Jak*J* uedelj iS ]0ued cUiljr day» "FT r rodni iki in upmvnlUd proaiori, M87 80. Lavndalo Av«. Offl«e of PebUcotloat M67 So. LavredaU Avo. Trlopkooo. Rookwell 4904. PROFITMJEV elH I gotH povezne številko pokazujejo, kako »o si velepod jetjšL" U. kratkih letih Ijone dobička. S. jeklarska DRUŽBA PREDNJAČI. ■ dofel«ek .. .It 14-24 11.188,228,078 Chicago. (F. P.) — V števil-k»h, ki jih je podalo največje podjetje Dow, Jones in Co., se svetijo Številke bilijonov dolarjev, katere je v dobičkih pridobilo dvajset velepodjetij od leta 1914 do 1924. Ko so izplačale ia gto mi;jonov obresti na bon-de, je dvajset konjpanij poročalo, da jim še ostaja $3,167,674,-935. Naslednje številke, ki jih je aeatavila družba Dow in Jones, povedo celo povest, kam je šlo producirano bogastvo. Nekatere družbe so navedene za krajšo dobo kot deset let. PodMJ* TJ. 8. Steel .. | On.r.l Klecirle ......1*14-14 IM,»67,663 Ohmt.1 Motor. .......1114-14 822J87.C0S Mhl,h,m Html ......»14-14 178,242,091 Wlean Tobatoo ....1914-24 171,908,820 z L duPontTV.......ma-14 118,782.717 |Mr> Roebuck ........1918-24 99,884,89« Corn ProducU .......1814-14 »8.180,908 lati. HarvMter ....... 1917-14 91,881.487 Amour ..............l»14-«4 87,818.099 AMfiMn Can ........1818-24 88.042.410 Klft...............1818-24 78,482,128 fetkm«! UlM-uit ......1918-24 71,087,087 A«w»rir«n Sur.r ......1814-24 81474.849 AUM ChemiMtl ......1*1-24 88.460.297 im. Car * K.,undry ..1818-24 68.887,800 Jim I/»omotiv* ......1818-14 Bl.4l8.447 Am. VVuoton .........1918-14 * 80.880.424 EndiroU-Johnaton... J .1919-24 17,741,084 Soatcomery Ward ....1814-24 28,188,478 Prve tri so velike Morganove korporacije. Dobički U. S. Steel 10 znašali več kot 136 procentov M vas kapital gdelpUg knteee pa tudi niao bile prvotno višje kakor pol mfljona vsega. Taki profiti jasno govore, zakaj so tako nestalne razmere v industriji, kjer je zaposlenost ne-iadostna, dočim se dobički kar. naprej brez prestanka nagroma-dujejo. Navedena podjetja so porabila iz vsega ogromnega dobička $1,241,122,407 za razširjenje njih podjetij. Ta vsota, ki je približno enaka vsoti, katera je bila izplačana v dividendah na navadne delnice, je tako velika, da bi zadostovala tudi za razširjenje cele dežele. Bogastvo izplačano na delnicah je tako veliko, da ga vzlic vrtoglavi potratnosti podjetniki niso mogli zapraviti. Vlagateljski bankirji imajo težko nalogo, kako izdati nove vrednostne papirje; da bi povžili ogromne fonde, katerih številke naravnost vpijejo po investiranju. Drugače lahko zabašejo denarni trg in povzročijo, da bo prenehal dohodek in kapital. Novi vrednostni papirji pa spet pomenijo dodatna produktivna podjetja. Rezultat je, da produkcija lili proč od nakupne moči javno-»ti. To torej pomeni kronično n> zaposlenost delavstva. CMcago, in., četrtek, 25. junij« (lune 26), 1925. al .periol rolo of »o*.«« »roridod for £ ooetioo USI, Aet of Oel. 1. ItlT. ootkorUod1STS STKV.—NUMBKR 148 14, ltlS. PrafW daovalfc fc-> . godkov . Amerika. Senator Norris iz Nebraske je nasledil La Folletta v vodstvu progresvnih skupin. Washington prejema slabe vesti iz Kitajske. Eldorado profitarjev je gotova stvar. Kdo porabi največ premoga. Po avetu. Krvavi boji mesetlli ^a Follettovo vdovo v Maple Bluffu, kjer so se razgovarjali o La Follettovem nasledniku V senatu. Vdova je odklonjla kandidaturo. Nato je bilo dogovorjeno, da pokojnikov najstarejši sin, Robert M. La F\_________^ prevzame kandidaturo sa seha-torja. Sklenjeno je *tudl bilo, da Norris izda apel na vse progresivne elemente, naj ostanejo jsvesti programu in nadaljujejo boj, ki ga je začrtal La Follette. Vsi progresivni senatorji in kongresniki bodo porfiagall v izredni volilni kampanji v WIscon-sinu in tudi v Severni Dakoti, kjer je umrl senator Ladd. Pro-gresivci so odločni, da severno-dakotski mandat ostane V njihovih rokah. O zmagi v Wisconsi-nu ni dvoma. UZ.aazMitSJLPJ. Rktvcrutko-hrvataka zveza v Ca lumetu je edglaoovsla s majh no večino za sdružitev s našo jednota, * •Slo\msko-hrvatsks zveza •edfžom v Calumetu, Mich., je sklt-nila s splošnim glasovanjem, k> J'4 bilo končano pred kratkim, da se združi s Slovensko narod-n" Mporno jednoto. Na glaso-v*''ju je bilo vprašanje, če se or-ranizaclja združi s S. N. P. J. »Ii Narodne hrvatsko zajednlco. Glasovanje je izpadlo s sledečim rezultatom: 62S članov je «1* »valo za S. N. P. J. in 607 za N lf. Z. Nekoliko članov je gU-•°valo proti združenju in ostali *iriso udeležili glaaovsnjs. Zveza ima 34 društev In okrog 2f"x> lanov. Združevalni odbor " "topi zdaj v pogajanja z e-**Vim Klboron S. N. P. J. flede Pogojev združitve. Časi aa aa izpraaMalli, pravi aodalk mmmmmmmm Danes je ženskanf msrslksj dovoljeno, ksr ni več nemoralno in nepoatavno, je dejal vrhovni šolnik Ford v New Yorku. Ney York, N. Y. — Vrhovni sodnik Ford, ki predseduje sen-začnemu razporočnemu procesu milijonarja Th. H. Symingtona in njegove lepe žene Ide* Je v torek ustavil priče in odvetnike za nekaj minut ter predaval o novi morali in spodobnosti. Dejal je: "Poljubovanje, to je prosto poljubovanje, ni več danes nobena nespodobnost. Tudi če poljubiš ženo drugega moža, ni to noben razlog za ločitev zakopa. To, kar danes mlada žena sama počenja, še ni zadostni vzrok za razporočno akcijo. Mi postarnl možje moramo ui>oštevatl, da so se časi in navade izpremenile. Priznam, da sem včasi presenečen nad tem. kar dandanes poče-njajo dekleta in mlade ženske, ampak to početje še nl dokaz. et je bilo nekaj tujezemcev u-bltilu Peking, 24. jun. — Inozemski diplomatični zbor je včeraj *db-. stavil( kiUjski vladi novo optro noto, v kateri pravi, da odklanja odgovornost za odlašanje poravnanja sUvke v Sangaju. pbe-nem zbor dolži kitajsko vlado, da, daje v svet napačna poročila o dogodkih v Sangaju. Poslaniki popovno prete kiUjski vladi | neljubimi posledicami, Če ne bo kmalu konca nemirov. Pariš, 24. jun. — Iz visokega diplomatičnega kroga se poroča danes, da .rezulUt diplomatičnega razgovarjanja med Londonom, Parizom, Washingtonom in Tokijem bo najbrž četvornj sporazum sa skupno akcijo Kitajskem. , Kasten* 24. jun.