Poštnina plačana v gotovini. ______ _ _~ . Leto IX., št. 27 („JUTRO« xvni.,«. issa) Ljubljana, ponedeljek g. ftigja 1937 Cena S Bir upravuiöivo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 8125. 3126. -iseratnj oddelek: Ljubljana, fielen-burgova ui — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baumgartner} a. Ponedeljska izdaja „Življenje in svet" Urednifitvo: Ltnbljana: Knafljeva uUca fi, Telefon fit. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ta velja po pošti prej emana Din 4.-, po raznafial-cih dostavljena Din 5.- mesečna Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. r* za vsako ceno Odločna izjava angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina o smernicah angleške politike — Eden o španskem problemu Razdelitev Palestine Poleg ločene židovske in arabske države si bo Anglija pridržala posebno mandatno področje London, 4. julija r. Snoči je bilo v Bir-gighamu veliko zborovanje konservativne stranke. Udeležilo se ga je nad 10.000 ljudi. Glavna govornika sta bila ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Eden. Bavila sta se v glavnem z mednarodnim položajem in orisala stališče Anglije zlasti v pogledu španskega problema. Ministrski predsednik Chamberlain je naglasil, da Hoče Anglija mir in mednarodno sodelovanje. Za dosego tega cilja je doprinesla že mnogo žrtev in se ne bo ustrašila tudi novih žrtev. Trdno pa je tudi odločena braniti mir za vsako ceno in ne bo dopustila, da bi kdorkoli zanetil nov svetovni požar. Položaj je resen in je danes predvsem odvisno od modrosti odgovornih državnikov, da najdejo sredstva, s katerimi bo mogoče zavrniti vsako nasilje in razbliniti medsebojna sumničenja ter urediti stvari tako, da bodo živeli narodi v miru in dobrem sosedstvu ter mogli posvetiti vse svoje sile kulturnemu in gospodarskemu napredku in blagostanju, čeravno nihče ne želi vojne, jo lahko izzove najmanjša iskra. Zato je potrebno, da je Anglija pripravljena tudi na to. Angleška vlada smatra za svojo največjo nalogo, da čimprej dovrši oborožitev. Anglija hoče čuvati mir in mora biti za to dovolj močna, tako da si napram njej ne bo nihče upal postopati drugače, kakor z velikim spoštovanjem. Zunanji minister Eden je v svojem govoru prav tako naglasil, da je glavni cilj angleške vlade, da bi se španska državljanska vojna lokalizirala in da bi se oču-vala popolna teritorijalna samostojnost Španije. Za to se zavzemata tudi oba španska tabora, že zaradi tega je nujno potrebno, da angleška vlada z vso silo podpre tako politiko. Velika Britanija nima nika-kih interesov glede režima, ki naj zavlada v Španiji, pač pa želi ohraniti prijateljske odnošaje napram katerikoli španski vladi. Meseca novembra sem izjavil, da Sredozemsko morje ni samo zatočišče, nego tudi velika arterija v našem organizmu. Stališče angleške vlade se v tej stvari ni in se tudi ne bo spremenilo. Smatramo, da mora o režimu v Španiji odločati sam španski narod.če se mi nočemo vmešavati v to stvar, se to nikakor ne sme tolmačiti tako, da bi zanemarjali angleške interese v španskih vodah in ne skrbeli dovolj za prosto pot naših trgovskih ladij vzdolž španske obale. Pri tem se angleška vlada opira na tesno sodelovanje s Francijo. Še nikoli vezi med Anglijo in Francijo niso bile tako dobre kakor sedaj. Toda angleško prijateljstvo napram Franciji ne pomeni, da kogarkoli ' izključujemo od tega sodelovanja. Tudi z ameriškimi Zedinjenimi državami je Anglija v odličnih odnošajih. Vse to tvori nedvomno najmočnejši element doslej ohranjenega miru. Preizkušnja fronte miru Pariz, 4. julija. AA. Tisk danes komentira Edenov govor in pravi, da je Eden zelo pazil, da ne bi prilil ognju še več ognja, ker je v sedanjem položaju le še korak do katastrofe. »Oeuvre« pravi med drugim: Anglija in Francija sta doslej postopali tako, da jima ni mogoče pripisati nikake odgovornosti za vse ono, kar bi lahko nastalo spričo spora v španskem vprašanju, če bi se navtralnostni sporazum razveljavil in kontrola okrog Španije opustila, bi imeli obe državi popolnoma svobodne roke. Kljub temu bi odpoved sporazuma z Berlinom in Rimom zelo poostrila položaj. Anglija bi v takem primeru v nevtralnostnem odboru, pa tudi v Washing-tonu poudarila, da je krivda na nemški in italijanski strani. »Epoque« pravi, da so v Nemčiji gotovo prepričani, da jim bo njihov eksperiment v Španiji uspel. Nobenega dvoma ni, da bodo potem poskusili spraviti pod svojo politično in gospodarsko oblast še kako drugo evropsko državo. Zato pa je nujno potrebno, da Francija in Anglija odločno izrečeta svojo besedo, čim bi Nemci spoznali, da stoje nasproti njim vse demokratske države složno in odločno, bodo nedvomno nehali s takimi eksperimenti. Ti neposredni neprestani sunki iz Berlina imajo le tà namen, da bi se preizkusila trdnost fronte miru. »Populaire« ugotavlja, da je zavladal v Parizu in Londonu nov duh. Javnost obeh držav se je ze-dinila v obrambi interesov demokratske Evrope. To je tudi edini način, s katerim bo mogoče doseči spa me t o vanje odločilnih faktorjev v Berlinu in Rimu. Hkratu pa. je to gotovo tudi edini jez, ki bo zadržal novo voino vihro v Evropi. Položaj v londonskem odboru London, 4. julija, r. Jutri dopoldne se sestane angleška vlada k izredni seji, na kateri