležen tako široke podpore in simpatije, kot jo uživa prav v trenutku, ko nekateri govorijo o njegovem vojaškem porazu. Tukaj pa smo pri točki, ko se kaže še nadaljnja povezanost med obema uvodoma omenjenima primeroma vojaškega izsiljevanja rešitev, ki bi jih pravzaprav morali iskati in doseči po politični poti. Iran utemeljuje svoj napad na Irak med drugim s trditvami, da hoče Iračanom nuditi „bratsko pomoč" pri strmoglavljenju sedanjega režima in pri uresničevanju ..islamske revolucije". Toda hkrati napovedujejo v Teheranu tudi pomoč palestinskemu osvobodilnemu gibanju v njegovem boju proti Izraelu. Oboroževatna tekma se bo še nadatjevaia Čeprav je splošno znano, v kako nevarnem položaju se je znašlo človeštvo, ko se po eni strani nadaljuje blazna oboroževalna tekma in se po drugi strani množijo lokalni oboroženi spori, ki se kaj tahko razrastejo v svetovni požar, pa pri odgovornih politikih ni najti nobene resne pripravljenosti, da bi zaustavili ta razvoj, ki lahko že jutri pripelje do svetovne katastrofe. Najnovejši in gotovo tudi najbotj prepričljiv dokaz te nepripravljenosti (morda tudi nezmožnosti) vodilnih politikov je popolni fiasko posebnega zasedanja glavne skupščine OZN o razorožitvi, ki se je zadnjo soboto končalo brez vsakega uspeha. Na sedežu svetovne organizacije v New Yorku so se pet tednov vrstili govorniki: zvrstilo se je 139 predstavnikov včlanjenih držav, med njimi štirje državni poglavarji: 13 vladnih predsednikov, 2 podpredsednika vlad in 44 zunanjih ministrov, poleg tega pa še številni predstavniki raznih organizacij, ustanov in gibanj. Vsi so vedeli povedati, kako astronomski so izdatki, ki jih države leto za letom razsipajo za oboroževanje — toda vsi skupaj niso vedeti odgovora na vprašanje, kako bi temu strašnemu razvoju napravili konec. Edino, v čemer so se udeleženci zasedanja strinjali, je to, da naj bi sprožili propagandno kampanjo z namenom, da bi zainteresirali za stvar čim več ljudi. Z drugimi besedami: poklicni politiki in diplomati so klavrno odpovedali in so sedaj poklicani narodi sami, da s krepitvijo mirovnega gibanja nepreslišno opozorijo na želje in zah- Razvoj avtonomnega mirovnega gibanja DtALOG MED VZHODOM !N ZAHODOM: Mirovno gibanje v Avstriji je zeio raznoiiko. Četudi se poiitične stranke niso neposredno vkijučiie v tozadevne aktivnosti minuiih mesecev, vendarie skušajo na razne načine spraviti pod svoj vpiiv množice predvsem miadih ijudi, ki so postati aktivni proti vojnim pripravam veiesii. V mirovnem gibanju so siie, ki sicer upravičeno kritizirajo veiesiio Ameriko in njeno jedrsko oboroževanje in vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, toda v eni sapi brez pomisieka zagovarjajo sovjetsko agresijo v Afganistanu, vietnamsko okupacijo Kampučije a!i dogodke na Poijskem. Na drugi strani pa so spet skupine, ki nasprotujejo samo imperiaiistični poiitiki vzhodne veiesiie, medtem ko jih prav nič ne motijo intervencijska poiitika ZDA v Srednji in Južni Ameriki, postavitev novih ameriških raket v Evropi ati izraeiska genocidna poiitika proti paiestinskemu ijudstvu. Kot reakcija na takšne struje v mirovnem gibanju se tudi v Avstriji, kakor v vseh drugih zahodnoevropskih državah, razvija tako imenovano avtonomno mirovno gibanje. Ta struja se izogiba odvisnosti od različnih strank in organizacij, ki v resnici zastopajo bolj interese ene ali druge veiesiie ali razne lastne notranjepolitične namene. Vodilo avtonomnega gibanja je samoodločanje in neodvisnost narodov ter spoštovanje človekovih pravic tako na Vzhodu kakor tudi na Zahodu. BLOKOVSKA POLiTtKA - GLAVNA NEVARNOST ZA M)R V Igavnem sta danes za naraščanje nevarnosti nove svetovne vojne odgovorni obe velesili s svojima blokovskima sistemoma. Obe — ZDA in Sovjetska zveza — sta odgovorni za blazno oboroževanje. Pri tem niti ni toliko odločilno, katera od obeh je imela prva jedrsko orožje ali katera ima trenutno ravno premoč na konvencionalnem ali jedrskem področju. Korenine te politike je treba iskati že v dogovorih pred desetletji, npr. v Jalti, ko sta si ZDA in Sovjetska zveza razdelili svet v vplivna področja, ne da bi manjše države in narode vprašali za njihovo mnenje. Takšna mentaliteta neupoštevanja suverenosti in neodvisnosti drugih narodov je bila v resnici tista osnova, na kateri se je moglo razviti blokovstvo in katerega logična posledica je današnje nevarno stanje v svetu. Nobena od obeh velesil ob tem dejstvu ne more trditi, da je za njeno zadržanje kriva druga sila, kajti k zatiranju drugih narodov ni ne ene ne druge nihče mogel prisiliti, če se ni sama odločila za politiko hegemonije, kršenja enakopravnosti in človekovih pravic. Evropsko mirovno gibanje, predvsem v državah bloka NATO, se je jasno postavilo proti oboroževalni politiki ZDA in njihovega bloka. Prav tako pa je spoznalo, da ne more biti verodostojno, če bi ignoriralo kršitve pravice do samood-točbe narodov in človekovih pravic v državah vzhodnega bloka. To je toliko