«— Francoski trgovec z imenom G. O. Pakquier je bil včeraj ubit in neki anglo* škf pomorščak ter trije tujesem-ski civilisti so bili ranjeni v bitki med tisočerimi fcitajflkimft, delavni, dijaki ia tšjakt ter tuje-na otoku Samb. kjer g* nahaja kantonska mednarodna naselbina. Francoski pomarjtta-ki so streljali iz strojnic na Ki-Ujce. Število mrtvih in ranjenih KiUjcev še ni znano. New York, N. Y„ 24. jun. — Kablogram iz Kantona, kl ga je prejel tukajšnji odbor za, Inozemske misijone prenbiterljan-ske cerkve, Sf glasi, da jajUHieri-ški konzul pozval vse Američane, naj zapuste mesto. * Hongkong, 24. jun. — Petsto angleških In drugih tujezeiuakih žensk in otrok je danes zjutraj < zapustilo kolonijo v Kanton« in odšlo z angleškim parnlkom v Hongkong. Angleški pešpolk je spremil ženske na ladjo. Ameriška topničarka "Helena" je od-plula v Kanton. London, 24. jun. — "Dally Mail" je prejela poročila iz Hongkonga, da je ondptni angleški governer — general Re-ginald Stubs organiziral lokalno civilno gardo. Ameriški trgovci so se prijavili kot proatovoljel. Peking, 24. jun. — Kriza na KlUjskem raste dnevno. Danes je prišla vest, da je bil v izgredih v Vučovu ubit japonakl u-radnik in dva druga sU ranjena generalna stavka razleze po vseh kitajskih prisUniščnlh meatih. Angleški konzul v Cungkian-gu je pobegnil na angleško bojno ladjo, ko so mu vsi kiUjski služabnici odpovedali slušbo in bojkotirali njegovo družino. A-gftnclja dijakov in delavcev ra-Konzul Smith v Cungkian-poroča državnemu Ujniku oggu, da so bili trije inozem-... napadeni na ulicah omenjenega mesU in japonski konzul se pripravlja na beg. {lastijo ia glasaojo DHavni > department prejema alabe novice is KiUjake. Washington, D. C. (F. P.) — BŠročila ameriških konzulov na K|Ujskem, ki jih dnevno preje-državni department, prina-šj jo slabe veati za zapadni im-p rijalizem i* te dežele. Generalni Štrajk Je v Uku v Kantonu. Mori y Hongkongu. Vse kaže, da se "tonu. Mornarji so zasUvkali Kdo izrabi aajvoč Najboljši obrat je po rudnikih. kaUre laatujejo železnice In Podjetja javnih naprav. Chicago, IU. (Leland Olds za F. P.) — V članku glode polo-a na premogovnem polju v oisu je komisar za delavske istike £. Stewart podal šte-e, ki hudo sadenejo vpraša-e rudnikov, katere lastujejo Udje, ki obenem porabljajo ves nr^nog, kateri Js v njih produ-On pokazMje, kako zaVa-o je jemati v poštev, da stal-brattijoči rudniki, katere la- r m radi pokazali v javnosti premogovniški velepod jetniki. SUltU letni trg za premog je 600,(K»,000 ton. Krize ps ni prineslo 4 rudniški industriji nič drugega kakor Jkpopolnjeva-nje iste. » Stewart zatrjuje, da ao železnice največji konzument bltumi-noznegs; želessrsks in jeklarska industrija je mogoče druga največja odjomslka premoga. In vendar rudniki, kaUri za ti dve Induatriji dobavljajo premog, so v veliki meri kontrolirani od njiju, Od premoga, kar ga je bilo produciranega v Illinoisu leU 1924, je šlo 22,402,214 ton ali skoraj 82 odstotkov železniškim družbiun direktno iz rudnikov. In ako pogledamo na to, kateri rudniki so največ obratovali, tudi Vidimo, da je bilo največ življenja v obratu Um, kjer so pro-ducirall za železnice. 8tewart navaja daljšo šUti-stiko v odstotkih, kako so je pro-duciral in rsspočaval premog iz '11 rudnikov v Illinoisu, kaUri so obratovali več kot po dve sto dni v letu. Kjer so delali po 260 do 280 dni v letu, ao producipUJ atoodatotno sa železnice. Hkujmo sedemindvajsetih rudnikih Je Japonska konzula sU bila nape-1 bilo vposlenih 9,498 ljudi in 7H.8 dena v Cingkiangu in čungkin-'"dstotkov premoga Je š|o za že-gu. V Kantonu Je bil ubit neki l«*nice. Ko Uko narašča šUvllo Francoz. rudnikov, katere lastujejo kon- Radikalno kiUJsko časopisje *unu«ti. se produriranje kopier-zahtevs, da angleški skrbnik < Umnega premoga takorekoč o-posjov v Pekingu dobi potni llat. "»eiJuj«. Cela provinca Honan Je v revd- Naraščanje ŠUvila rudnikov, ti. Za jutri (26. junija) so napo-! katere lastujejo konzument!, Je vedane splošne demonstracije po pripisovati deloma tudi razvojtj vsi deželi in generalni štrajk v'j»vnlh naprav. Večja raba plina vseh pristaniščih. in elektrike v industrijskih pod jetjih in domovih pomeni, da bf# l">raba premoga bolj C4mtrallzl->ana po ogromnih plinskih ln e-l- ktričnih napravah. Te napra- Deklica z otroške pišUHee paia pet šoferjev. Chicago. — MargareU Dale, I sUrs 17 let, Je zadnji teden iz- ^ P^^ Mudi pri vršila pet ropov. Njeno edino o- « j«vne naprave, kateri rožje je bilo otroška pištola, kupujejo in operirsJo Ustne rud-kakršne imajo dečki za igračo, I "iaa. Njene žrtve so bili šoferji tak sijev, kl ao Jo vozili po mestu, i • kupil svoj de«. Njen zadnji rop Je videl poli- Galeeburg, lil. — "The labor ca j. ki Je takoj aretiral'jrzn" Newa", glasilo delavakega giba. punčaro. Na policiji Je diriUka nja v Galeaburgu Je kupilo po-izpovedala, da ae je lotila tega »lopje, v katerem Je vršilo avoj posla zato, da se preživi. Prvi iiooel skoti zadnjih deset lat. U-rop je izvršila v velikem strahu rednik "The labor NewaaN je T; Ko je pa vidaU, da šoferji bo- Dewnie, predsednik izvrševalne-je njenega "Revolverja", je bila ga odbora pri Kederaliziranem stvar zelo lahka. _ . FRANCOSKI SOCIALISTI IHMAROKO Voditelji sagovsrjajo strankino stališče i glasovanju, ko ao podprli vlado. London. (Soc, internaciupalu.) — Stališče, ki ga zavzema francoska socialiatlčnu stranka glede vojne y Maroku, je vzbudilo precej kritike. Z glasovanjem so IKHlpirall vlado, kar je na radikalnejši atrani vzbudilo pravi vihar. Pošteno sodbo pu jo mogoče narediti le, ako so slišiU oba pvona, torej tudi zagovor stran-skinih voditeljev. Strankin Isvrševalnl odbor je pred zasedanjem v zbornici sklenil, da proklamira v zbornici pacifistična _princip^, socialistične stranke In delavskega razreda ter du odreče svojo podporo kateremukoli podvzetju, katero, medtem ko bi grozilo razrušiti dobre odnošaje med ljudstvi Kv-rope, bi bilo tudi kršitev (jud-skih pravic. Sklep je bil >udi storjen, da se posovejo vsi lokali socialistične stranke po deželi, da priredijo domonstracije v to svrho. i Francosko socialistično glasilo "Populaire"\ je objavilo čianka od Pierre Renaudela in Phula Faureja glede maročann)cega vprašanja. Prvi pravi v članku sledeče: •*V resnici, ako bi bilo vprašanje snmQ glede tega, da se Iskr-csjo francoske čete in zasašejo nov Uritorij, tedaj bi ne manjkalo naših protestov. Naša odklonitev podpore Uki nasilni akciji bi bila odločna. 'Ampak v Um je vprašanje trdih dejstev. Hi smo v Maroku. .Tam smo vsled mednarodnih |s>godb, ka* terih kršiUv bi Hlla nevarna splošnemu miru. V sedanjem svetovnem sUnju kapitalistične konkurence v politični držuvl Maroku samem Je dvomljivo, Če bi Francija zapustila Maroko, da bi prišla doU miru. Renuudsl odgovarja na napade, da se socialistična stranka ne bo družila v nitako podžigalno nacionalistično politiko v kolonijah. Niti ne bo navajala vojakov, naj bi osebno proUatirali, kar bi ne bilo drugega kakor kazen sanje, proti kaUri so socialisti nezmužnl, da bi jo preprečili. Vn drugi strani pa zagoU^Ja, da bodo socialisti porabili vso politično moč v parlamentu, da vlada stori vse kar je mogoče človeškega, da se prepreči kr-volltje in se dosežejo lojalne Ur trdne (»ogodbe. Paul Faur« piše o isti stvari. V spomin kliče preteklih šest mesecev, kako Je stranka sode-lovala lojalno v Ilerriotovem kabinetu. P4U«m pa Je prišla Pain-levova vlada In razmere so se spremenile. Izjave ministrstvu njigjirinesle miru. On pravi: "Tlaša stranka mora zreti polo-šaju v obraz s pogumom in Jasnim namenom. Ce Pslnleve pade In levičarji odpokličejo IlerrloU, bomo s|*4 zrli v <»l)raz vpraša nju, da se udeUdtimn vlade. ~ ps4*bno sem Uki udeležit vi nasproten Ifot kdaj prej, strugi javno o t^ m izra-kakor tudi f4iratno, fravi-«o Ima vaak za izražanje, am-[ pek biti moramo (ireridnl. V stranki smo dosegli 90,000 član s*a In hitro se bližamo 100, Občinske v<»litve ae |»otrdile naš napreiiek. Hiti moramo torej previdno na atražl, da nič ne preprtn našega poftivljenega gibanja. Hedlščc ne more preprečili aamo Fraaeija bo Urala vojao v Naroki io koaoa Mir pride le tedaj, kadar Abd-el-Krim biespegojno kapitulira. > dejal Paialeve. Kdinl komu niati ao proti vojni. Izgredi v * bolnici. i Pariz. 