bo zavzela svoje stališče k mednarodnemu položaju. Francoska in angleška vlada sta naročili svojim diplomatskim zastopnikom v vseh evropskih državah, naj skuša jo dognati stališče posameznih držav. Kar se tiče položaja v samem londonskem od-odboru. ki se bo najbrže že v torek sestal k odločilni reji. je trenutno naslednje razmerje: izmed 27 držav, k| so zastopane v tem odboru, so samo Nemčija, Italija in Portugalska proti francosko angleškemu predlogo, 20 ostalih vlad med njimi Skandinavske države, Mala antan ta, Rusija, baltske države, Nizozemska in Belgija pa za francosko-angleški predlog. Ostale države še niso zavzele dokončnega stališča, če ostanejo prizadevanja za dosego sporazuma brez uspeha, je razkol neizogiben. Rusko mnenje Moskva, 4. julija. AA. Ruski tisk v svojih komentarjih o nemških in italijanskih predlogih soglasno nagla ša, da je glavna zahteva takozvanih internacionalistov priznanje španskega nacionalističnega režima. če se ugodi tej zahtevi, bi to pomenilo konec nevtralnostnega sporazuma. V Londonu pa po ruskih informacijah še nadalje iščejo kompromisno formulo. Ribbentrop pri EsSenu London, 4. julija. AA. »Sunday Times« so objavili uvodnik, v katerem naglašajo, da bi Nemčija eventualno pristala na to, da bi pomorsko kontrolo v španskih vodah vršile le Anglija in Francija. Zato pa bi morali obe državi priznati tudi Francovo vlado. V tem smislu si je treba razlagati tudi daljši sestanek, ki ga je imel nemški poslanik Ribbentrop v Foreigu Oficeu z nekim višjim uradnikom Amerika proti priznanju generala Franca Washington, 4. julija. AA. Zastopniki republik čile, Peru in Argentine so na skupnem sestanku razpravljali o priznanju pravic vojskujoče se stranke španskemu nacionalnemu režimu generalu Francu. Po svojem posvetovanju so nato podrobno informirali svoje vlade. Kakor se je izvedelo iz dobro poučenih virov, so Ameriške Ze-dinjene države in Brazilija proti priznanju vlade generala Franca. KoiiSerenca baltskih držav Kovno, 4. julija AA. Te dni se je vršila tu šesta redna konferenca zunanjih ministrov Litve. Estonske in Leton ke. Ob zaključku konference je bil objavljen komunike, ki pravi, da bo baltiška antanta. kakor doslej tudi v bodoče aktivno delovala za utrditev in ohranitev miru. Baltiške države so proti slehernemu vmešavanju v španske notranje zadeve. Valencijska vlada v stiski Negrin zahteva od Pariza nujno pomoč — Primanjkuje zlasti orožja in munieije Pariz, 4. julija r. Spričo napetega položaja so se diplomati odpovedali svojemu nedeljskemu počitku in z vso vnemo nada-daljujejo prizadevanja za dosego kompromisa, predno bi na prihodnji seji londonskega odbora prišlo do popolnega zloma politike nevmešavanja, ki bi ji sledila doba nevarnosti polnih intervencij na korist ene in druge španske stranke. Zaenkrat pa ni videti še nobenega izhoda iz zagate, v kateri se je znašel londonski odbor. Gotovo je le to, da sta Francija in Anglija v stalnem stiku in trdno odločeni izvajati skupno akcijo. Veliko pozornost v diplomatskih krogih je vzbudila vest, da se je v petek in soboto mudil v Parizu predsednik valencijske vlade Negrin in je imel tajne razgovore z mi- nistrskim predsednikom Chautempsom in zunanjim ministrom Delbosom ter voditelji posameznih levičarskih strank. Kakor se doznava, jo Negrin opozoril francoske državnike, da valencijska vlada ne bo mogla več dolgo zdržati, če ne dobi izdatnih pošiljk orožja in munieije. Vojaštva ji ne primanjkuje, ker se je prebivalstvo skoraj do zadnjega moža odzvalo zadnjemu mobilizacijskemu pozivu. Kar pa se tiče topov, strojnic in letal, pa je Franco mnogo na boljšem, kar se je tudi jasno pokazalo pri zadnji ofenzivi na baskovski fronti. V Parizu ne delajo nobene tajnosti iz tega, da bo francoska vlada, če pride do ukinitve kontrole in zloma politike nevmešavanja, odprla svojo mejo in oskrbela Valencijo z vsemi vojnimi potrebščinami. F?ankovci hočejo mesto popolnoma odrezati od zunanjega sveta London, 4. julija AA. VLada v Burgosu objavlja, da je prčela izvajati popolno blokado obrežja okrog Santandra. Tri kri-žarke in flotilja manjših vojnih ladij vršijo kontrolo ob as turški obali in v vodah okrog Santandra. Bilbao, 4. julija. AA. Napadalna brigada »Črnih strelic« je zavzela Ontono na zapadli1 meji bilbajske pokrajine. Za to mestece se je vršila izredno ostra borba, ker so republikanci na tem sektorju koncentrirali 6,000 asturskih rudarjev, ki so bili oboroženi s strojnicami in topovi. Po hudi borbi' so se rudarji morali umakniti. Mnogo jih je bilo ubitih in ranjenih. Dav4 so republikanska letala napadla Sa lama reo in odvrgla nanjo večje število bomb. Prav tako so republikanska napadalna in lovska letala napadla mestece Albi de Dormes, ki je 22 km oddaljeno od Salamance. Valencija, 4. julija. AA. Snoči ob 19. je bilo nenadoma vse mesto alarmirano. Od nekod ie pršla vest da so se tri uporniška letala pojavila nad Saguntom in tudi že nad delom valencijske pokrajine. Protiletalske baterije na meji valcncijske pokra ii-ne so pričele letala nemudoma obstreljevati in so jih tudi pregnala. Valencija, 4. jufr'ja. AA. Vojno ministrstvo objavlja, da je eskadrilja republikanskih napadalnih letal včeraj bombardirala Salamanco. Skoraj vse bombe so zadele svoje cilje. Okrog 20 nacionalističnih lovskih letal se je nemudoma dvignilo nad mestom in napadlo republikanska letala, vendar nobeno :zmed njih ni bilo zadeto Ko so napadalna letala opravila svojo nalogo so se vrnila na svoje letališče. Madrid. 