bolj pomembno, ko vemo, da se v vzhodnih državah mirovno gibanje ne more svobodno razvijati. Vsaka pobuda izven nadzorstva državne oblasti je tam obsojena na propad, kdor pa si kljub temu drzne imeti drugačne poglede, se kar kmalu lahko znajde za zidovi zapora ali psihiatrične klinike. Kljub teptanju pravice do samoodločbe v vzhodnih državah vedno spet prihaja do kriz in ljudskih uporov. Varnost vseh evropskih narodov, tudi narodov Sovjetske zveze, bi postala večja, če bi ta ljudstva smela samostojno odločati o lastni usodi. Danes pa tam zasledujejo ljudi, ki se potegujejo za cone brez jedrskega orožja, zmanjšanje vojaške prisotnosti in odpravo obeh vojaških blokov. Naloga evropskega mirovnega gibanja je tudi nastopanje za samoodločbo narodov v tretjem svetu, ki so še prav posebno izpostavljeni vojaškim intervencijam in Sosedski stiki na ravni sindikatov Meseca septembra je — kakor smo kratko že poročati — v Cetovcu predvidena mednarodna sindikatna konferenca, na kateri bodo predstavniki sindikai-nih organizacij iz Korofke, Sio-venije in Furianije-Jutijske krajine razpravijati o probiemih deta in gospodarstva v prostoru Atpe-Jadran. Pri tej izmenjavi mnenj in iz-kufenj bo Mo za razna aktuatna vprašanja, ki jih postavijo na dnevni red današnji razvoj. Tako bodo razpravijati o najraz-iičnejših obiikah in možnostih gospodarskega sodeiovanja, o vprašanjih prometa in transporta, o prostorskem načrtovanju in zaščiti okoija, o tujskem prometu in o mnogih drugih probiemih. Poieg te boij aii manj .strokovne" tematike pa bo dnevni red obsegat tudi pobude za so-deiovanje na športnem področju ter za medsebojno izpopoinjeva-nje jezikovnega znanja — saj je namen takih srečanj predvsem tudi pogiabijanje stikov med de-iovnimi ijudmi sosednjih dežei. 24. JTJUJA V MARtBORU: gospodarskim pritiskom obeh velesil. V teh predelih sveta oboroževanje že brez vojaških spopadov terja vsak dan na tisoče žrtev — žrtev zaradi lakote, pomanjkanja in bolezni. Vključevanje teh držav v spore velesil nerazvitim predelom sveta onemogoča hitrejši razvoj in reševanje najbolj osnovnih gospodarskih problemov. Razvoj mirovnega gibanja v območju obeh vojaških blokov je torej tudi zelo pomemben dejavnik pri reševanju problema Sever-Jug. NEVTRALNA AVSTRiJA LAHKO POSTANE iZHODiŠČE NOVE VRSTE POPUŠČANJA NAPETOST) Vloga neuvrščenih in nevtralnih držav pri iskanju rešitev v zapletenih svetovnih problemih se je v minulih letih precej povečala. Tudi Avstrija je bila vedno spet udeležena pri pospeševanju dialoga med Vzhodom in Zahodom na najvišji ravni. Seveda pa pogovori med vodilnimi predstavniki obeh velesil sami še nikoli niso privedli do spremembe njihove politike na bazi. Zato trenutno avtonomno mirovno gibanje, ki se obetajoče razvija, pripravlja srečanje zastopnikov mirovnega gibanja na bazi, med ljudstvom, in sicer iz Zahoda in Vzhoda. Srečanje bo v začetku avgusta na Dunaju in bo potekalo v delovnem okviru, kjer bodo zastopniki zapadnega mirovnega gibanja diskutirali z odposlanci sovjetskih komitejev za državljanske in človekove pravice, Helsinškega komiteja in komitejev za narodnostne pravice, zastopniki ..Listine 77", poljskega neodvisnega sindikata ..Solidar-nošč", mirovnega gibanja „Schwer-ter zu Pflugscharen" iz Nemške demokratične republike in zastopniki madžarske ..osnovne cerkve". Tema tega prvega delovnega sestanka bodo osnove in pogoji bodočega sodelovanja mirovnih gibanj na Vzhodu in Zahodu. Poziv k dialogu je doslej podpisala že cela vrsta vidnih osebnosti različne svetovnonazorske pripadnosti, med njimi znani publicisti, univerzitetni profesorji in kulturni delavci. Naj bodo od Avstrijcev našteti le nekateri: Norbert Le-ser, Gunther Nenning, Anton Pelin-ka, Othmar Lahodynsky in Otto Tausig. Med podpisniki z Vzhoda pa so posebno znani: Rudolf Bah-ro, Zdenek Mlynar, Zhores Med-vedev, Andrzeij Zieba in Mihail Vos!ensky, ljudje, ki so zaradi demokratične miselnosti morali zapustiti svojo domovino. še boljše bi seveda bilo, če bi dialog mogel potekati brez zaprek, groženj z zaporom za pripadnike mirovnega gibanja in brez cenzure. Do tega pa je še zelo daleč, vendar bo srečanje na Dunaju vsaj majhen korak naprej. dr. Kristijan ScheUander Srečanje slovenskih društev Zahodne Evrope Slovenci, ki so na začasnem delu v drugih državah, tudi v novi „do-movini" gojijo živahno društveno dejavnost. Njihova društva, ki delujejo v Zahodni Evropi, zdaj že nekaj let prirejajo tradicionalna srečanja, na kaiterih se predstavljajo s pestrim kulturnim, športnim in družabnim sporedom. Letošnje tako srečanje bo že osmo po vrsti, vendar prvič prirejeno v domovini, in sicer 24. julija v Mariboru, kjer se bodo zbrali člani slovenskih društev iz vseh zahodnoevropskih držav. Spored se bo pričel z nastopi otrok, ki bodo od 9. do 11. ure v dvorani doma JLA svoje dosežke pokazali v okviru ..Veselega tobogana". Od 11. do 13. ure bo v Unionski dvorani pod geslom „Pesem nas druži" srečanje slovenskih zborov