24. jun. — Francoska vlada je včeraj izjavila v zbornici, da vojna v Maroku ae bo nadaljevula toliko čaaa. dokler rifijanskl vodja Abd-et-Krim brezpogojno ne kapitulira, pa če bo trelm /.asUvItl vse premoše,-nje Francije 'sa dosego toga. Zbornica je sinoči podprla vlado v tem oziru a 610 proti 80 glasovom. Kdlno komunisti In štirje socialisti so glasovali proti. I>ebaU o maročanski kampanji ni bila dolga, toda selo viharna^ ko je premijer Palnleve po-ročni o položaju v i severni Afriki, Hekel je, da ispraznttev Ma-roku je nemogoča, ker potem bi morali Franoosl izprazniti tudi Alžlr in • druge severnoafriške kolonije ter prepustiti francoske naseljence masa krom. Komunisti ao odločno pobijali izjavo vlude. Poslanec Doriot Je dejal: "Mi smo s'Rusljo in proti vam. Mi smo s Marokom. Ml amot s vsakim ljudstvom, kl Je v re-voltl proti vaši kapitalistični cl-vllizacljr. "Izdajalec I* so zavpill desničarji. Desničar Picot, star 66 let. Jo skočil bllšje in udaril DorioU po obrazu. Doriot ni hoUl udariti sUrca, samo porinil ga je od sebe. Nato so priskočili drugI s desnice in levice in začela seje bitka na pesti. Zbornični pred« sednljt Herriot se js pokril v znamenje, da Js seja zaključena. Ko je nasUl mir, se je seja nadaljevala. Palnleve Je razlošil vladni program, kl ae glasi: FtanciJa Js voljna govoriti o miru W pod PetoJem, Če h Abd el Krim poda; Frsncijfi noče posredovanja od nol>ene strsnl; Fran-cija se Je odločite nadaljevati vojno s Španijo vred Ullko čaaa, da Rifijanci zapusU pokrajine, katere so Invadlrsll. Lan-ing. MJ-ratujejo brez dovoljenja oMaati, Kazen pet ato dolarjev je določene za vaak Uk slučaj, Preiskave pred kratkim ao pa dognale. kako morajo trpeti otroški delavci na poljih |*> deset do trlnajat ur na dan za Jako malo plačo, ubožno ataoovaBje in jirang. VKKMK. Chleago in okolica: V peUk nestalno In toplo. Holnce izide ob 1:16, sakie ob 8:29. * LASTNINA, M OVKNSKK NAROD) C«m ©ifuaov RNB m; PODPORNE JKONOTB m as vračala. Marotaiaa: Zcdinjcna driav« (lavaa CUeago pol leta ia SIJU m tri ibimmi Chicago la Clew f Ute. $1^6 m (ri neuci, la u inoinoumitr« |8.00. ) $6 XX) m Uio. H •MMMMJaBEaBnSHRB Maalav »VMkiriMSiki •MIOSVETA" 1447-51 S«. Uvadsl« A»«m, Chfaa*«. Večkrat č slovenski THE ENLIGHTENMBNT Organ af tka Slavaak KaUanl Baaaflt flaefatr. Ovaad b« t*SSImmS N gubacription: Unit«-d SUtas (aaeapt Chicago) sod jmr, Chicago 16.60, and foroign eountrlas 10.00 par mr. »M K M KER of Tha KKDKRATED PRESS v UNION LABEL APPLIED FOR a okjrpajti a. ST. (Majr J1-1») poleg da na i« a t«* daavma p*»U aa aatari liaL POTKUSTMNJENJE INDUSTRIJ. či- w krmarjev, ki ss prit**** fc* ko težavno delo je ns farmah, kako smo farmarji izkoriščani itd. Ja? sem ps mnenja, da nss nikdo ne more izkoriščati sko * mi ne dsmo izkoriščati. Ne smemo svoje krivde zvračsti ns druge. Življenje ne farmi je Ult***-koč odvisno od posameznika; ka kor si gs uredi, tsko šivi. poznal sem par sosedov še v starem krsju, ki tis imela prllična eba enaki kmetiji Eden od tek je izrabil vsako priliko. Bil je umen gospodar in je imel vaoga doeti drugi je iskal ia kjer mu je prilika Navihani gostilničar pa je gnal moža temeljito pomolzti ns vae načine. Mesto en Iftsr je sapissl v knjigo dvs. Sta je teltea, ŠU jt krava, št* Je premičnina, šle m njiva zs njivo. Ko je bil »o* ob vse, se ps ni zjezil as goeflU' čarja, pač pa na svojega soseda, rekoč: Primojduš, zsksj ima on vsega v izobilju, jaz ps nimam nič! Kdo* si kupi kos divjj zemlje Ia fte ista na sme misliti, da bo Življenje precej od začet«*. Divjo zemljo je '*«ba in jo pripraviti zs obdelevaaje kjtf M dovolj drugega okrepčila. T>b t*j ki se bomo spomnili as »obrate t.-k* društvs, kater! ie počivajo v hladni zemlji in na vse druge člane, kateri so odpotovali od tu- izlet sli piknik ^^"^fmTe^e; najMjša 4. julija. Začetek ob dveh popol- „ajfl| juiuu|tva. Vera je gonil-dne. Kažipot: Cberpr Creek se M mot Smto mi ^ auatraci- Krusnu industrija se nahaja zdaj v takem razvojnem položaju, da prihaja počasi in sigurno pod trustovsko oblast. V Industriji, ki prihaja pod oblaat trusta, odpada konkurenca in naposled popolnoma odpade.« Trust sčasoma postane gospodar nad produkcijo in distribucijo blaga. Mali podjetniki izginjajo počasi. Ustanove se zgoditi "si mora poslopja vža- najprvo manjše družbe, te ae kasneje združijo v večje, in velike družbe se združijo zopet v trustu. To amo opazili n. pr. pri jeklarskem, mesnem ih drugih trustih. In ta razvoj zdaj lahko opazujemo pri, krušnem trusfcu. i * Nobena industrija ni preje grela za potruatjanjenje, dokler niso izumljeni potrebni stroji, ki proizvajajo v velikem in poceni. To se je zgodilo tudi v krušni indualrijl mrm m ■ Družbe, ki so ae Ustanovile za proizvajanje in frz-pečavanje kruha, so v svojih podjetjih postavile najmodernejše stroje. 8 temi stroji so delale konkurenco pekovskim mojstrom, ki ao imeli od enega do deset ali pa še nekaj več delavcev. Ko so te družbe dobile v velikih mestih in industrijskih središčih krtini trg pod svojo obl&t, ee je ustanovila Continental Bakeries Corporation. Ime Be^Md« o junakih. G. .TrUnk me "uči", kakšne 26. junija.' v k bolj rdeč. kadar ti dopušča prostor Zelo se moti fnttčiškanski štab Dvaindvajieti v Chlcsgu, k, n, zivs urednike Prosvete rdm-, nahaja dve milji vzhodno od W. Minerala. Cd pridete s avtomobilom sli "Street earo", izstopite pred mostom v Gherrf Creeku in obrnite ee južno četrt milje, potem par blokoV zapadno, pa boste na mestu. V slučaju deija, se odloži za nedeljo S. julija. Na s viden je kllše — ei * Presto, Ps. — Poročilo v At 141 o neereči Aae Smoley, je bilo pomanjkljivo. Reenies Je, da je bjla Ane 3s»oley žrtev nepre-v Hi posti. Bila f* potottena v jami dne IS. junija ob desetih dopoldne. Zdrobilo ji je glavo in polomilo druge ude. Odpeljali so jo takoj v bolnišnico in je čez 40 ur umris v bolnišnici. Ans Smolejr je fleiala v pre-mogokopu približno $ let. Delala jc zs svojega očeta Franka Smo-Ieyja, ki ima malo majno tukaj v Presta, Ps» V tej msjni so de- Z" lali, sami domači, in ' samo že pove, da je U( korporaeija tisti veliki polip, ki pogoltne družbe, ki so pohrustale male podjetnike. Nekaj družb bo seveda ostalo zunaj trusta. Upirale'se bodo, toda U odpor jim ne bo nič pomagal. &asoma pridejo pod trustovsko oblast Ustanovile so se še družbo United Retail Baker i ea, Inc., General Baking kompanija, Purity Baking družba in druge. Te družin? bodo seveda konkurirale krušnemu f1"" trustovskemu polipu. Nevarne konkurence so in boj bo trd in hud. Naposled bodo te družbe le podlegle, ker se na bodo mogle kosati s finančnimi gospodarji v Wall Streetu. Konec boja bo ta, da se bodo prelile vse te druž* be v Continental korporacijo. • 1 . 