4. julija. AA. Včeraj popoldne so uporniški oddelki ponovno napadli republikanske postojanke pri Seri PangaSi in ob železniški prog': na južnem delu jaram-ske fronte. Čeprav so pri obeh napadih uporabili tudi tanke in topništvo, sta bila napada odbita. Vsi židovski uradniki v Nemčiji upokojeni Berlin, 4. julija. AA. Po danes ob:avlje-nem zakonu bodo z 31. avgustom vsi židovski državni uradniki vpokojeni. Vdovski davkarji bodo odstavljeni. Vsa imenovanja zobnih zdravnikov, živinozdravnikov in lekarnarjev židovskega rodu. izvršena od 30. januarja 1933 dalje, se s 30. septembrom razveljavijo. Vsi židovski zdravniki, ki delujejo v nežidovskih bolnišnicah, bodo do 30. septembra odpuščeni. Avstrijski protest v Berlinu Pariz, 4. julija. AA. Avstrijska vlada je poslala v Berlin protestno noto zaradi netočnih informacij, ki sta jih razširila nemški tisk in radio glede gladovne stavke narodno socialističnih ujetnikov v nekem avstrijskem koncentracijskem taborišču. V svoji noti avstrijska vlada ugotavlja, da je prišlo do stavke, ki je trajala dva dni, zaradi tega, ker oblasti niso pristale na zahtevo jetnikov, da bi se jim priznale vse zakonske in amnestijske ugodnosti. Jetniki so deloma teroristi, ki so izvršili razne atentate in umore. Vlada je odredila zaplenitev vseh nemfikih listov, ki so objavili take verzije. CUVAJMO JUGOSLAVIJO ! Volitve na Irskem Dublin, 4. julija w. Rezultati, ki so zna ni do danes popoldne, kažejo, da je De Va lera pri volitvah v irski deželni zbor ìzvo-jeval gladko zmago. Od dosedaj znanih rezultatov je od 40 mandatov dobil 22, Cosgrave 10 mandatov. V grofiji Dublin je dobil Cosgrave samo en mandat. Ostali mandati so razdeljeni na neodvisne (5) in delavsko (3). Dosedaj še neznani rezultati ne bodo mnogo izpreminili na dosedanjem stanju. Tudi rezultati o glasovanju glede nove ustave kažejo, da ie bilo za novo ustavo, čeprav še niso znane številke, oddanih več "lasov kot stranko de Valere. Schuschnigg odpotuje v Italijo Dunaj, 4. julija AA. Avstrijski zvezni kancelar je danes odpotoval s svojim sinom na letovišče v Italijo. Priznanje madžarskim bojevnikom Budimpešta, 4. julija AA. Na včerajšnji zadnji seji pred počitnicami je vojni minister gen. Röder predložil parlamentu zakonski načrt o podpori bivšim bojevnikom. Podpodo bodo prejeli vsi, ki so bili nad 6 mesecev na fronti. Vendar bodo o tem zakonskem načrtu razpravljali J>ele na jesenskem zasedam ju. Bivši bojevnffld bodo uživali tudi posebne ugodnosti pri podelitvah služfb. Bojevniki morajo v državnih in zasebnih podjetjih dobiti vsaj eno petino službenih mest. Jeruzalem, 4. julija. AA. V dobro obveščenih židovskih krogih v Londonu so se razširile davi informacije o podrobnostih sklepov, ki jih je sprejela komisija za ureditev etničnega problema v Palestini. Med drugim namerava ta komisija predlagati angleški vladi, da se dežela razdeli v tri dele: 1 židovsko državo, ki naj bi obsegala vso galilejsko nižino, pokrajino Ezdraelon ob morju, del severnega palestinskega po- dročja ter mesta Haifo, Siafad, Akra in Teberias. 2 Teritorij pod britanskim mandatom, kateremu naj bi pripadli Jeruzalem, Betlehem, Nazaret in koridor ob cesti od Jeruzalema do Jaffe, tako da bi se Arabcem omogočil dostop v luko Jaffo. 3 Arabsko deželo, ki naj bi obsegala ostale dele Palestine in ki naj bi se priključila Transjordaniji. židje s tako razdelitvijo niso zadovoljni. čiščenje v Rusiji se nadaljuje London, 4 julija AA. Po poročilih iz Moskve so tamkaj aretiral5 mnogo znanih književnikov. Tako so zaprli Kirsona in Litovskega, šefa odbora za repertoar moskovskega gledališča. Prijeli so tudi akademika Deržavina in dopisnega člana akademije Obmorskega, češ da sta trockistom dovolila, da sprejmeta v propagandne namene novi besednjak ruskega jezika. Arosijev, ravnatelj »Voxa«, društva za kulturno zvezo s tujino, je še zmerom »bolan.« Časopisni napad na profesorja Pletneva, Stalinovega osebnega zdravnika, se je izjalovil. Prof. Pletnevu so očitali kršitev javne morale. Dalje so odstavili novinarja Koval-kega, šefa političnega odseka »Izvestij«. OstaviP so tudi Jakova Agramova, pomočnika komisarja za notranje zadeve, Geor-gija Prokofijeva, pomočnika prometnega komisarja in Akadija Rosenholza. ljudskega komisarja za zunanjo trgovino. Tudi v ko-mdsarijatu za zunanje zadeve postopno od-stranjajo stare sodelavce bivšega podkomi-serja Preštinskega. Tako so odstavit Bori- sa Mironova, pod ravnatelja tiskovnega odseka in ga poslali neznanokam. Isto usodo je doživel tudi David Stern, ravnatelj drugega oddelka za zahodno politiko, kamor spada tudi Nemčija. Nova vohunska afera v Rusiji London, 4. julija, p. »Daily Herald« je objavil danes nove zanimive informacije o položaju v Rusiji. V Ljeningradu so organi GPU v poslednjih dneh aretirali 140 vohunov. Eden izmed njih je skušal zbežati, a so ga pri tem ustrelili. Vohunili so za Estonsko in Poljsko. Ruska policija je zbrala že mnogo obremenilnega gradiva, iz katerega izhaja da je bilo več vohunov v tesnih stikih s poljskimi vodilnimi