in oktetov, folklornih skupin ter pesnikov, pisateljev in igralcev. V dvorani mariborskega razstavišča pa se bo ob 17. uri začelo veliko družabno srečanje, medtem ko bodo v stranskih prostorih priredili prodajno knjižno razstavo slovenskih založb ter razstavo ročnih del in spretnosti, otroških risb in likovnih del odraslih. Srečanje bo lepa priložnost, da zdomci svojim rojakom v domovini pokažejo, kako tudi v tujini gojijo svojo kulturo in ohranjajo zvestobo jeziku; po drugi strani pa bo njim domovina izpričala, da z zanimanjem spremlja njihovo dejavnost in vzdržuje stike z njimi. Mladina sosednjih držav na jubilejnem 10. mednarodnem srečanju Pobuda, porojena pred desetimi ieti na Koroškem, je obrodita iepe sadove: na jubiiejnem 10. mednarodnem miadinskem seminarju Aipe-Jadran, ki je bi) ob koncu minuiega tedna v Novi Gorici, so se na povabiio Zveze sociaiistične miadine Siovenije zbraii predstavniki medinskih organizacij iz devetih dežei, namreč iz Siovenije in Hrvaške, iz Koroške, Štajerske, Sotnograške in Gornje Avstrije, iz Veneta in Furianije-Juiijske krajine ter iz Bavarske. !z Koroške je biia zastopana tudi Zveza siovenske miadine. Tudi ietos je bii spored seminarja obiikovan tako, da je prispevat k medsebojnemu spoznavanju in k skupnemu obravnavanju vprašanj, ki neposredno zanimajo mtade ijudi. Med drugim so udetežence seznaniti z družbeno-ekonomskim in kuiturno-zgodovinskim razvojem v Sioveniji. Važno mesto na seminarju je zavzemata razprava o aktuat* nih vprašanjih narodnostnih skupin in manjšin ter uveijavijanju njihovih pravic. Ziasti pa je teket pogovor o najraztičnejših vidikih in obtikah mtadinskega deia in uveijavijanja. Pri tem so izmenjati izkušnje o de-tovanju družbenih organizacij in društev, govoriti pa tudi o pomenu mirovnih gibanj v Evropi. Poteg predavanj, okrogtih miz in diskusij je biio seveda še d°* voij časa tudi za družabnost, kjer se najtaže navezujejo osebna po* znanstva in se izgiajujejo stiki za medsebojno sodetovanje. Svoj det k bogatemu programu pa so prispevati še obiski raznih krajev, kjer so miadi udeieženci spoznati turistične in druge zanimivosti severne Primorske. Tako je zamisei o sodeiovanju miadih na območju Aipe-Jadran od prvega srečanja, ki je biio pred desetimi ieti v dosti skromnejšem okviru v Podkraju pri Ptiberku, do jubiiejnega 10. seminarja zabetežita razveseijivo razširitev in vidne uspehe. V tem smistu je biio tudi poudarjeno, da so števitne obtike sodeiovanja miadih iz sosednjih dežet „pomemben prispevek k botjšemu medsebojnemu spoznavanju, razumevanju, utrjevanju prijateijskih vezi med narodi in s tem h krepiti miru in varnosti v tem deiu Evrope in sveta". Državni doigovi razburjajo duhove v Avstriji Prihodnje volitve v Avstriji bodo sicer šele leta 1983, vendar je opaziti, da so stranke že začele brusiti „orožje" za volilni boj. Najprej je izgledalo, da bosta opozicijski stranki naboje za svoje napade na vlado SPd črpali predvsem iz škandalov okoli gradnje dunajske bolnišnice. Toda ta zaloga je bila kmalu izčrpana — zlasti za OVP, kateri so dobesedno padle na glavo lastne afere okoli stanovanjskih gradenj; pa tudi FPO nikakor nima več tako čiste srajce, kot je to prvotno skušala delati vtis, pri čemer so ..spodrsljaji" njenih koroških voditeljev gotovo igrali važno vlogo. To vsebinsko sicer žalostno, toda po zunanji obliki včasih že smešno medsebojno prerekanje o „umazano-sti" enih in „čistosti" drugih, je v zadnjih dneh potisnila ob stran nova zadeva, ki razburja politične duhove v Avstriji. Povod je dal tako imenovani sosvet za gospodarska in socialna vprašanja (odbor strokovnjakov, ki je v smislu socialnega partnerstva sestavljen iz predstavnikov gospodarstva in delavstva), ki je objavil svoja znanstveno pobarvana dognanja o razvoju proračunskega primanjkljaja in s tem državne zadolžitve. V svojih ugotovitvah ta odbor namreč predvideva, da se bo primanjkljaj v državnem proračunu, ki je v letu 1982 predviden v višini 59,2 milijarde šilingov (neto primanjkljaj 31,6 milijarde), do leta 1985 povečal že na 99,3 milijarde šilingov in bi leta 1986 dosegel celo 107,9 milijarde šilingov. To bi imelo za posledico, da bi se zadolžitev države, ki trenutno znaša okroglo 300 milijard šilingov, do leta 1986 povečala na okroglo 500 milijard. Objavljene številke — pri katerih pa seveda ne gre za eksaktne napovedi, marveč za predvidevanja, zgrajena na cenitvah — so bile za opozicijski in ..neodvisni" tisk prava poslastica: ne da bi jih primerno tolmačili, so jih številni listi z užitkom posredovali svojim bralcem kot „do-kaz", kako slabo in naravnost katastrofalno gospodari sedanja vlada. Za SPO pa je bilo ravno to pristransko poročanje vzroka dovolj, da je šla v protinapad: na tiskovni konferenci v ponedeljek je kancler Kreisky kritično osvetlil ..izpovedno vrednost" predvidevanj, ki jih je objavil sosvet za gospodarska in socialna vprašanja („že mnoge napovedi sem videl plavati po vodi"); finančni