'S , ** Mali podjetniki prihajajo malo pozno k spoznanju, da niao organizirani delavci tisti element, ki jih peha v propast Ampak to apoznanje jih ne reši tega, kar neizprosno zahteva železni zakon sedanjega gospodarskega sistema. v sih urediti tudi pota. Ko ps človek enkrat toliko naprej pride, da lshko drži pet ali šest molznih krav, dva tri prešiče in par ducatov kokoš!, mu pa af treba skrbeti, kaj bo imel drugi dan za koeilo ns mlsi. Izgleda pa vse tako, kakbr ds ljudje sami fcočeje biti hŠmrOša-nk Tu la tam prične nova naael-bina. i« ko je še majhna, 4#«ri-de kak duhoven in nagovori naseljence, kako potrebna jim je cerkev, kako velik korak naftrej bodo storili ea naselbino, ako postavijo cerkev. Kot novi naseljenci mesto da bi gradili sebi, gradijo še onemu. Zgrsdljo mu cerkev ter prilično lepo hiško, potem gs ps redijo kakor prašiča v Mevu. Ob nedeljah ga hodijo ps poslušat kot nevedni slabiči, ki ne znajo voditi sami sjlbsl Se se spominjem, kakoNo ti gospodje v starem kraju zapeljevali dekleta in žene kmetov pod pretvezo, dR jim bo vse odpuščeno, ako postrežejoj^ogu poaveče- Smolejr, njen oče, mati in Ano Smoley, ko je opravljala de- o v jami, je bila nspravljena malega en ^ klošter! Kako kot ženska, (in nO kot mpški>. vendar pride vaš vir do tega — Ljudje v okolici so vede«, ds dekle dele v rovu ie oeem let. Aaf Smole? je bils todi 51sqJ-ca drufitva Slap Perfftiik št. 166 3. N, P. J. v Presta, Pa. Pokopali smo jo%7. juhijs. — Kečevslec. Vsem del-. __ uičarjem naznanjam, da se vrši kaz je zadnja prihodnja seja Slovenskega hranilnega in posojilnega'društva v Canonsburgu v četrtek dne 2. julija ob "sedmih zvečer v dvo-rsni dr. Postojnska jama št. 138 3. Ni P. J. Na tej seji bomo morali rešititveč Važnih zadev, da so bo.poslovfcnje vAflo glasom postav in pravil. Torej ne posa? bite: v četrtek 2. julija ob 7. zvečor. — Odbor. v To.je nekakšno plačilo, ki ga zdaj prejemajo mali podjetniki In male in večje družbe za usluge, ki ao jih izkazale trustjanom v boju zoper strokovno organizirano delavstvo. Kakor se jc sejalo, tako zdaj žanjejo. Za delavstvo je pa potruatjanjenje industrij tudi do bor nauk. Stara forma delavske organizacije ne bo več kos trustjanom. Tudi strokovna organizacija sama ne zadostuje. Danes ne gre več, da bi delavci v enem trustov-skem podjetju pripadali' šestim ali še več strokovnim or-ganizaoijam. Taka forma organizacije je za delavce v potruatjanjeni industriji cokla, ki jih zadržuje od uspešnega dela v svojo korist. Ako so dclavci v enem podjetju počepi jeni po strokah in ima vsaka svojo pogodbo s podjetnikom, tedaj ena organizacija ovira drugo, da n§ more izrabiti ugodne prilike v interesu svojega članstva. Dogodi se, tla pogodba ene organizacije poteče v avgustu, druge v oktobru, tretje s|H)mladi, četrte pa še le čez eno leto itd. Posledica takih pogodb je, da je ena stroka mogoče na stfevki, dru^c pa lepo delajo y družbi stavkokazov, ko jih podjetnik najame, da z njimi zdrobi organizacijo. Kadar je ena stroka |Hirsžena, pride na vrsto druga Včaai zastavkajo delavci iz simpatija. Ia takega položaja si podjetnik navadno pomaga s sodnijsko prepowljo. Tu imamo kstolllko oerkev, kl jo vzdržujejo večinoma Nemci. Pred kratkim jeibil prišel tudi slovenski duhoven od nekod, kl bi bil rad spovedal tukajšaa rojake, pa je M vendar vaakdb toliko moža, ds ni šd pravit svojih grehov možu, ki morda ima več grehov na sebi kakor kdo drugi. 2ivljenje na farmah je danes povsem drugsčno, kakor je bilo neksj let nazaj. Moderni stroji eo nam otsjšall in skrajšali delo na farmah. Avtomobil nam je akrajšal pot do mests. Nov Edisonov fonogrsf nam je prinesel vse vrste godbe in pesmi ns farme; reprodudra jih tabo fino, da človeško uho ne more razločiti glaas od pravih pevcev ali mo-zikantov. Le žal, ds mr. Bdisdn ne more dobiti slovenskih pevcev, da bi povzel njih pesmi na njegove plošče. Dobro bi bilo, ds kako slovensko pevsko društvo mešanega zbora pride v stik Edisonom. Drugi rojaki, kateri lastujejo Edisonov® fonografO, naj bi zahtevali pri^ Edisonov*! trgovcih plošče v slovenskem jeziku. da obenem nastane zahteva. Tako bomo kmalu imeli Zašel je m slovenske pearai ns pk>-ščah Kdiaonovega Izdelka, ki so v resnici vredne- pohvale. Pohvale so tudi vredne nove aladinove svetilko, kl nam ob večerih razsvetljujejo sobe. kakor beli dan. Te svetilko so pravsaprav tudi tklisoaovs invondja. Pred kratkim iznajden radio nsm prinaša najmodernejše sa-bave skoro Is vseh večjih mest Združenih držav. Pošto nsm tajijo ns dom tsko, ds se današi^e življenje na farmah prav lahko v m ca tih. Mineral. Kana. — Ker m društvo HOrel" It 10 obhaja V moderno podjetje spada moderna strokovna organizacija. In U je vedno industrijulna. Delavci, ki ^lajoj^JJS zVv1j«5|i v eni industriji, morajo hiti organizirani le v organizaciji svoje industrij«*, to organizacije pa zopef v centrali, daj lahko organizacij« druga drugo podpirajo moralno in , , toa 20-letaico avojegs obsUnka. Poleg mor« biti deltvjtvo ori{anWr«no da lahko izvaja svojo politično moč aebi v koriat v»o^>o- rhl,rry Crv#k vm darska in politična moč ti ustov je postala tako silna dn i»ratsks društva v Kanassu. ks-strokovna organif a ija več ne zadoetuje delali za kor tudi druge rojake m tuta, obrambo njih To je tlato dejstvo, « «ovoH,' ^hliSu da delavd m amejo lanemarjati politične orgmMjc. ^^ Jxxl ^riiatimi dreveni, kjer podlage je treba za junaštvo posebno gl. urednike. Pred krat! vzdržnosti, v vojni itd. Njegovo kira j«. bfl gl. urednik Pr<. Kamasu. Gledsm gs od nojr u, glav^ a opazila nisem niti tr< hi-ce rdečega na njem. Niti rdeče kravata ni imel Lica mu tu-: niso *dečs kot so — kskor serr hIU šala — Karimirjevs. Meni s« *ii da je marsikateri kutar || rdeč kskor urednik Piusvetr. Opazovalka iz Kansasa versko propadli Spanci in padajo pred versko lstičnimi Msročani. železni fcranjBki Janezi pri 17. regimentu so bežali kot zajci iz Koror Ike . . . Pravi, da takih bab še bi videl kot so bili kranjski Janezi m