vojaškimi krogi. Poleg drugih je med aretiranimi vohuni tudi neki višji ruski oficir, katerega dolže, da je spravil na poljsko več važnih vojaških dokumentov. Križi in težave profesorjev Mestar, 4. julija, p. Tu se je pričel danes kongres Udraženja profesorjev. Kongres je zelo dobro obiskan. Svečana otvoritev je bila v gledališki dvorani. Otvcri-tvi kongresa so prisostvovali zastopnik kralja polkovnik Ibeljnik, zastopnik prosvetnega ministra Tamindžič, zastopnik bana in predstavniki raznih kulturnih to nacionalnih organizacij. Kongres je otvo-ril predsednik organizacije profesor Kne-ževič, nakar je bilo izvoljeno predsedstvo. Za predsednika kongresa je bil izvoljen direktor gimnazije v Mcstaru Marčič, v predsedstvu pa je med drugimi tudi delegat ljubljanske sekcije pretf. Pavel Uratn-kar. Predsednik kongresa je nato pozdravil navzoče odličnike in so bili na njegov predlog odposlani pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. V svojem govoru je nato predsednik obširno orisal težave prctfesorskega stanu. Od profesorjev se zahteva vse, oni sami pa ničesar ne dobijo. Njihov materialni položaj je danes takšen, da se tudi pri naj beli jši volji ne morejo posvetiti svojemu poklicu tako, kakor bi hoteli in kakor bi bilo potrebno, čeprav so profesorji vedno med prvimi nacionalnimi in kulturnimi delavci, so vendar najslabše plačani. Organizacija ima težko nalogo, da se bori za izboljšanje materialnega položaja, a do sedaj brez večjega uspeha. Naglasil je potrebo sloge in izrazil upanje, da bo prihodnje leto rodilo delo organizacije boljše uspehe. Nato so pozdravili kongres posamezni predstavniki, nakar je bil svečani del kongresa zaključen. Sledile so volitve odberov, ki bodo nszmctiival'i razna stanovska vpražanrja» o katerih so biM danes podani tudi obširnejši referati. Popoldne so udeleženci kongresa obiskali grobove kulturnih delavcev, zvečer pa je bil prijateljski sestanek. Kongres bo jutri nadaljeval svoje delo. Angleščina obvezni predmet na realkah Beograd. 4. julija AA. Prosvetni minister je s svojo odredbo z dne 23. junija t. 1. uredil važno vprašanje, ki je bilo že dolgo časa pereče in vsekakor pomembno za vzgojo srednješolske mladine. Šlo je za uvedbo pouka angleščine na naših srednjih šolah. Kakor znano* je bil doslej na naših realrr'h gimnazijah in realkah le pouk francoščine in nemščine. Po odrebi prosvetnega ministra pa se bo učni načrt na omenjenih dveh vrstah naših srednjiih šol toliko spremenil, da bodo lahko učener v tretjem razredu, torej v razredu, v katerem se prične obvezno učenje tujega jezika, izbirali med nemščino in angleščino. Učenci, ki se bodo opredelili za angleščino, bodo imeli pravico ori v's'.em tečajnem izpitu polagati izpit iz francošrne ali angleščine. Potreba po uvedbi pouka angleščine na srednjih šolah je obstojala vsekakor že dolgo časa. Problema ni bilo mogoče rešiti doslej zaradi pomanjkanja strokovnih učnih moči in zaradi neprestanih borb za kredite. Prosvetni minister je sedaj uvrstil angleščino med obvezne predmete na srednjiih šolah in tako ustvaril možnost, da se angleščina že prihodnje šolsko leto začne poučevati na vseh srednjih šolah. Tako bo pouk v angleščini prihodnje leto uveden na realnih gimnazijah in realkah v Beogradu, Dubrovniku, Ljubljani, Novem Sadu. Sarajevu, Skop-■lju, Splitu in Zagrebu, v šolskem letu 1938-39 pa še na realnih gimnazijah in realkah v ostalih mestih. Dotlej bo na razpolago že dovolj učnih moči, hkratu pa se bo pripravil tudi podrobni učni načrt m izdali vsi potrebni učbeniki. Posredovanje Poljske na Balkanu Sofija, 4. julija AA. Poljski poslanik v Sofiji Tarnovski si že nekaj let zelo prizadeva, da nadomesti predvojni ruski vpliv na Bolgarskem s poljskim. Njegovo prizadevanje že kaže sadove tako na kulturnem kakor na političnem polju, pa tudi gospodarsko razmerje med obema državama se vse lepše razvija. V nekaterih krogih trdijo, da se je Poljska zavzela tudi za ugodno ureditev vprašanja gradnje mostu čez Dunav med Rumunijo in Bolga- rijo. Gradnja ferryboata na Dunavu med Ruščukom in Djurdjevom, ki se pravkar vrši, ne ustreza Bolgariji, ker bi želela biti zvezana z Rumunijo na Dunavu z železnim mostom, Uresničenje te želje bi bilo tudi v korist Poljske na Balkanu, posebno pa Bolgarije. Pravijo, da je bilo pri obisku kralja Karola v Varšavi govora tudi o gradnji mostu na Dunavu med Rumunijo in Bolgarijo. Klirinški sporazum s Švico Beograd, 4. julija p. Včeraj opoldne je bil v trgovinskem ministrstvu podpisan novi klirinški sporazum med našo državo in Švico. Pogajanja za sporazum so se vršila poslednja dva dneva v Beogradu. Sporazum sta podpisala trgovinski minister dr. Vrbanič in načelnik švicarskega ministrstva za gospodarstvo Ebrard Drugo golf "igrišče v Jugoslaviji London, 4. julija. AA. »Sunday Dispatch« je danes objavil sliko Nj. Vis kneza namestnika Pavla, kako igra golf. V kratkem poročilu beleži, da ;ma Jugoslavija sedaj že drugo igrišče za golf na Bledu. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je nedvomno inspiri ran po sooroinih na svoja oxfordska leta dal pobudo za pospeševanje te igre v Jugo- slaviji. Slika kaže. kako Nj. Vis. kne« namesto-k Pavle, ko otvarja prvo jugoslovensko igrišče za golf v Beogradu. Pomnožitev zagrebške policije Zagreb, 4. julija, o. Zagrebška policija bo v kratkem ojačena za 170 novih moči. Dodeljeni ji bodo vsi gojenci, ki so danes dovršili redarski izpit, poleg teh pa Se 55 redarjev centralne policijske šole v Zemunu. Vremenska napoved Zemurtsko vremensko poročilo: Vedro po vsej državrs le v južnem delu vardarske banovine oblačno vreme. Deževalo je le okrog Bitolja. Temperatura se je dvignil/ Zemunska vremenska napoved: Toplo in vedro vreme. Temperatura se bo nadalje i dvignila. »JUTRO« ponedeljsk* izdaj« Bonodejjek, X. TU 1987. Akademija Ljubljanskega Sokola Odlično Izvajanje točk Je Mio deležno burnega aplav diranja 500© gledalcev — Dlvna bengalična razsvetljava Je povečavala eSekt Ljubljana, 4. julija. Prireditve Ljubljanskega Sokola, tako telovadni nastopi, akademije in zabave, so zmerom dobre obiskane. Toda toliko gledalcev, kakor jih je privabila snoina akademija, o kateri je »Jutro« že kratko poročalo, na prostrano letno teiovadišče? Ljubljanski Sokol že dolgo n« pomni. To je dokaz, kake simpatije uživa matično društvo v Ljubljani. Nedavni kres v Tivoliju je vžgal tudi vsa sok *ilsk a srca in zato ni čudno, da se je iracionalno čuteča Ljubljana zbrala na akademiji, da manifestira za veličino nesmrtne Ty:ševe ideje. Zbranih je bilo na letnem telovadišču okoli 5000 gledalcev. Bil je lep pogled n» to mcigočno armado discipliniranega občinstva, ki je zasedlo do zadnjega kotička vse tricorne in napolnilo tudi stojišča na zapadnj in južni strani. Močni žarometi so sipali luč na sredino, kjer so nastopale posamezne skupine, a ob vhodu je plapolala mogočna državna trobojnica. Uvod v akademijo je bil nastop moške cicce. Na teiovadišče so prikorakali trije strumni Setolici s trobojko v sredi, za njimi pa še 16 Sokotičev. Zapeli so Pesem sokolskih legij in po skladbi izvajali tako precizno in strumno vaje, da so si na prvi mah osvojili vso publiko. Potem je prišla ženska deca, deklice v belih oblekcah z rožastmi našivi. Njih ljubke vaje z loki so bile deležne obilnega aplavza. Prav tako članice v naslednji točki za svoje proste vaje. Na teiovadišče je prikorakalo osem zalih deklet v belih pulovrih in modrih hlačicah. Pokazale so nam vaje, ki jih je savezna načelnica sestra Skalarje va lani sestavila za berlinsko olimpiado. Tehnično težavne, a zelo efektne proste vaje so zadovoljile slehernega gledalca, saj so bile tako skladno izvedene kakor se to malokdaj vidi. Največje zanimanje je pa seveda vladalo za nastop članov na krogih, kjer so nastopili tekmovalci o bea vrst, ki sta se borili za meč kralja Aleksandra. Videli smo razne težavne točke, ki so pokazale zrelo ananje, sigurnost in obvladanje telesa v najtežjih položajih. Nato so nastqpili po trije člani in članice z vrhunskimi prostimi vajami. Vse gledalce je zadavila harmonija pri izvajanju teh vaj. Sledil je nastop 12 na.raščaj-mikov v belih dresih. Strumen prihod, strumen nastop. Prav tako so ugajale članice (osem) z vajami z žogicami. Prav mične so bile v črnih dresih, ltaterim so bile bele žogice živ kontrast. Točka, ki zahteva nežnost in ljufbkost, je bila poda- na z vso gracijo. Temeljita sistematična šola se pozna tudi tu. Za članicami je prišel Se ženski naraščaj: osem deklic v lafak4h modrih oblekcah z velikimi belimi žogami. Nastop članic in naraščajnic je poživila efektna bengs^čna razsvetljava, zdaj zelena, zdaj rdeča, da je včasih nastop spominjal na antične prizore. Na drogu je nastopilo 11 č&nov v lepih dresih: belih dolgih hl3čah in belih maj-cah. Eleganten kroj, elegantno tudi izvajanje. Veletcči v obe ameri in druge vratolomne točke so divile gledalce, ki bo včasih kar zadrževali dih. Da je bila vrsta deležna burnega aplavza, je samo po sebi razumljivo. še enkrat so prišle članice in predvajale zanimiv? in efektne vaje s palicami, nato so pa ugasnile luči nad telovadcem: Prikorakalo je 72 m'-šičastib fantov — s?v tako navdušeno je bila sprejeta vrstia zmagovalcev s tekme za kraljev meč, ki je nastopila na dr"gu. Spored so zaključile članice in člani z ubrano izva.iandm prostimi vajami. Po telovadbi se je razvila na telovadišču neprisiljena sokolska družabnost, zvečer ob 20. pa so vse edinice ljubljanskih društev v enako formiiraren sprevodu odkorakale v mesto, v kakršnem 9o prišle v št. Vid Pred Narodnim domom je tyl razhod. v celoti pomeni današnji okrožni zlet v št. Vidu nov razveseljiv uspeh v delu aa sokolsko misel in sokolske cilje Sokolski dan v Logatcu Logatec. 4. julija Sokol v Dolenjem Logatcu je imel danes gvoi običajni letni nastop. Kakor vje so-koteke prireditve sadnjih tednov, se ie tudi dan doiènielogaSkega Sokola razvil v velik praznik. K nastopu so poslale svoia zastopstva vse sokolske edinice obmejnega lo-raškega okrožja, tako da je pri telovadbi nastopilo preko 300 telovadečib pripadnikov Sokola. Polec njih se je «brala izredno velika množica sokolstvu naklonjenega občinstva, saj je vzorno izvedeno javno telovadbo gledalo nad tisoč liud». Svečanost se je začela s počastitvijo državne zastave ter petjem državne himne in pesmi eokolskih lesrij. zaključila pa z vseslo-vansko sokolsko himno >Kej Slovani«. Razvitje sokolskega prapora v Bos. brodil Poganski Kred. 4. julija AA. V Bosan f-kem Brodu je 'xls danes velika sokokka manfestaeJja. Tnka^nja sokolsko droflPtvo ie dobilo nor prapor, ki je bil danes razvit ia blagoslovljen Svečanosti m priaoatvova li zaetopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Xo vakovič is Sarajeva, zastopnik ministra vojske ir mornarice major AleMč. zastopnik bana vrbaske banovine, načelnik La-hovié in zastopat v a vseb sosednih sokol skib zu p Sokolstvo, gosti in občinstvo to ca zbrali na letnem telovadiiču, kjer so pr?por blagoslovili pravoslavni pop. musi: manski duhovnik in židov^ci rabin. Navzoči «o bili tudi veèji oddelki vojske. Ob razvitju prapora jc eodba .