minister Salcher pa je svoje očitke naperjl predvsem proti zastopnikom množičnega obveščanja, ki jim je očital, da so bili preveč površni, ko so poročali o omenjenih prognozah. Črnoglede napovedi strokovnjakov sta kancler in njegov finančni nun*' ster skupaj s predsednikom zveze sin* dikatov Benyo tudi že kar zavrnila/ povsem drugačnimi podatki. Slišat* F bilo o ..svetovnem rekordu" gle*y stopnje brezposelnosti (v tem poletj" znaša menda samo 2,3 °/o) in o ropskem vodstvu" med državami % najnižjo inflacijo. Pa tudi proble^ brezposelnosti med mladino „bom^ zmogli, kot smo zmogli doslej vse (Benya) — v ta namen je Salchef napovedal izredna sredstva iz držav* ne blagajne, medtem ko je Kreisky isti problematiki posebej razgovafP' še z vodjo velike opozicijske strank Mockom. Ravno v tej zvezi pa se nehote vsiljuje vprašanje, ali bo UVP vsem tem v prihodnjem volilnem bo, ju še mogla žonglirati z milijardam' državnih dolgov in proračunskih P/'' manjkljajev, ne da bi povsem zgubn svojo verodostojnost. NA PRtMERU POMURJA: Dvojezičnost v vsakdanji praksi Že enajsto leto zapored je ib* štitut za geografijo Univerze Ed' varda Kardelja v Ljubljani organ'* ziral na narodnostno mešanem močju Pomurja mladinski socialno* geografski raziskovalni tabor, na katerem so sodelovali dijaki iz Slo* venije in iz zamejske Koroške. Le* tos so dijaki raziskovali razmere ^ dvojezični slovensko-madžarski va* si Petišovci in prišli pri tem do pr^ zanimivih ugotovitev. Dijaki so se med svojim biva* njem v raziskovalnem taboru se* znanili z metodami raziskovalnega dela, obenem pa so dodobra sp°' znati praktične in teoretične sm^n v uresničevanju narodnostne P°''* tike. Najvažnejša ugotovitev je brez dvoma ta, da je dvojezičnost omenjeni vasi na zelo visoki ravn'-Ugotovili so, da se v tem kraju ^ ljudje med seboj razumejo, ne <3^ de na to, da govorijo dva različna jezika — to pa zlasti po zaslug dvojezične vzgoje in izobraževanja- Pri tem je zanimivo in važno, ° rezultate teh vsakoletnih razisko vanj uporabljajo potem kot usn*a ritve in podlage za politično re§a vanje narodnostne problematike. hrečanjepevskihzhorovvBriahnaPrimorskem '^!a je nova števil „oie Brucke- ^ ^ Pravkar ie izšla nova številka koroške literarne reviie ..D V Brjah — idiličnem kraju na Primorskem, ki ieži na območju občine Ajdovščina, so pretekio nedeijo prirediti že 7. srečanje zamejskih 'n domačih pevskih zborov in sicer v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda 22. juiija. Na teh srečanjih od začetka sodeiujejo tudi Pevski zbori s Koroške. To se odvija v organizaciji Siovenske prosvetne zveze in krajevno kuiturno organizacijo v Brjah, kjer je giavni organizator naš prijateij Stanko Benko. Tako sta na ietošnjem srečanju zamejskih in domačih pevskih zborov v Brjah Koroško zastopata vokaini kvartet iz Siovenjega Piajberka in tamburaški ansambei iz Šentjanža v Rožu, iz zamejske Primorske pa sta prišia mešana zbora iz Bazovice in iz Doberdoba, iz Brj in okoiice pa je sodeiovaio še pet pevskih zborov in godba na pihata tako da je na nedeljskem srečanju sodelovalo skupno deset pevskih zborov oz. ansamblov. Srečanje, ki je potekalo pod geslom: „Pesem, ki poje v nas, lepih Isija je glas", so pričeli s povorko sodelujočih pevskih zborov in ansamblov, nato pa je spored stekel čo predvidenem zaporedju. Že po dije, prirejene za tamburaške zbore. Obe naši skupini sta pri občinstvu našli navdušen odziv. Srečanje se je po končanem sporedu razvilo v prisrčno vzdušje. Tako je in v zamejstvu. To še posebno velja za sodelujoče zbore, pevke in pevce, ki s svojo pesmijo družijo srca. K temu pride še izredna gostoljubnost naših primorskih prijateljev; to posebno velja za Stanka Benka, ki je naše skupine pogostil še na svojem domu. 7. srečanje zamejskih in domačih pevskih zborov v Brjah bo članom obeh naših skupin iz Siovenjega Piajberka in Šentjanža v Rožu ostalo v lepem spominu, hkrati pa bo to zanje pomenilo tudi krepitev narodnega ponosa. Prav 22. julij — dan vstaje slovenskega naroda, ki so ga počastili skupno s primorskimi brati pa jim je utrdil zavest, da pripadajo narodu, ki je OB ZAKLJUČKU TEČAJA: številu sodelujočih zborov je pri- venskih rojakov v matični domovini Reditev bila pestra, predvsem pa prispevek v počastitev dneva Vstaje slovenskega naroda. Temu Primerne so bile tudi pesmi sodelujočih zborov, predvsem pa je 9!avna izpoved prišla do izraza v slavnostnem govoru predsednika prsnega sveta skupščine občine Ajdovščina Staneta Bačarja, ki je Poudaril velik pomen slovenskega Poroda, ki se je pred štiridesetimi tudi doprineslo k zbliževanju slo- branil in ki čuva svojo zemljo, goji in razvija svojo kulturo. Abiturientsko gtasito Gregorič Joško, Hribernik Franc, Kofler Kristjana, Kuchling Sonja, Kumer Silvo, Lampichler Andrej, Mačnik Herman, Nachbar Stanko, venske trgovske šoie, je zaktjuček prvega ietnika vendar razveseljiv dogodek, saj maturantom slovenske gimnazije nudi možnost izobrazbe na go- °u