Koroškem lota I01& WeB. po vaši logiki, g. trunk, so torej Janezi obesili vero na kHn, predno so š*i na Koroško! Ne vem; kake intereee ste imeli V dotični koroški vojal, toda iz vaših vrstic sodim, da bi bili radi videli, da se Janezi in Miselni prav pošteno pokoljejo, pa se niso hoteli. Vsekskor so že bili do grla siti klanja, ps ao ae en- ka Bdinka porodi prvorojeiua Minn krat držali pete božje zapovedi: Ne ubijaj — ali pa ao morda slišali znani ameriški rek: "Better s tive cowsrd than a desd bero. Kar se ps tiče Spancev, ki ao bili pošteno nakleŠčeni v Maro- o joj, g. Trnnk, ali ste se ezali! Španska jf vendar %]sična katoliška dežela, dežela sv. inkvizicije, ki je še danes brez v Trbovljsh. — Trbovlje, fl. junija. — Kot nosač malte je bil zaposli pri tukaj-loj! opekarni lMetnl France Eržen, rojen v Razborju v ljubljanski okolici, samski delavec, stanujoč v Loto* št. 289. Ko je s visokega dvlgsls spuščal voziček stare opate na tla, je popustil, radi česar se je pričela železna kljuka pri zavori celo hitro vr teti, tako da gs je obvladala In zadela z vso močjo v glavo. Zdrobila mu jO črepinjo. tako da je bil tskoj mrtev. Na lice mesta doili dr. Baumgartner je mogel samo le ugotoviti, da je imel Er žen vso lobanjo zdrobljeno ln da je zato smrt ie v naslednjem trenatku nastopila. Ponesrečenca so prepeljali v mrtvašnico in ga 8, junija pokopali ob veliki u delutbl. Njegova nenadna smrt je vzbudUa splošno sočutje. PreteCedni je bilo med rudar ji precej razburjenje, kolikor se de pri nss vobče govoriti d njem. Ns vzhodnem okrožju je namreč zasulo prt kopanju premoga ru darja Franca Stoklaaa in Franca Zclica. Na pomoč ao takoj priskočili tovariši in ju po preteku dveh ur. ki sta minuli v nestrpnem pričakovanju, tudi rešili. Pri tem je bilo Življenje obeh za-autih, ki imata vaak avejo dru iino, kakor tudi onih, ki ao ju odkopavali v veliki nevarnosti. Samo prevldnoatl in pogumu rešili brez težkih poškodb. t Dva asmessora v LjubijanL— Dne 9. junijs je razburil Ljubljano zopet tragičen slučaj smrti mladeniča 26-letnega Viktorja Chrobatha, stanujočega na Aleksandrovi ceatL Pri nesrečnem mlsdenlču so njegovi znsnci že dalje čaaa opazovali znake du Še v ne depresije. Ko stopile postreinics v njegove sobo, gs je našla obešenega na obešalniku za obleko. Bil je le mrtev in je bila vaaka pomoč Isključena. Kronika pa beleži še drugo tra-tr"1ijo. kl je tudi končala a samomorom. 2eryi železniškega n-alužbenea Joaipina Oerar is |šoet je odšla dne 5. jun. od doma Moš je prijsvil slučaj policiji v sedajo poooldne pa ae jo potegnili ssrtvo is Save pri Laseh. Prepeljali ae ja v mrtveiaico v Laseh, kamor ja bil pofclkaa v f| i, priae in kako mu morete vi verjeti? r-da ao Spanci kar en Moc brez vere? Meni bi bilo ljubše, če b bilo to res kar vi trdite, ns ni. »Na drugi strani pa tddi Bffljanci niso taki junaki radi tega, ker ao mohamedanci. Mohamedan-ska vera je tudi Že Izgubila o-genj, ki ^ je imela nekoč. Do-verska kurdska vstaja,' ki je bila zadušena. O tudi muslimane srečuje pamet! Ne verjamejo več, £a pojdejo z bojišča gorki v nebesa. Sicer pa je Abd-el-Krira, vodja Rifijan cev, sam izjavil v nekem inter vjuvu, da se bojujejo zi svobodo svoje zemlje, ne zs vero.pai||d Priznam, da je treba za vsako junaštvo dobre podlage. Vem tudi, da je vera, kristjSnska kakor druge, gonila ljudi v vojne. Ampak, g. Trunk, ljudje, ki ubijajo, ropajo ln poŽigajo v imenu vere Biao pri meni nobeni junaki, pač ps divjaki hi barbari. Ravho tako ni pri meni noben junak tist* človek, ki se faleg svoje lastne in zdrave žene vzdržuje ns podlagi vere rednih (obsojam čes-mernost!) spolnih odnošsjev pač pa — da ponovim — bedak! • • a Pertinentna vprašanja. Kdaj kutaraka omožena h- (Menda ne bo nič. Nekdo ™ apliciral porodno kontrolo. — k.| T. B.) I • • • "Nova pisar ija." V brdih burja piše, tam je gospod Trunk. Pašo piše. piše — pola ima je trunk... Siba, Ely, Minn. S O » je is pekla v pekel... Članica 3. N P. J., Vi se| podpisala Ivana Jodeševa, mi pi še: . 'Ko sem bila mlada in sem tež ko delala na polju, mi je mati večkrat rekla, da e težkim delom si človek nebess zasluži. Pred 17 leti sem se omešila in takrat sem mislila, ds bom imela nebess — imam ps pekel". Draga Ivana! Skušajte priti v zvezo s kom, ki jo tudi že 17 let v peklu. t • a Dogodek št. 107. Moj oče je'bil Čevljar. Nekega dne nesem Čevlje v farovž, ki jih je bil oče popravil župniku. Ko prestopim vefcne vrata, zaslišim glaane in jezne besede. PoHta-nem in poslušam: "Veš, Janez, ti ai meso pojedel, boš pa še kosti obral, prfaioj — da boš! Ali I veš, kaj si mi obljubil, ko si bil še kaplan? Takrat sem bila stara 18 let. Seveda, danes, ko k( m stara in Izdelana, pa gledaš za tisto Lenčko. Le izfcij sb jo iz glavM Jaz bom tvojs ali pa no-bttia druga t" Župnik Janez jo je tolažil, ali zaman. Neža je vpila dalje, da zdaj; ko je stara, mora biti ravno tako dobra kot takrat, ko je bila mlada. — Kovacich, West Frankfort, 111. | K. T. B. pondeljek po orožnikih njen ne-srečni mož, ki j? v mrliču spoznal avojo ženo. sestnik Mihael Horvat, regent občine Gornja Lendava, je izvršil samomor na ta način, da si je potisnil v srce kuhinjski nož. Zadel jc tako dobro, da je na mestu' izdihnil. Izgleda, da je vzrok samomoru neozdravljiva bolezen. Posledice alkohola. — V Kri-ževcih pri Ljutomeru sta se v pijanosti sprli delavca tamošnje opekarne Alojzij Sprincer in Franc Pfeifer. Pfeifer je sunil svojega tovariša q kuhinjskim nožem v trebuh in rtiu ga prere-zal. Težko ranjenega Spkicerja so prepeljali takoj v Javno bolnico v K. Soboti, kjer je bil nemudoma operiran. Le malo upanja jc, da bi okreval. Pfeifer, ki je dobil tudi več poškodb z nožem, Je ostal v domači oskrbi. Nssreia radi neprevidne vožnje. — Dn« 7. junija se jo ponesrečil na ceatl pod Smlednikom kaplan 1. Govekar, ki alužbaje v Krškem. Vozil je s kolesom proti Smledniku, na nekem klancu pa ae ie aaletel v tijega tricijcek ga vrgel ob tis in sicer tsko močno, da si je zlomil desno nogo. Ponesrečence so morali vsled težke poškodbe prepeljati še tekom dneva v ljubljansko splošno bolnico. Unrti v Ljubi janL — M. Veronika Tavčar, uršulinka. 