«virala državno himno. Govorili so kum Milojko Boiič iz Beograda, zastopniki sokolskih žup in polkovnik Novakovi^, ki je opozoril vse a* vzoče na veli&'no in pomen nalog. kakr$ne bodo morali izvrševati pod sokolski m pra porom. Po blagoslovitvi s« je razvil velik spre vod. ki je krenil skoni mesto Na čelu «o bili «okolskj konjeniki, nato pa so s«, vrstile sokotóke in vojaSfce čet«. Prebivalstvo ie prirejalo sokolski povorki sijajne manifestacije. Vzklikalo je Vel. kralju. Jugoslaviji in jugoalovenakemu sokolstvu PopoWne je bil velik javen nastop, ki ee ea je zopet udeležila ogromna množica ljudi. Birokracija in tujski promet V zadetku glavne letoviSčarske sezone Je hotel „Sv. Janez44 v Bohinju zaprt Naš Bohinj se je i®redno priljubil Hr-vetom, ki jih vsako leto pride precej v ta divni k*Jt naše lepe Slovenije. V nedeljskem »Jutarmjern listu« ftitamo z velikim ogorčenem okrcano de.i.ib je preko 800. Peljali so se na letovanje na naš Jadran. Mariborski zadružniki so svečano pros'avjlj današnji mednarodni zadružni praznik in eo « dopoldne v lepem fteviju zbrali na veTandi Uniona. Zbo rovanje je oivorij e. o. e. g. Pečnik s pozdravom zbranim zadružnikom, nato pa je spregovoril o oomeou in koristi zadružništva prof. g. Bizjak. Popoldne je bila na prostranem stadionu SK Železničarja velika veselica mariborskih zadruga rev. Obešene« na plotu V bližini voiaSfceea strelišča v Radvanju so pasantje našli na plotu visečega inoäke- ea. Takoj so obvestili o tem sludec»»ke oroZnike, ki so zaman skušali ugotoviti identiteto, ker ni imel obešenec pri sebi nikakih listin. Po zunanjosti je soditi, da ere za občinskega ubožca, starega okoli 40 let. Zaradi onemoglosti )e obležal v svoji sobi ▼ Vetrinjski ulici 16 popularni upokojeni profesor tukajšnje klasične gimnazije g. Frane Jerovšek. Stanovalci v bližini so ga davi videli v sobi na tleh ležečega in eo o tem takoj obvestili policijo, k je s silo vdrla v zaklenjeno sobo. Po intervenciji poklicanega zdravnika se je posrečilo prof. JerovSka spraviti spet k zavesti Napad onemoglosti je ori pisati visoki starosti priljubljenega profesorja. Nesreča na Montebellu Znan je nevaren klanec, tako zvani Mon tebello. pa cesti Maribor—Kamnica za Mer-davsovo gostilno. Po tem klancu se je vozila sinoči s kolesom zasebnica Marija Bognarjeva iz Studencev. Zaradi nevarnega ovinka pa je nenadno izgubila ot.Iast nad kolesom in treščila s toliko silo na cesto. da je obležala nezavestna. Pasantje eo obveetilj o tem mariborska reševalno postajo. Ta je prepel ala Bognarjevo, ki je dobila pri padeu občutne poškodbe na rokah in nogah, v mariborsko bolnišnico. F0T0AMATER Pinakriptol za desenaibiliziranje fotografskih plasti na te plasti nikakor ne bo imel stabilnega učinka, ki mu ga pogoetoma očitajo, če postopamo pravilno. Da desensiblliziranih plasti ne smemo razvijati pri rdeči, temveč pri rumeni (za ortokromatsko tvorivo) ali oranžni ozir. svetlo zeleni luči (za pankro-matsko tvorivo), že vemo. Manj znano je, da priporočajo novejši predpisi koncentracijo pinakriptolove kopeli v razmerju 1 :10.000 in nekoliko daljše razvijanje. Niti to daljše razvijanje pa ni potrebno, če dodamo pinakriptol naravnost razvijal-ni kopeli, in sicer 5 ccm pinakriptolove raztopina 1 :500 na vsakih 100 ccm pripravljene razvijaJne kopeli. Pinakriptolove raztopine ne smemo dodajati razvijalcem, ki vsebujejo hidrokinon. V tem primeru uporabljamo pinakriptol kot samostojno kopel po prejšnjem navodilu. Uporaba pi-nakriptola je priporočljiva le samo zavoljo udobnejšega razvijanja pri svetli luči, temveč tudi zato, ker daje čistejše negative in preprečuje osene (zavoljo vpliva zraka na emulzijo pri razvijanju in zavoljo ata-roeti emulzije). Tudi oseni, ki jih dajejo stari papirji, se dado s pinakriptolovo ko-peljo ali z dodatkom te »novi v razvijalec do neke mere preprečiti. Nesigurna luč v temnici je pokvarila že mnogo dobrih posnetkov. Naj uporabljamo temnične filtre ali barvane žarnice in zvonce, v vsakem primeru mora biti njih svetloba spektroskopsko preizkušena. Da-li je luč sigurna, ae prepričamo kmalu. Polovico neosvetljene plošče ali filmskega kosa osvetlimo nekoliko minut s terrmično lučjo. Drugo polovico smo pokrili s črnim papirjem. PloSčo ali film potem razvijemo in fiksiramo v temi. Ce.je luč sigurna, tedaj osvetljena polovica ne sme biti manj prozorna nego neosvetljena polovica. Z barvnim lakom prevlečeni in ne v stekleni masi barvani zvonci in žarnice niso nikoli sigurni. SIcer pa ai sodoben amater z lučjo v temnici ne dela več skrbi. Svoje plošče in filme razvija v temi ali v posebnih dozah in tankih pri dnevni svetlobi po času. Barvna luč mu rabi v temnici samo še za kopiranje in