uprl okupatorju in se z lastno Pi°čjo osvobodil in s tem doprine-^ tudi velik delež k zmagi nad tsšizmom. Obe naši skupini sta nastopili ''Saka s po štirimi pesmimi oz. ko-jPadi. Plajberški kvartet, ki ga vodi ^irko Lausegger z znanimi koroš-"'nii narodnimi pesmimi, šentjanški tamburaši pa so pod vodstvom Iva-Pe Weiss zaigrali popularne melo- Ressman Martin, Resztej Angelika, spodarskem področju. Da so ob za-Stingler Heidi in Zechner Marina so ključku enoletnega študija veseli tudi študentje, je povsem razumljivo, veseli pa smo tudi mi, ker so nas ob tej priložnosti presenetili z izdajo svojega časopisa oz. brošure, ki nosi naslov „Abiturientsko glasilo". To je zanimiva informacija o delovanju 1. dvojezičnega abiturientskega tečaja. Uredniški odbor (Nachbar Stanko, vencev. Čeprav je abiturientski tečaj le prvi korak k ustanovitvi zahtevane slo- -OTROK )N ŠOLA- Znižanje števiia učencev v razredu ŽifiTMO v čdSK, se mnogi starši poU/cne %/i izvenpo- Uifne zaposlenosti ne morejo v zadostni meri posvečati svojim otrobom. Mnogi otroci vidijo očeta in mater (e zjatraj in zvečer in to (e za &rat^o časa. Večji de/ dneva so prepuščeni samim sein. Otro/b današnjega časa potreimje človeka, U ima za njega čas tn se mn v pogovora in igri posveti. V šoiaj? id opraviii delo z otroci ačni stroji, ^aterii; je na pretek in U so pogosto (?oij popolni, manj atradijivi in več zmožni ^ot marsikateri ačiteij. Bolj kot stroji, ki tmajo presenetljivo zmožnost vtepati ačenca znanje in sposobnosti, Je otroka današnjega časa potreben človek, ki ni ie strogi ačiteij, temveč predvsem prijateljski spremljevalec in vzgojitelj, vse tisto pač, kar starši ne morejo biti. Dvojezična šola zahteva od ačenca in ačiteija večjih naporov. Ker mora v enakem časa šolanja posredovati ačenca dva jezika, "na zelo zamotano organizacijsko obliko, ^oie v območja manjšinskega šolskega zakona so pretežno šoie z oddelčnim poakom. V enem razreda poačaje ačiteij več šolskih stopenj hkrati in je prisiljen, da jih razdeli na oddelke. Ker pa niso vsi ačenci prijavljeni k dvo-tezičnema poaka, je vsak oddelek deljen še enkrat na dve skapini.' na skapino, kamera dela samo v nemškem tezika ter dvojezično skapi-Mo. V enorazrednik šolah — fadi takih je na jažnem Koroškem še nekaj — na šolah, kjer so vse štiri šolske stopnje v enem razreda in je vsaka stopnja še enkrat deljena na dva oddelka, se torej lahko zgodi, da imamo osem skapin, ki jih ima ači-feij za oskrbovati. Če bi razdelili šolsko aro s petdeset minatami na osem delov — *n to je ie teoretično možno — bi imel ačiteij za oddelek samo 6 7/d minate časa, da bi se s šolarji neposredno akvar-jai. Posameznema ačenca se v tem primera sploh ne bi več mogel posvetiti. Prav dvojezični ačiteiji pa so se vedno spet izkazali kot izvrstni pedagogi. Razvili so sposobnost, da kijab komplicirani organizaciji in visokim pričakovanjem še vedno najdejo časa za posameznega otroka,- če šolska ara ne zadostaje, se ma posvetijo tadi v odmora ali svojem prostem časa. Oblasti sicer avidijo potrebo, da bi dale ačiteija več možnosti, da bi se ačenca lahko osebno posvečal. Postopoma skašajo znižati tteviio ačencev v razreda. Čim manj šolarjev ima ačiteij na skrbi, tem bolj se lahko posveča posameznema ačenca. Morda bodo v doglednem časa avideii, da je na šolah se še večjimi zahtevami — dvojezične brez dvoma sodijo k tem — treba dopastiti vodenje enega razreda že pri osmih ačencih in da je pri dvajsetih acencih dvojezični razred treba deliti. To bi bil lep napredek v koroškem šolstva s/dob, v dvojezičnem pa še posebej. oto *=-! PR!JAV!TE OTROKE K DVOJEZtČNEMU POUKU !— prvi absolventi dvojezičnega abiturientskega tečaja na Trgovski akademiji, ki je bil ustanovljen lansko leto. Kot znano, je za vodjo bil imenovan VŠTS prof. dipl. trg. mag. Franc Brežjak in da je s tem bilo delno ugodeno zahtevam in potrebam po gospodarski izobrazbi koroških Slo- Kume7sitv^ S^ingt^Heidi, Mačnik Herman) je v le-tem zbral vse podatke o tečaju kot je njegova ustanovitev, učni načrt, potek pouka in zaključek. V Abiturientskem glasilu prideta do besede tudi predsednika obeh političnih organizacij koroških Slovencev dipl. inž. Feliks Wieser in dr. Matevž Grilc, ki naglašata velik pomen možnosti izobraževanja koroških Slovencev na področju gospodarstva. Vodja tečaja dip. trg. Franc Brežjak piše o nastanku oz. ustanovitvi tečaja, o učnih močeh in seveda tudi o pomenu tovrstne izobrazbe. Brežjak med drugim pravi: „Abiturientski tečaj nudi absolventom slovenske gimnazije dodatno izobrazbo v gospodarskih vedah, kar jim je v korist pri študiju na visokih šolah in jih usposobi, da dobijo zaposlitev v industrijskih, trgovskih, obrtnih, turističnih podjetjih, v bančništvu, javni upravi ipd. S spričevalom abiturientskega tečaja dobijo absolventi pravico za samostojno obrtno dejavnost. Slovenska narodna skupnost pa Pravkar je izšla nova številka koroške literarne revije „Die Brucke". To je druga številka od