53 let. — Marija Robida, žena umirov-Ijeaega policijakega nadkomisar-ja, 82 let. — Terezija Mihclič. bivša kuharica, hiralka, 56 let — Tomo 2argaj, umlrovljenl ravnatelj semljilke knjige, 76 let. — Josip Kervina, sin tovarn, delavke, 4 mesece. Nesreča aa merju. —- Prošle dni je divjal v bližini TrsU silo-vit vibsr, ki je sahtevsl tudi človeške žrtve. Vihar je zalotil na odprtem morju več manjših čolnov. Gnal Jih je deloma proti Gradežu, deloma pa proti Sv. Križu je neurje zaneak) tudi čoln Ribiča Martinčiča iz Nabrežine. Drugo jutro po nevihti so našli ribičevo truplo mrtvo nedaleč <>d izliva Zdobe v morie. Tudi Mar-.tinčičev sin, ki je^bll z očetom v čolnu, je postal Žrtev morskega elementa. S tema dvenia žrtvama pa še ni vse pri kraju. Domačini pogrešajo še tri ribiče, brata Rudolfa in Maksimilijana Št< -fančiča in Josipa Bogatca iz Sv. Križa. O njihovi usodi se ne ve sedaj nič. Usodne posledice plesa. - Na binkoštno nedeljo se je vršil pri Peternelu v Masorah blizu Cerk-aa ples. Ob 3. zjutraj ao h< začeti plesalci razhajati — v splošnem pretepu. Padalo je po Kravah, kakor bi kdo kostanj tli Konec boja na plesišču je I"1 ta. da je obleža) z razbito glavo na tleh 28-ldtni Ferdinand Ken-da, katerega oo morali pezn< j« oddati v smrtaonevarnem stanju v goriško bolnioo. Kenda ima razbito lobanjo in pretres r>e možgane. S kolenom v prepad je strmoglavil 30-letni Peter Soklu i* Gorenje vasi ns Goriškem S>-kttč je vozil proti Kanalu. Na nekam strmem klancu mu je odpovedala zavora pri kolesu, nakar je nearečaik z vso silo strmogt vU v globočino, ter se težko po-škodovsl as obrazu, čelu ln glavi AB la ČMet aagMko? Naroči si I veaako-angleško slovnico", katere js ladals la Ima aa pradsj Kpjlftevna matloa a N. p. J. BeH krili avt l>- Columbus, 0. — Covernei j« odredil, ds se poetavtjo fc|bn» beli križi m vsakem mest - ob cesti, kjer je bil kdo ubit v nametiknil In ae s pr»tom potrkal po Mu, češ, tu gori Kl njom nI vse v rodu. in vendar, še tako gledam tega velikega norca — v dobi, ko ntro narodi, ao taktni ljudje potrebni. Italija srednjega veka jih jo imela na stotine, danes Ima enega aU dva, in končno... Rusi, Nemci, ves U "rumel" od ae-vjeta do Hakenkreusa, vaa ta moderni «pisen In vse to — ali imajo ljudje ves pravico, da smatrajo samo d'Annunsija sa norca? Le ml imamo to pravico, kl nismo takšnega norca-juanaka anali najti in v pravem času postaviti na pravi kraj. NI bi sedaj imeli i Koroško i Rake. Za to ceno bi meš smel sedaj tudi pesmi pisati in vile krasti — aaj Jih drugi tudi! —'"Jutro." OBRAVNAVA J'ROTI Mil PHERDU. ' t , Kaj iamajaaM fcabzaa ■ ma? SpiMl Karel vitez TrstenlškL Bleiweim KONEC Mislimo si, da plava led. Nekdo pa akuša doseči breg ter aluu de in leti od plošče do plošče, po si ne more pridobiti tudi stopinje ne, ker drvi tok reke vedno hitreje, nego njegove noge. Temu podoben je ijolnlk. Boj trsjs najmanj jedno do dve leti, konča pa ^a bojevalca pogubno. Po-gostoms pa nastopi nagla iz premem ba pri bolniku; tisti, ki je Ae včersj z žugajočim obličjem prosti vil ae mukam, katere mora prebiti, amehlja se danes prekanjeno ter zaupljivo miga, da ve aedaj vse, ali da si je vso reč razjasnil. Popuatil je bo* s.plošča-mi, ki so ga drvile. uravnal se je na njih in pelje se ž njimi brezvoljen po reki in je prepričan, da mirno stoji, da se pa vrti ves svet okoli njega, kakor leteči bregovi, pokorni Ijaju. Njegovo i domišljijam in i _ ti, postalo Je drugo, in ko ao Jo premeknilo to stališče, postal Je iz prvotno blaznega sekundarno zmešan! Se vedno ga preganjajo, pa sedaj ve, zakaj, zato namreč, ker je n pr. visokegs rodu, kraljev sin, katerega so zamenjali v mladosti. Misli, da ga preganjajo vsi, ki so bili prikrajšani po njegovih pravicah, toda ker ao mogočni, vplivni, pomaga jim policija, sodišče sli tudi duhovniki in časopisi. Vendar je gotov, da naposled le zmaga! Bolnik uredi prevaro Čutov ter stalne domišljije večkrat v grandijozen sestav zmot, ki je jednak pajčevinam, kojih niti segajo od jednega kraja sveta do drugega, med tem ko v sredini tako umetno napreden« paj-čevlne sedi on sam, bolnih h kateremu se stekajo vse tisočere niti Ako sliši sedaj glasova, ve od kod prihajajo; ali so skrivni telefoni v stenah, ki mu posredu- jejo so trobila, ki od jednega kraja Prevaro jo dandi mu in galvaničaemu vplivu, mod tem ko so v prejšnjem čaau to nalogo imeli coperniee in eoper- niki.lj Karakteristično je, da tudi po blaznieah svet ne ostane zabit s plankami in da posebno taki bolniki, zmešani, v besede znanstvenem pomenu, ne pusto v ne-mar nobene nove iznajdbe, noU-nega napredka ved, ampak vse jim služi v razmotrenje aaaiepe-lih čutov. Navadno pa je, da pofrošajo za marsikateri dogodek v not rn njem življenju, čo tudi porabijo vse znane naravne sile, še vedno ključa, in tedaj si izmislijo, sa absolutno nove pojmo tudi aove izraze, ki pa ostanejo vsakemu drugemu neumljivt Tako sem zdravil staro damo, koja si Je izmislila besedo "legal". Co Jo čutila tolečine v križa, bil jo položen "legal" na križ, in če je zmerjala posle s nedostojnimi ŽRTVE Spisal Pr. Serafin. (DeUe.) "Ti si kriv!" ta"vzklik umirajočega Tomaža mu je iznova pretresel vse živce in mu vzel zadnjo moč ... Moral se Je opiratf na cerkovnika. da je mogel naprej . . . Izkušal je samega sebe prepričati, da je Tomaž blazen, in da ne gre pripisovati besedam blaznikovim nikakega pomena; prigovarjal ai jo, da ni res, da bi bil on česa kriv, a vedno zopet se mu je pojavil pri sjrcu glas, ki je temu ugovarjal, kl mu ni dal, da bi se pomiril ... In to nemir je postajal hujši in hujši... Nekaj, kakor obup, se mu je vsesalo v srce, ga tiščalo in morilo . . . Skoro da bi se bil razjokal, tako slabega, tako onemoglega in nesrečnega se Je čutU ... In zsčel se Je bati prej nego po navadi večera ... Vedel je, da bo imel spet strašno noč, in tresel se jo ie pri sami misli na muke, kl so ga čalple .. * "Zdaj bom vsaj spal!" Je dejal gospod Rajmund sam pri sebi, ko jo bil po večerji popil že tretji popolUter dobrega, močnega vina ... "Zdaj bom vsaj spal r V "Ne, no boš spal!" se mu je oglasilo v prsih. Ns boš spal!.." Župnik se je prijel za svojo srčno stran, kakor bl hotel udušiti ta glas, a al se mu posrečilo! .. Ravno tako malo, kakor so se dale pregnati miši, ki so škrbljste vsak večer po njegovih blazinah, ravno tako malo se je dal pregnati ta sovražni glas is njegovih prsi, 4. Popoldne jo bilo zsčelo mesti, in zdaj se Jo usipal droben, gost sneg s temnega neba. župnik Je stopil semtertja k oknu in v luči, kl jo prodirala od njegove svetiljke, je vide), kako plešejo po traku anežene mačice, kako se vrte ln sučejo ia padajo . .. Vmes pa je tulila in piskala burja ter zaganjala so s tako silo ob vogel župnišča, da je bilo včasi čutiti, kakor bi ae zid majal in stresal. "Ha, nocoj Vsaj vsake četrt ure biti ne bom čul!" so je tolažil. "A zato boš čul pa to žvižganje ln piskanje!" mu reče oni glas, ki je bil zmeraj v protislovju ž njim. Zagomazelo mu je po hrbtu, lp strani je šel od okna .'