povečam je. Utrjene plasti ki jih hočemo na kakršen koli način kemično obravnavati, moramo najprvo spet »omehčati«. V ta namen jih v temi okop-ljemo v 10-odstotni raztopini ferioksalata in jih nato zs. pol ure damo v dnevno svetlobo. Ko se je to sgodilo, okopljemo negativ kakšno minuto v 1-odstotni raztopini solne kisline in ga dobro izperemo. Izbi e-eleni negativ pride sedaj v normalen razvijalec, kjer spet počrni in končno ga dobro izperemo. Za hitro osušenje negativo,' in poriUvov niso priporočljivi vsakovrstni ventilatorji, ker vrtinčijo prah in ga odlagajo na plast. Bolje je, če dame ploščo ali papir za nekoliko minut v kope' Čistega a'-kohota ozir. denaturi ranega špirita. Na zraku se bosta osušila potem v najkrajšem času. Te sušilne kopeli se za filme hudo boje, češ da se celuloid raznih fabrika^jv v alkoholu rad rastepi. Prakca ki pa jo je treba še malo preizkusiti, je pokazala, t? te nevarnosti ni, če sestavimo sušilno kope! iz polovic: cenaturirans-ga Spirita di polovice vode. Fiim bo potreboval pot« m za dušitev znatno krajši 6aa nego normalno. Iz amaterskega giban}a Fotoktab Ljubljana: V nedeljo 11. iriet Radovljica—Bled. Razgovor o tem v petek v klubskem lokalu. Vabljeni tudi nečlani. Odlična bostonska revija »American Photograph.v« je objavila v zadnji številki dve sliki s*ianega ljubljanskega amaterja in člana FKL dr. Iva Freliha, in sicer »Potoček« ter »Zimo v Planici«, ki amo ju videli obe na fotografskih razstavah v Ljubljani. Dr. Frelih je prejel sa obe sliki posebno priznanje. Zopet dokaz, v kakšnih «slih je danes slovenska fotografija v Ameriki. Za amater|evo knjižnico »Der Satrap«, v amaterskih krogih priljubljena hišna revija tvrdke Voigtländer, razpravlja v več člankih o tehniki fotografiranja ljudi na potovanju, v druftbi, v situacijah, ko najmanj mlatijo na fotografiranje in ko jih je zato mogoče ano- » mati najbolj živo. Mnogo izvrstnih «lik ilustrira izvajanja raznih avtorjev o tam predmetu in o snemanju motivov, ki so v tej letni dobi najaktualnejši: motivov s potovanja in počitnic. »Der Kino-Amateur« je posvetil svojo zadnjo* številko tudi snemanju motivov iz počitniškega življenja, posebno dragoceni so njegovi nasveti o tem tistim kinoama-terjem, ki so se odločili, da bodo med letošnjimi počitnicami preizkusili prvič nove emulzije za snemanje v naravnih barvah. Poleg poročil z raznih narodnih in mednarodnih filmskih natečajev in člankov o raznih področjih kinematografskega snemanja vsebuje ta številka kakor običajno mnogo drobnih nasvetov. »Photographie für Alle« priobčuje v svoji 13. številki vrsto dobro ilustriranih člankov o snemanju na morju, v gorah, v skritih kotičkih starih mest in vsak, ki količkaj pozna to ugledno revijo, ve že v naprej, da bo našel povprečni amater v teh člankih mnogo uporabnega. A tudi amater, ki se zanima za teoretično stran fotografije, pride na svoj račun s članki, kakršen razpravlja v tej številki o podaljšanju gradacije svetločutnih plasti po metodi Johna Sterryja. Drobni nasveti, sUkovna kritika, poročila o novostih na fotografskem trgu m priloga za kinoamaterje delajo to revijo vsebinsko mnogovrstno, kakor jih ni dosti. Bolezen patrijarha Beograd. 4. julija p. Po vsej državi je bil danes slovesno proslavljen zadružni dan, ki je Jetos v maku klica po ohranitvi miru. Posebno svečana je bila proslava v Beo gradu, kjer so se zbrali na proslavo v Ko-lsrčevj univerei številni odličniki. med njimi kot zaelopnik kralja polkovnik Kokali, zastopniki posameznih ministrstev in predstavniki glavnih zadružnih organizacij. Glavni govornik ie bil minister Djordjevič, govorili pa so tudi zastopniki raznih zadružnih zvez. ki so vsi poudarjali pomen zadružništva tudi na polju mednarodnega sodelovanja. Zadružni dan Beograd. 4. julija p. Zdravsbveno stanje patriarha Varnave povzroča še vedno skrbi Po današnjem biltenu se mu ie zdravje nekoliko popravilo, vendar pa je bolezen še vedno dokaj resna. Bolnik je noč pre-s!al precej mirno in je dane« zavžil tudi nekaj hrane. kaT je vsekakor dokaz, da mu ie krenilo na bolje. V vili na Topčideru. kier leži bolnik, prihajaio ves dan številni odličniki in povprašujejo po stanju bolnika Praznik francoskih via Anger, 4. julija. AA. Predsednik republike Lebrun jc prspel davi ob 9. v Anger, kjer »o se takoj po njegovem prihodu pričele velike prireditve v obliki praznika francoskih vin. Na te svečanosti so prišle delegacije 22 držav. Med drugimi 90 zastopane Avstrija, Grčrja. Češkoslovaška, Bolgarija, Italija. Nemčija, Rumunija, Španija in Švica. Mesto je vse v zastavah in cvet ju. Prebivalstvo je priredilo predsedniku republike sijajen sprejem. Rooseveltov načrt o razorožitvi v zraku Washington. 4. «julija AA. Preziderffc Zedinjenih držav Roosevelt proučuje načrt o razorožitvi v zraku, ki ga je izdelal Norman Davi«. S koso ie odsekal hrafu glavo Ba-nja Luka, 4. juiija V vasi Parnici sla imela brata Dragan in Stcvar. Radulovič skupno posestvo. Vse sta obdelovala podeljeno, le na enem travniku ©ta zmerom kosila skupno. Tudi le!o« se ie tako zgodilo. Toda starejši brat Ste van letos z razdelitvijo ni bil zadovoljen. Vpil je na miajšega, da je pokosil nad po-ovico travnika. Mlajši brat Dragan, ki je >il miroljubnejši, je na te očitke dejal Ste-vann, naj si vzame od njegove krme primerno količino. Stevan pa še ni bil zado-voJjen, vpil je dalje in začel pretepati Dragana. Ta pa je v razburjenosti in silobra-nu pograbil koso in z enim zamahom odsekal bratu glavo. Dragan ni čakal orožnikov, temveč se je takoj po strašnem činu šel sam javit oblastvu. «smHnwHMHEHBMnmH Dve sličici.