208 KRONIKA Spoštovani in dragi Aleksander, naj bo vedno s teboj Božji blagos- lov. Naj Gospod blagoslavlja tvojo pot skupaj s celotno tržaško gmajno. Gospod naj se dobrohotno ozre na vaša skupna opravila, ki naj jih ved- no spremlja Božja beseda kot izvir modrosti, bratstva in sočutja, da bos- te gradili živo občestvo Božjega ljudstva. Dragi Aleksander, v upanju, da ne boš pozabil na domačo Cerkev, Cerkev Božjo slovenskega jezika, ti simbolično predajem Trubarjev Cerkveni red. Nagovor Heinerja Bludaua, dekana Evangeličanske luteranske cerkve v Italiji Dragi Aleksander Erniša, draga družina Erniša, draga občina v Trstu, dragi gostje! Ko smo se pred časom dogovorili za nedeljo 15. aprila 2018 kot dan uradne umestitve Aleksandra Erniše v službo pastorja cerkvene občine v Trstu, nisem vedel, za kakšno nedeljo gre. Ko pa sem se pripravljal na umestitev, sem se zelo razveselil: danes je namreč »nedelja Gospodovega usmiljenja« in biblično besedilo za današnje bogoslužje govori o Jezusu Kristusu kot dobrem pastirju. Nobena nedelja v cerkvenem letu ne bi mogla biti primernejša za umestitev novega pastorja. Pogled na »nadpastirja« – kot ga imenuje Prvo Petrovo pismo – Jezusa nam najbolje omogoča razumeti pastorsko službo v cerkveni občini. Takoj mi je bilo jasno, da so najboljša popotni- ca za bodočo skupno pot tebi, dragi Aleksander, in vam, draga občina, biblijske vrstice, ki so predvidene za teden, ki je pred nami: Jezus pravi: Jaz sem dobri pastir. Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih po znam in ho- dijo za menoj; in jaz jim dajem večno življenje (Jn 10,11.27–28). Iz teh besed je očitno: pravi pastir, pravi pastor je Jezus Kristus. Na njega so naravnani vsi kristjani, njega imajo pred očmi. Podoba o ovcah in pastirju nam je danes težko razumljiva. Malo je še čred, ki bi jih vo- dili pastirji in nihče tudi noče biti neumna ovca. Toda jedro sporočila je: je nekdo, ki skrbi zate. V zgodnejši krščanski umetnosti je bil Jezus 209 UMESTITEV ALEKSANDRA ERNIŠE pogosto prikazovan kot pastir z ovco na ramenih. Jezus skrbi za vsa- kega posameznika. Pozna nas, poslušamo njegov glas in mu sledimo. Toda kako je to mogoče? Kako sploh lahko slišimo njegov glas? Kako mu lahko sledimo? Jezus Kristus, dobri pastir, je pooblastil ljudi, da posredujejo njegove besede. »Kdor vas posluša, mene posluša,« pravi v Lukovem evangeliju svojim učencem. To velja tudi za pastorje v cerkvi in zato boste te besede še enkrat slišali v bibličnem besedilu za umesti- tev duhovnika. Pastorjeva naloga je, da predaja besede Jezusa Kristusa naprej in da jih tako formulira, da so razumljive tudi danes, po 2.000 letih. Občini naj bi kazal, kako se sledi Jezusu Kristusu – in to vsem, ne le otrokom in mladostnikom. Pri tem ne gre toliko za predpise in pravi- la, ampak za dober vzgled. Skozi ravnanje pastorja naj bi presevalo ne- kaj nadpastirjevega. Če pravim »presevalo«, je očitno, da gre za nekaj, kar nihče ne more storiti sam. Nihče ne more iz lastnih moči posnemati Kristusa. Lahko le živi v veri vanj – in po tem bo v neki meri v njem viden tudi On sam. In tako je tudi zate, dragi Aleksander, ključno, da se vedno znova obra- čaš k Jezusu Kristusu, poslušaš njegov glas, pri njem črpaš moč. Si du- hovnik tržaške občine, si pa tudi zakonski mož in oče, imaš tudi zaseb- no življenje. Najlepše predavanje v občini ne bo sprejemano kot Jezusov glas, če ne bo za njim stal in bil viden človek, ki živi svojo vero veselo in prepričano – tudi zunaj duhovniškega poklica. Vse to pa ni le tvoja naloga, dragi Aleksander, tudi občina je udele- žena pri tem. Aleksander Erniša je vaš vis-a-vis, vaš sogovornik, draga občina. Pravi soodnosnik pa je tudi za vas Jezus Kristus sam, k njemu moramo biti usmerjeni vsi. Pastor ne nadomešča Jezusa Kristusa, ne postavlja se na njegovo mesto. Lahko le spodbuja vero vanj. Prepričan sem, da bo Aleksander Erniša to počel, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da vam približa Jezusa Kristusa. Podpirajte ga pri tem! Njegova naloga je še posebej težka. Nihče od vas ne govori njegovega materine- ga jezika; če on skoraj perfektno govori nemško, se je moral to šele na- učiti in sedaj se mora učiti še drugega jezika, italijanskega. Brez dvoma, zmogel bo, toda potrebuje za to tudi vašo pomoč in potrpljenje. 210 KRONIKA Osebno sem zelo vesel, da je Aleksander Erniša prevzel naloge pas- torja pri vas. Jezus govori o večnem življenju, ki nam ga bo dal. Vsi sku- paj smo usmerjeni proti temu velikemu obzorju. O njem lahko nekaj zaslutimo, ko doživljamo skupnost, ki presega meje – meje jezika in de- žel, mentalitet in zgodovinskih razlik, ki so naše prednike občasno vo- dile v nasilna medsebojna nasprotovanja. Kot Nemec sem vesel, da si ti, Aleksander, kot Slovenec iz partnerske cerkve, s svojo družino pri- šel v Trst, v Evangeličansko luteransko cerkev v Italiji; to povezujem z velikim upanjem na delovanje našega dobrega pastirja Jezusa Kristusa. Prisrčno dobrodošel! Iz nemščine prevedel M. K. Pridiga Aleksandra Erniše ob umestitvi Spoštovani in cenjeni visoki gostje, dragi sestre in bratje iz Slovenije, draga tržaška gmajna, vsi zbrani. Vse vas prav prisrčno pozdravljam in vam izrekam toplo dobrodošlico v tej evangeličansko-luteranski cerkvi v Trstu. V čast, zadovoljstvo in vzpodbudo si štejem, da ste si vzeli čas in to nedeljsko popoldne prišli v ta Božji hram ter s svojo navzočnostjo počastili to cerkveno občino in mene osebno. Besede, nad katerimi se bomo v današnji pridigi zamislili, so mi v napotek, vzpodbudo in razmislek že veliko let. Zapisane so v 1. knjigi apostola Pavla Timoteju v 1. poglavju v 12. vrstici: »Hvaležen sem naše- mu Gospodu Kristusu Jezusu, ki mi je dal moč: s tem, da me je postavil v službo, me je namreč imel za vrednega zaupanja.« Amen. Dragi zbrani, sestre in bratje v Jezusu Kristusu. Dovolite mi, da na slišane besede z vami delim nekaj misli, čeprav se mi velikokrat zdi, da pri teh besedah ni več kaj dodati. V teh besedah je namreč na neposreden način izraženo vse tisto, za kar si skozi vse svoje življenje človek prizadeva. To, dragi zbrani, je zaupanje. A apostol Pavel se je v svojih pismih na eni strani izkazal kot zelo pozoren človek, ki se trudi ljudem na najbolj sprejemljiv način spregovoriti o tem, kako on do-