.. Sedel je spet k mizi. "Ko bi se mi le te dremati hotelo!" je vsdihnil ter se žalostno ozrl proti postelji. "Oh ta postelj/i — da mora biti življenje urejeno tako! . ." "Ne, Ae bom spal — ie vidim, da spet ne bom apal t.t Poklical je kuharico. "Vode mi prinesli. Moral si bom ie spet devati mrzle obkladke na glavo! . ." "Bolje bi bilo, da bi ne bili toliko pili-, pripomni kuharica, a grr t»*r prinese mrzle vode v l^vorJUj "Lo spat pojdi!" reče župnik. A v istem hipu, ko Je izrekel te lx-sode, se zdrzne, in strašna vznemirjenost *<> ga loti . . . Stopilo mu je živo pred oči, kako bo sja-t, ko bode vse okrog njega spalo ter uživalo sladek (»očitek, on pa bo bedel ln trpel ter se otepal onih groznih po-šaati, ki komaj čakajo, da bi ugasnil luč in bi mogle planiti nanj . . . "Uuu" . . zatuli in mraz ga strese . . . Spomnil se je. kako se ga Jo loteval včaal v takih trenotkih obup. kako s.* mu je vsiljevala včasi strašna misel, da bi storil konec svojemu nesmnemu življenju, kako Je včaai samo še Vprašanje obvladalo njegovo smedrno glavo, naj priim« li za not, ali za revolver—ali naj gr« ter *koči v vodo . , . Ko Js prišel dan. si je sevsda očital tako miali, a zvečer—svtV« r ni imel nikakega zaupanja več ne v se, ne v svojo moč .. "Na, še ta noš vzemi s seboj in ga spravi kam!** je zaklical za kuhsrico, ki jo hotela baš vrata zapreti sa seboj. "Pa Ae to, na!" Dal ji Jo tudi škatlo, v kateri je imel shranjen revolver. Kuharica ga Je pogledala čudeč so. a rekla nl nič In Je odšla. "Ha. idaj som varen T reč« župnik, skoro zadovoljen, da je bil prišel na to arečno misel. ' Clovvk nikoli no vo. človek nikoli no vo... N« in zdaj pa vse ono poskusimo zaspati—morda pa pojde!..." Slekel se je le napol, si dal mrzel ovitek na glavo, ugasnil luč ter legel. • "Ce zaapim v petih minutah, potem pojde, akono..." In prizadeval ai Je, da bi zaapal. A čas Je potekal, on je pa še vedno mislil, in z vsakim Hipom mu jo ginilo bolj upanje, da zaspi... 1 "Premakniti se ne smem, premakniti! . . . Ce se premaknem, si preženem spanje!,. " je dejal spet sam pri sebi. In silil se Je, da bi ostal na svbjem mestu. A naposled ni mbgel strpeti več in začel se Jc prevračali. "Ne bom zaspal, pa ne bom!" vzdihije, ln divji srd se ga loti. Sname si ovitek z glave ter ga vrže pp sobi, potem pa si začne puliti lase z glave ter biti s pestmi okrog sebe . .. C rez nekaj čaaa vstane, gre kar v teyii parkrat po sobi, ne meneč se za to, da se jo zadeval na vse stkani, potem pa leže spet. . "Ah, blazino si denem na glavo, tako bo menda boljo!" ... Bil je vesel te misli. In res vtakne glavo pod blazino!.. Toda kaj jo to? ... Ali so tudi v žimnici miši! .v* Začelo se Je bilo tisto šumenje in*krblja-nje v njegovih ušesih, in zdaj je vedel, da pridejo kmalu tudi še vse druge prikazni na vrsto . . . Clmdalje grozneje mu je postajalo. Sfo-mnl se Tomaža in hkratu ga vidi, prepadlega, mrtvaško bledega poleg sebe v postelji.. u "Vstran, vstran, vstran!" je klical tor/*le-pal okrog sebe z rokama ... * "Vstran! . . u A Tomaž se ni ganil z mesta. Ležal je poleg njega, vpiral svoje srepe oči vanj in zdajije tudi že odpiral usta, da bi zakričal proti n)emu tisto grozovite besede: 'Ti si kriv!" * * »Vos preplašen plane pokoncu in hoče prižgati hič, toda na noben način ni mogel najti vžigalle. Gre zopet do umivalnika, potakne glavo v vodo, zadrgeče malo in se vrne .. . "Ah,—narobe se uležem, narobe, potem po morda!" In zlekne se na postelji tako, da je imel nogo v zglavju, glavo pa v znožju ... "Da, zdaj bo, zdaj bo!" Začelo se mu je vrteti v glavi, in res ga zapusti* zavest . . . Toda nenadoma se zdrras, in zasdi se mu, da čuje nekoga kričati pod oknom ... "Ha tukaj so zopet, tukaj so zopet ti lopovi!..." "Prišli so zopet, ^zasramovat me in pope vat" mi svoje zbadljive pesmi! .. ." Kolikokrat jih je že lovil, kolikokrat si je že ^rfsadeval, da bi jih spoznal, kdo so, a vselej so mu bili ušli! Toda nocoj mu ne uidejo, nocoj no! ... Cul je prav natanko pet jo—skoro besede je razločeval .. . "Ha, tu so zopet! . . . Lopovi, lopovi, lopovi, zdaj mi ne uidete, zdaj vas zssačim, in potem gorje, gorje vam!,..." . V svoji zmedenosti skoči naglo s postelje ter plane proti oknu ,. . Okno, notranje in zunanje, je bilo hipoma odprto, in vedigabog kako se jo zgodilo—župnik je telebnll s prvega nadstropja na tla! . . . Mogoče, da se sploh ni zavedel, kaj dela. mogoče tudi, da je zamenjal okno z vrati, ali pa da Jo v svojem hrepenenju po maščevanju prezrl le nevernost ter skočil doli—bodisi že tako ali tako—tu je ležal zdaj v snegu napol nag ... Nekaj Čaaa ni vedel nič, kaj ae je pripetilo. Toda ker se mu je snov usipal ns glsvo, na golt vrat ln na razgaljeae pral, in kor mu je ostra, pekoča burja brile v obraz, se je vzdramil ... "Moj Bog. kje sem? ... Kaj se je zgodilo? .,. Okrog mene je sneg. in burja vihra, jas pa ... Kje je moja odeja 7 ..." Za hip se mu je zopet zmedlo, in mislil Jo, da ga sobe samo, ker \sži rasodet... "Ne, to Je sneg, resničen sneg P zastoče ko z dlanjo po snegu. sneg—hu, kako Je mraz!.. ." Koč«* se premakniti, a v nogah začuti hudo bolečino Zdaj je vedel, da je padel in da si Jo polomil noge. Prestraši se. Vstati ne more— kaj, ko bi . . . Pa ne. ne. tukaj tik župnišča ga no bode konec! Zavpil bo, ln čuli ga bodo! ... A zavpil vendar ni. kakor bi se bal. da bi s« prehitro ne prrisričal o onemoglosti svojega glasu.. • položil notri v vrat, ter izvlekel vse hude besede, kojih se Je sramora-la aama. Taki bolniki imajo tlidi sa bolezni, ko jim amo podvrženi drugi ljudje, poseben govor: ako jih bole zobje, tedaj je zopet sovražnik, Id vleče za živec v *>bu, tako n. pr. tožil mi je neki bolnik, ki Je imel bolečine v trebuhu,, da so po noči* preparirali zdravniki njegove trebušne živce. Skupina domišljij in zmot ne puatl nikjer prostorčka, tako, 'da še celo občutke, Id bi jim morali biti znani iz zdravih dalj, ulov v pentlje in Jih predelujejo. In kakšen je konec takih bolnikov? Navadno dosežejo normalno starost ter ne umrjo za možgansko boleznijo, če,tudi ni osdravljiva, ampak za kako drugo. V prejšnjem času, ko so se tudi taki, posebno če so prilično bili preglasni in robati, za delj čaaa osamili, zapletli so se vedno gosteje v mrežo stalnih domišljij in zmot in posedali so kot pravi norci po hiralnicah. ' Dandanes pa, ko so zdraVniki prepričani, da umobolnemu za delj časa nobena družba ni manj Hladna, kakor lastna in ko se o- aaftelost omeji na najkrajši čas, razumno kor je izvrstni vpliv telesnega delovanja, posebno na prostem, na vrtu, na polju, travnikih, obče obvarujejo se tudi taki bolniki duševnega propada. Skupi na stalnih domišljij in zmot ostane pač neizpromenjena, pa veselje do vrtnega in poljskega dela jim ne pusti časa, da bi dalje premišljevali ter denejo ves so-stav, ko zgubi mi&nost novosti, takorekoč ad aeta. Le Če jih ka-terikcat ta ali ona halucinacija trpinči močneje; izvlečejo ga zopet na dan ter na njem dalje predejo. Razven te blaznosfi, ki se pre-snuje iz prvotne, nahaja se še drug izviren (originalen) način zmešanosti, ki se opazuje posebno pri onih, ki so po rojstvu rAočno za to usposobljeni. Ta se lo