štirih, ki letno izidejo in je tako imenovana poletna številka, namenjena tudi številnim turistom, ki se pri nas mudijo na dopustu. Zato je pričujoča številka „Die Brucke" zasnovana kot vizitka Koroške, torej nudi široko paleto kulturne dejavnosti naše dežele. Sicer pa stoji v znamenju koroškega glasbenega poletja (Charintischer Sommer), Bachmannove literarne nagrade in koroške kulturne zgodovine. Seveda številko sestavljajo tudi običajne rubrike, ki zajemajo umetnost od književnosti, arhitekture, glasbe, likovne umetnosti do filma in drugih kreativnih zvrsti umetnosti. Tako o glasbi razpravljata dva strokovnjaka; bavita se s srednjeveško opero oz. njenem nastanku in zgodovini. To sta dr. VVolfgang Greisenegger in dr. Rene Clemencic, ki kot taka sodelujeta tudi na tozadevnem seminarju v Osojah, kjer je v letošnjem poletju na sporedu tudi uprizoritev srednjeveške opere. V povezavi s Bachmannovo nagrado pričujoča številka „Die Brucke" vsebuje literarne prispevke nagrajenca Gerta Jonkeja in Josefa VVinklerja. Z liriko pa sta zastopana še Johannes Lindner in Hans Renger. Potem je tu še predstavitev pesniške zbirke nemškega pesnika Oskarja Loerkeja, ki je napisal lirične refleksije o njegovem letovanju na Miistattskem jezeru leta 1939. Zbirka nosi naslov Kartner Sommer, o le-tej pa piše dr. Leitner, član celovške univerze. ..Koroška v starih pogledih" je prispevek o razstavi v koroškem deželnem muzeju, ki ga je napisal in z nekaterimi zanimivimi slikami ilustriral kustos dr. Rohsmann. To so le nekateri glavni prispevki nove številke „Die Brucke", vendar ne gre prezreti kulturnega pisma iz Slovenije v katerem Bogdan Pogačnik piše o 30-letnici ljubljanskega Festivala, katerega prireditve se v glavnem odvijajo v znanih Križankah, dela znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Naj ob koncu še omenimo, da je grafični list za pričujočo številko prispeval mladi koroški umetnik VVolfgang VValken-steiner. Revija „Die Brucke" je na prodaj tudi v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Resnično - „Po/efna noč' ,9. Poletna noč" pri občinskem kopališču v Železni Kapli — ena izmed tradicionalnih družabnih prireditev Slovenskega prosvetnega društva .Zarja" — je preteklo soboto požela ves uspeh. Številni društveniki in prijatelji društva prostovoljci, ki z veliko truda in idealizma že 9 let pripravljajo to ples-no-zabavno prireditev, so bili tokrat poplačani z najlepšim vremenom in številnim obiskom. Obiskovalci so menili, da tako lepe .poletne noči" še ni bilo. V postavljenih utah je bilo na po-nudo od dobrih jedi na žaru, preko raznovrstnih pijač do kave in domačih krapov. Na plesišču pa se je do jutranjih ur trlo ogromno ljudi, saj so izvrstni muzikantje .FANTJE TREH DOLIN" zabavali in igrali domala brez pavze. Med številnimi domačini in gosti iz drugih krajev in dežel je predsednik .Zarje" Miha Travnik pozdravil tudi prejšnjega župana in častnega občana občine Jožefa Lubasa, župana Albina Juvana, oba podžupana Sy!vio Hader-lap, in Mihija Kuharja ter častnega predsednika .Zarje" Petra Kuharja. Zahvalil se je tudi društvenikom za ves trud in ogromno delo, ki ga opravijo na prireditvi — ter to zahvalo še enkrat ponavlja tudi v Slovenskem vestniku. SPD .Zarja" je pred devetimi leti kot prvo društvo občine in širše okolice pričelo s to zabavno prireditvijo in organizatorji bodo s .Poletno nočjo* tudi nadaljevali, saj k temu vzpodbujajo priljubljenost prireditve, številen obisk in uspeh. M. T. pride do gospodarskih kadrov, ki pomagajo ali neposredno v podjetjih, ali posredno kot svetovalci v odborih zadružnih, športnih, kulturnih in drugih organizacijah." Z nadaljnjimi prispevki sta zastopana še Stanko Nachbar in Heidi Stingler, ostali del Abiturientskega glasila pa je posvečen humorju, kjer s karikaturami in verzi ,,obdelujejo" tako tečajnike kot profesorje. Izdaja je vsekakor dobra pobuda za nove tečajnike, da nadaljujejo z izdajanjem Abiturientskega glasila. Pričujoča izdaja je brez dvoma zanimiva informacija o tem tečaju, zato priporočamo, da jo kupite, ker boste s tem podprli agilne tečajnike, zase in še komu pa posredovali zanimive informacije. Uspeh mladega slikarja Rudija Benetika na mednarodnem ex-temporu Naš mladi slikar Rudi Benetik, absolvent slovenske gimnazije v Celovcu, zdaj študent na likovni akademiji v Ljubljani, je sodeloval na 3. Mednarodnem slikarskem ex-tem-poru, ki ga prireja Društvo beneških likovnih umetnikov. Letošnja prireditev je potekala junija in sicer pod naslovom ,,Podobe iz Nadiških dolin", pokroviteljstvo nad prireditvijo pa je imela beneška občina Špe-ter. Razpisu se je odzvalo izredno veliko število umetnikov, med njimi mnogo akademskih slikarjev (s Koroške tudi Jože Boschitz), saj se jih je s svojim slikanjem potegovalo za nagrade kar osemdeset iz raznih dežel. Zato nas tem bolj veseli, da je med nagrajenci tudi naš rojak Rudi Benetik, ki je v tej mednarodni konkurenci zasedal drugo mesto in sicer za delo z naslovom „Mir v vrtu Clastra". Dela, ki so jih slikarji po končani prireditvi razstavili v galeriji v Špetru, je ocenila kvalificirana žirija umetnikov. Nagrade so podelili ob navzočnosti predstavnikov občine. Dobitniki nagrad so prejeli trofeje, pokale, plakete in kolajne, ki jih v ta namen podeljujejo deželne, pokrajinske in občinske javne ustanove, kulturna društva in druga kvalificirana združenja. Umetniki, ki so zasedli prva tri mesta so prejeli še posebne nagrade, medtem ko so vsi udeleženci ex-tempora prejeli diplomo. Ko smo Rudiju Benetiku k uspehu čestitali, nam je ob svojem sodelo- vanju na 3. Mednarodnem slikarskem ex-tempore v Benečiji med drugim dejal: „Delo, katero sem ga na tej slikarski prireditvi napravil je po tehniki kolaž. Na stari trdi iverni plo- šči sem risal ljudi iz vasi Clastra, ki leži sredi Nadiške doline. Upodobil sem jih v tehniki svinčnika in tuša. Vsi so tvorili neko celoto, ki je spet bila podobna človeku. Naslikal sem torej človeka, ki na svojem telesu nosi manjše ljudi. Pri tem sem se posluževal tako imenovane otroške risbe, z glavnim poudarkom na črti. Poleg figure so v ritmičnem razpored ju sive [tonske ploskve, ki se nekako dopolnjujejo s strukturo iver-ne plošče, ki na robovih že razpada. Vidna je tudi anatomska študija kolena nekega upodobljenca, kar prav tako popestri celoto kompozicije, kakor dve podobi deklic iz časopisnega papirja. Glavni namen slike je, da pri opazovalcu zbudi smisel za iskanje in da tudi najde, kar išče, torej zahteva njegovo sodelovanje, ga podzavestno aktivira, ga ne pušča hladnega kot pri čisto izdelanih slikovnih motivih. Center moje slike tvori pisava, ki je hkrati tudi naslov dela „Peace in the garden of Clastra" (Mir v vrtu Clastra). Poslikana stara plošča v formatu 80X40 cm je montirana na tanke lesene letve. Te letve pravzaprav ne tvorijo pravega okvira, ampak brez le-teh si dela ni mogoče bolje zamisliti. Veseli me, da je moje delo bilo nagrajeno. Iz rok predsednika mesta Videm sem za svojo sliko prejel 2. nagrado — srebrno plaketo mesta Udine. Moja slika je bila takoj odkupljena." K uspehu na 3. Mednarodnem slikarskem ex-temporu Rudiju Benetiku iskreno čestitamo in želimo še mnogo uspeha pri njegovem umetniškem ustvarjanju. Spet kolesarski izlet SPD „Obir" na Obirskem Do zadnjega smo društveniki Slovenskega prosvetnega društva „Obir" na Obirskem misliti, da nam bo pri našem H. koiesarskem izletu vreme prekrižalo vse načrte, saj je bilo za konec tedna napovedano slabo vreme. Na tihem pa smo vendarle upali, da bo šio gladko. Zato smo tudi vse potrebno pripraviti, seveda s piknikom vred. V nedeljo 4. julija 1982 ob 10. uri dopoldne smo se zbrali pri Kovaču gledalci, navijači in cela tropa kolesarjev, nekateri z navadnimi ali mini kolesi, spet drugi pa kar s hujšimi modeli na tri, pet ali v Sioveniji. Tako smo se pač sami spet lotili najbolj napornega dela izletniške proge, in sicer nazaj na Obirsko, skozi Korške peči in nato še naprej mimo Franclnove gostilne, skupno torej kakih 15 km. celo več prestav. A model ni bil merodajen, saj to, kar nas je čakalo, ni bila tekma, temveč izlet. Preden smo se skupno odpeljali, nam je drugi društveni tajnik mag. dr. Ludvik Karničar izrekel prisrčno dobrodošlico ter čestital, ker smo se ob taki vročini upali s kolesi na dan. Brž nam je še obrazložil organizacijski potek izleta — nato pa vsi na start! V nekaj trenutkih se je zvrstila cela kolona koles mimo gledalcev in parkirišče je na mah ostalo prazno. Z Obirskega nas je pot vodila v Železno Kaplo, kjer je bil pri Esso-črpalki prvi skupni postanek. Četudi izlet, kot že omenjeno ni bil tekmovalnega značaja, je omembe vredno, da so za ta prvi del proge (7 km) nekateri najhitrejši in najspretnejši potrebovali manj kot 15 minut. V Železni Kapli smo se kratko oddahnili in zaman stego-. vali vratove za kapelškimi kolesarji „Zarjani". Seveda smo upoštevali, da bi težko sodelovali, ker so se pozno vrnili s pevskega gostovanja Žretec Sčmgerrunde Ebental je imela v nedeljo pri Sch!okwirfu v Zrelcu pevski koncert, na katerem je sodelovala tudi pevska skupina Slovenskega prosvetnega društva z Radiš. Med nemškim pevskim zborom v Zrelcu in ra-diškimi pevci obstoja že več let pevsko sodelovanje. Pobudo zanj je dal predsednik pevskega društva Sanger-runde gospod Lepetschnig. Njemu gre predvsem zahvala, da je v občini, ki ni povsem dvojezična, prišlo do dobre kulturne izmenjave med Slovenci in nemško govorečimi občani. Poleg domačih pevcev je nastopil tudi pevski zbor RA) iz Čedada v Italiji in pel pesmi v italijanskem, nemškem in slovenskem jeziku. Dobro uspeli pevski koncert je bil tudi lep prispevek za bohjše medsebojno sodelovanje v občini. Vedno huje je pritiskala vročina. Iz klančkov, ki jih sicer z avtom ne občutiš in niti ne opaziš, so tokrat postajali pravi klanci in strmine. Po taki muki je gotovo vsak posameznik že kar štel zadnje Camping „Rož" v Kočuhi pri Smorjeti v Rožu vabi na KONCERT v nedeljo 18. julija 1982 ob 18. uri. Gostuje nizozemski mladinski orkester. Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" Škofiče vabi na KULTURNI VEČER v soboto 17. julija 198! ob !0.30 uri v gostilni Burger v Škofičah. Nastopajo: domači mešani pevski zbor tamburaši iz Hodiš folklorna skupina „Trfa" iz litarevasi Odbor ovinke, dokler ni zagledal Marku-nove hiše. Spodaj na travniku je bilo poskrbljeno za to, kar amaterski športnik v takšni ..stiski" najbolj potrebuje. S poštenimi okrepčili in osvežili sta nas razvajala Angelca Cudrman in Danijel Brum-nik. Tukaj pri pikniku je bila naša druga postaja. Ob veselem razpoloženju smo kratkomalo zamudili težke, temne oblake, ki so se začeli zbirati nad nami. Ni trajalo dolgo in že smo bežali pred ploho. Jurij Markun nas je vse gostoljubno sprejel v lepo obnovljeni hiši, za kar smo mu bili nadvse hvaležni. Ne bo se tako kmalu spet zgodilo, da bi pod njegovo streho vedrilo okoli 40 kolesarjev, med njimi najmlajša komaj 7-letna Veronika Ha-derlap. Nekaterim posebno navdušenim se je proga tako dopadla, da bi jo obdržali tudi za nadaljnje kolesarske vožnje. Skupno je proga dolga nekaj manj kot 30 km in res primerna za vsakogar. Po končanem pikniku, ko nas je že spet grelo toplo korško sonce, smo se kolesarji posamič ali v manjših skupinah vračali nazaj domov na Obirsko. Zahvalo je treba izreči vsem sodelujočim, še posebno Rapoldovi družini v Kortah, ki nam je radevolje dovolila piknik na svojem posestvu. Ob robu je treba še dodati, da lanski I. in letošnji II. kolesarski izlet SPD „Obir" nikakor nista neke vrste prisiljeni, takozvani alibi-prireditvi, temveč vsestranska želja naših domačinov! Zlasti mladina si skupnega organiziranega izleta želi. Kolesarjenje postaja tu pri nas in gotovo tudi drugod vedno bolj priljubljeno. Dan za dnem je na Obirskem mogoče opazovati, kako rahlo in brez vsakega smradu tečejo kolesa po cesti mimo naših hiš... Pretat A!eš Zechner 80-!etnik V torek je praznoval :voj 80. iiv-Ijenjzki jubilej nam v:em dobro znani prelat Aieš Zechner. Tu gre za duhovnika, ki je bil v:e življenje te:no povezan z zvojim ljudzivom in to tudi v najtežjem čazu zgodovine koroških Slovencev, za čaza naciztične ztrahovlade. Takrat je aktivno podpiral narodno-ozvobodilni boj in bil na ztrani najbolj brezpravnega ljudztva. Iz hvaležnozti za zvo njegovo prizadevnozt v korizt zlovenzke narodne zkupnozti na Koroškem, mu je Zveza zlovenzkih organizacij ob zvoji ZS-lefnici obztoja, podelila priznanje v obliki umetniško izoblikovane plakete in diplomo. Zibelka našega zlavljenca je tekla v mnogoštevilni Jugovi družini v Dolini pri Žvabeku. Zaradi izredne nadarje-nozti zo ga dali študirati. Leta 1926 je bil pozvečen v duhovnika. Najprej je zlužboval v Šmihelu in Dobrli vazi, pozneje pa v Železni Kapli, kjer je hotel oztati do zvoje zmrti. Njegova želja pa ze ni izpolnila, ker zo ga iz Železne Kaple premeztili v Dobrlo vaz in nato še v ztolni kapitelj v Celovec, kjer je zaztopal Slovenzke vernike in zvoje zobrate. V Železni Kapli je bil 20 let in to tudi za čaza vojne, kjer je bil odločno na ztrani zvojega ljudztva, ki ze je z orožjem uprlo tedanjemu nečloveškemu režimu. Z vzo odloč-noztjo je podpiral partizanzko gibanje in zagovarjal partizane tudi tedaj, ko zo jih najbolj obrekovali in jim delali proceze. Prelata Zechnerja odlikuje zrčnozt in neizmerna zveztoba zvojemu ljudztvu, zato uživa zlovez najbolj priljublenega ČESTITAMO Na celovški univerzi zo končale študij Vera Wutti-tnzko, dr. Marija Niemetz — obe abzol-ventki zlovenzke gimnazije v Celovcu — in Helga Lorenz-An-dreazch in dozegle nazlov ma-giztra filozofije. Izkreno čeztitamo in mnogo uzpeha v poklicu! in zpoštovanega duhovnika med koroškimi Slovenci. Prelatu Alešu Zechnerju ob njegovem prazniku izkreno čeztitamo z željo, da bi bil zdrav inzrečenin še naprej tako zvezt obizkovalec zlovenzkih prireditev, kot je bil do zedaj. Likovna kolonija mladih ,Vuzenica H2- V času od 22. do 28. avgusta bo v Vuzenici tradicionalna Koroška likovna kolonija mladih, dvanajsta po vrsti. Koroško likovno kolonijo ..Vuzenica 82" organizira spet osnovna šola Vuzenica v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu, Zvezo kuiturnih organizacij Stovenije in Kuiturno skupnostjo občine Radlje ob Dravi ter ob materialni pomoči Ljubljanske banke in tovarne Aero v Ceiju. Mladi likovniki se bodo ietos urili veščin grafike, seveda pa bo med bivanjem v Vuzenici ob Dravi tudi dovoij časa za izlete in kopanje. Tako bodo imeli priiožnost nekaj lepega ustvariti in kot spomin prinesti s seboj domov. Udeieženci kolonije naj bi bili stari vsaj 9 iet. Navzgor ni omejitve, vendar običajno sprejemamo udeležence do 20. leta starosti. Prijave so možne najkasneje do 31. juiija 1982 pri Slovenski prosvetni zvezi, Gasometergasse 10, 9020 Celovec. tel. (0 42 22) 32 5 94 ali 33 1 08. Brzojavka ZSO PRELATU ALEŠU ZECHNERJU OB NJEGOVEM JUBILEJU /ej, orgd- Mrzac/j ;?! že/; že THMOgo zt/r