počasi priplazi, pa zdi se, kakor bi halucinacije ne imele take vrednosti, kakor pri oni formi. Med tem, ko daje po prejšnjem popisovanju stroj, imenujmo ga možgani, le zato tako pokvarjeno obrodke, ker je surovi materija] — to so čutila — po haiuci nacijah popačen in izprijen, zd se nam tukaj, kakor da bi stro ne bil v udu ln tudi iz zdravih vsprejetin čutov producira napačne misli in neosnovane sklope; tako n. pr. se blazni pritožuje o jedi, ker neprijetno d! ši, ker je slabega ukusa, morda tudi, ker ga svfri glas prod trovanjem, katero mu preti. Ori ginalno zmešani pa povčije večerjo t apetitom, po noči pa ga napada kaka nezgoda, kmalu za gotovo sklepa, da so ga z večerjo otrovali. Ta sklep je zanj tako dobro zložen in trden, da b bilo nemogoče ga omajati. Tud pri njih se prilično opazujejo halucinacije, katere pa nlao temeljni stebri poslopju domišljij in zmot, ampak služijo bolj v lep-šavo, k večjemu j Dr' porabijo za podporo, da vso konstrukcijo bolj utrde. Od mladosti eksoen-trični, morejo taki bolniki še v začetku plazeče se bolezni čudne Čine tako zvito utemeljiti z logičnim pametovanjem, da preslepe marsikoga in ga prepričajo o svojem pravu in o krivici drugih. Tudi takrat, ko je že bolezen nedvojbena, razumejo prikazni prikrivati in z duševnim zdravjem slepiti, do katerega jim je še daleč. In tem je prištevati tiste bolnike, kl tožijo, da jih drže ali so jih držali, kakor pravijo, po krivici zaprte po blaznieah In ki tožijo o tej ali oni krivici, ki jih zadene, prilično pa še vedno dobe vernega poslušalca. Njih bolezen je ravno tako, kakor oni način zmešanosti, ne osdrsvljiva. Pripeti se ps tudi, da se nam predstavi bolnik, ki ae meni o-trovsnega in preganjanega, s skrivnostnimi izreki in namig-ljaji, na kratko z znamenji, ki nas spominjajo na stadij, ko se blaznost začne stekati v zmeša-nost Izpovedbe sorodnikov sprejmemo z nezaupljivostjo, da bi bil obolel šele pred kratkim; koassj pol leta Je, pravijo, kar so so prikazali prvi sledovi, s vendar vemo bolje, koliko čaaa traja blaznost, da oslabi um do tega stadija. U ver j en i smo, da je o-staf skrit prvi pričetek dotičnim bližnjim ter jih opozorimo, da je da ao boiaflt kdaj o- bolj molčeč; pa to se strinja s podo-30, ki jo imamo pred očmi; nas vse meni zamotane v kom plot, ki kuje zoper njega, in zavoljo tega se odteguje in samotari. Nekega dno pa ga ugledamo na nagloma v kakem kotu v čudni, nenavadni postavi: če mu vzdignemo noko, ostane v leži, ki j<* ji damo, ravno tako iflava, život n noge. Sedaj pa bolezen kaj naglo napreduje; bolnik povse u-tihne. brani se hrane, otrpne splošno, znana podoba stuporja n prej popisane katatonije. Otr-pelost se razveže čez dalj ali manj čaaa, tudi mišice postanejo voljne, takrat pa izginejo tudi stalne domišljije in zmote in bolnik zapusti ozdravljen-zavod. To tedaj nl bila prosta prvotna, ampak nova katatonična zmešanost in ta ima srečno lastnost, da je ozdravljiva. To pa aega tako daleč, da se more ozdraviti celo topost, ki smo jo do sedaj, poznavali kot žalosten, neozdravljiv konec vseh duševnih bolezni j, kot duševno smrt Ozdravljiva je pa le takrat, če nastane kot direktna kopija katatonične terminalne topošti znova in prvotno in če se zdravi pravočasno, skrbno ter ran, torej tudi smejo upeŠati zdravniki b]| v prizadevaaju, od uniobH odvračati vodno skrbnej« | večkrat za našo zdravo dušo | maj opazljiva dražila, kar bi jj moglo iznemiriti dušo in 3 te zakasniti 'oadravlj^nje. Zato potrebuje pa zdrS blaznih pomoči občinstva, kau j naj mu izroči pravočasno Ulj ka v ozdravijevanje. SAMO 6 DNI FREKOl PARIŠ - - 1«! julija! aaišso nusTANi&čs^ Kabina tretjega rasrada s umiril-1 niki ia tekočo vodo aa I. 4 ali «1 oaab.vFraacoaka kuhiaja in pijač«.| SreaeK JW 1W N. Dearkora St, Ouctgo, lll.| ali lokalni agentje. Predstavljal sem tukaj bralcem dolgo, morda utrudljivo dol- a vrsto duševnih bolezni j. Opa-ste, da Je bila nada ozdravljenji povsod ugodna — če izvzamemo "napredujočo paralizo, tako zvano razmehčanje možganov —? posebno tam, kjer pridro prikazni nagloma in so silne, — da je na malo ali prav nič nade bistvenemu zboljšanju, kad^r se bolezfeh priplazi in počasi razvija. Upanje do ozdravljenja manjša se pa tudi pri novih, o~ zdravljivih slučajih z vsakiift tednom, kateri mine brez pomoči, ker zakasni ozdravljivi (lučaj. Tedaj moramb poklicati tudi pri takih strokovnjaško Zdravniško feomoč kar najhitreje in če Je potrebno, izročiti bolnika vkakemu zavodu. v Kaj pa tedaj koristi V zavod? vprašate. Jaz pa vprašam: Kaj pa koristi zlomljeni nog} obveza od gipsa? Gips ne ozdravi zlomljene kosti, ampak priroda, če se ji Ie pusti Čas in mir in če se od tegujejo vsi škodljivi vplivi. Da se preprečijo škodljivosti, katero bi ovirale ozdravljenje, to je namen gipsove obveze in to je tadl misel in prizadevanje stro-kovnjaške oskrbe umobolnih v blaznici. Če pomislimo, kako daleč je dospela dandanes kirurgija in kako lepi so vspehi, ker se odstranjujejo one male, našemu o-česu nevidne, v zraku raztresene škodljive kali, ki provzročujejo RADA BI IZVEDELA| kje se nahaja moj stric Pet* Ferkat, doma iz Rakeka Postojni. Zadnje Čase je bil] Helena, Montani. Poročati m imam celo važqe stvari iz sto rega kraja. Prosim, da ae tr javi na naslov: Margaret Ora žem, 727 E. 167th Street, Cl« v član d, Ohio. (Adv.) . IŠČEM SVOJEGA STRICA Alojz Goloba doma iz Stare vai pri Št. Jerneju' na Dolenjsken Pred 10 teti je bival na Boswel Pa. od tam je šel nekam v 111 nois in tedaj nisem več slišal o njega. Cenjene rojake prosil če kdo ve pa njegov naalov, na mi t» sporoči, zakar se že v ni prej lepo zahvalim, ako pa sai ta oglas čita, prosim naj se jav na% moj naslov. Sporočiti mi imam nekaj zelo važnega iz sta re domovine. Karol Lustil 8*61 West 103rd Street, Clevc land, Ohio. (Adv.) DA SKUHAŠ DOBRO Pl YO, PISI PO NASE PRODUKTE. Imamo v salogi slad, hmelj, ta vae druga potrebščin«. Poikuai! ta ss prepričajte, da Ja doma pri aa kuhani vedno la najboljši la ssja Groeerijam, aladčičarjem In v pe dajalaa šelesnine primeren p post pri večjih naročilih. Pilite p informacije na: FRANK OGLAR, •401 Snparior #Avaaas, Oeveland. AgHirajta za "hanato' Tiskarna S. N. P. J. SPIEJEIA va V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA BELA. Tiska vabil« za veselice in shode, viadtnke, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem,, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jezika in dragih. / VODSTVO TISKARNE APEURA NA tlAIISTVO S. I. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI CENE ZMERNE, UNVSKO DELO PRVE VRSTE. >» * . * VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacij nn Metov: a N. P. J. Printeir, 26574» South Uwndale Avenoe, Chicaf o, I1L \ e ' TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.