•• Na kolodvoru na Pragerskem v nedeljo 26. junija ob pol 19. Vlak prihrumi na postajo. Ob oknih vlaka vse rdeče. Sokoli se vračajo z župnega zleta. Potniki izstopajo in vstopajo. Ogledujem si ljudi, ki izstopajo in ki gledajo iz oken vozov. Z vseh obrazov žari neko notranja zadovoljstvo. četica Sokolov se postroji na peronu. Vlak se začne počasi premikati. V zadnjih vagonih so Sokoli Hrvati in tedaj jim zaori nasproti trikratni >Zdravo!«. Gosti mahajo in se zahvaljujejo. Vlak odhaja. Nato te mala četica mirno razide. Toplo mi je pri srcu ob tem bežnem pri-zorčku. Tako kliče samo naša sokolska mladina, dostojno in prisrčno svojim bratom iz Hrvatske, ker jih še ni zaslepila strart političnega sovraštva in tesnosrčnega in umetnega lokalnega samoljublja ... » » * fcJGXÄÖ» fiOfiflddlJaJt» toSsfr Z 5. TBL BR. Zmaga Ljubljane u troboja V včerajšnjem tekmovanju so bili postavljeni trije novi državni rekordi — Ljubljana si je letos osvojila prehodni kraljevi pokal Včeraj se je nadaljeval in zaključil la-hkoatletski troboj Beograda, Zagreba in Ljubljane. Razveseljivo za ljubljanski la-hkoatletski sport je, da je v tem največjem letošnjem športnem dogodku v naši državi zmagala Ljubljana z razliko petih točk pred Zagrebom, dočim je Beograd kot tretji znatno zaostal. O trdi, toda vseskozi športni borbi pričajo izvrstni rezultati, saj so bili danes posavljeni trije državni rekordi in sicer v štafeti 4X100 m od Beograda s 43.7, v štafeti 4 X 400 od Ljubljane 3:27.6 in v skoku ob palici od Beograjčana Bskova s 3.75 m. Tudi danes je vladalo za tekmovanje veliko zanimanje. Kakor že vse dni je tudi danes prisostvoval od začetka do konca zastopnik Nj. Vel. kralja divizijski general ToniČ. Dalje so bili navzoči zastopnik ministra za telesno vzgojo minister dr. Krek, zastopnik bana, mestni župan i. t. d. Iz Zagreba se je danes pripeljal tudi predsednik JLAS dr. Tritsch. Današnji spored se je začel že ob 16. 7, maratonskim tekom, dočim se je ostali «pored pričel uro kasneje z oficielnim pozdravom, ki mu je sledilo tekmovanje. Maratonska proga, ki je merila 42.400 m je vodila od igrišča Primorja po cesti skozi Ježico, Trzin in Domžale do Luko-vice, kjer je bil obrat in nato po Isti progi nazaj na igrišče, kjer so morali tekmovalci preteči še en krog. Tekače je spremljal na poti avto z zdravnikom, sanitejci in sodniki. Maratonski tek je štel za troboj in obenem tudi za državno prvenstvo. Od nastopajočih je Ljubljančan Jančar tekmoval le za državno prvenstvo. Rezultati maratona za troboj: 1. (Tavčar (L) 3:20:12.4, 2. Vidovič (Z) 3:31:34, 3. Belas (Z) 3:45:58, 4. Pere (L) 4:07:32.4. Za državno prvenstvo: 1. Tavčar, 2. Jančar (Primorje) 3:26:50.4, 3. Vidovič 4. Belas, 5. Pere. 400 m zapreke finale: 1. Pleteršek (L) 58.5, 2. žorga (L) 60.3, 3. Banščak (B) 61.3, 4. Petrič (B) 62.2, 5. Junek (Z) 65.8, pripomniti je treba, da je prireditelj sklenil, da se točke v zaprekah štejejo za troboj. Skok ob palici finale: 1. Bakov (B) 375, nov državni rekord, 2. Lenar (BI 340, 3. Kailay (Z) 330, 4. Svjetič (Z) 330, 5. Oroszy (L) 320, 6. Ivanič (Z) 320. 100 m finale: 1. Katalinič (Z) 11.2, 2. Bauer (BI 11.4, 3. Tauber (Z) 11.5, 4. Augustin (Z) 11..5, 5. Hegolj (Z) 11.6. 6. Šter (L) 11.6. Met kopja finale: 1. Markušič (Z) 50.27. 2. Marjan (Z) 47.76. 3. Siber (Bi 45.81. 4. Kajfež (L) 44.21. 5. Petkovšek (L) 42.90, 6. Ilovar (L) 41.84. Tek 800 m finale: 1. Goršek (Ll 2:02.3, 2. Gabršek (L) 2:03.2, 3. Flass (Z) 2:03.3, 4. Srakar (Z) 2:03.5, 5. Wünschbach (Z) 2:05.7, 6. Pogačnik (L) 2:06. Skok v daljavo finale: 1. Stevanovič (B) 660, 2. Kailay (Z) 651, 3. Nikolič (B) 640, 4. in 5. Požar (L) in Dremil (Z) oba 627, 6. žgur (L) 624. Tek 5000 m finale: 1. Krevs (L) 16:00.8, 2. Bručan (L) 16:10.2, 3. šindelar (Z) 16:16, 4. Srakar (L) 16:18 5. Stamiaa (Z) 17:02.4, 6. Röhm (B) 17:29. Met kladiva finale: 1. Gotč (Z) 43.37, 2. Maje-bič (Z) 39.85. 3. Reisinger (Z) 38.64, 4. Jeglič (L) 37 90, 5 Zupan (L) 36.96, 6. Bakcv (B) 35.02. Štafeta 4 x 100 m fln®te: 1, Beograd (Kling, Stevanovič, Bandčak Bauer) 43.7, nov jugosiovenskj rekord. 2. Zagreb 44.2, 3. Ljubljana 45, diskalifloirana zaradi prestopa. Štafeta 4x400 ni: 1. Ljubljana (Skušek, Gabršek, Goršek, Pleteršek) 3:27.8, nov državni rekord, 1. Beograd (Banščak. Legetič, Kling. Stevanovič) 3:28.8, izenačen državni rekoVd. 3. Zagreb 3:38.4. Končno stanjc tof^: Ljnbljana 167.5, Zagreb 162.5, Beograd 128. Po končanem tekmovanju je general Tonic po jedrnatem nagovoru izročil zmagovalcu kraljevi prehodni pokal. Podrobnosti tekmovanja v rednih Številkah. Ljubljana : Mask 1 s 1 Prijateljska tekma med Ljubljano in Haškesn je potekla zelo monotono ter se je končala neodločeno Po koncu tekmovanja v ligi se nam je moštvo Ljubljane v tej tekmi prvič predstavilo po dokaj dolgem presledku. Bilo je nekaj godrnjanja zaradi »mrtvila* v našem nogometnem obi-atu, ki je nastopilo, čim so bile lovorike na varnem. Vse pa kaže ,da je takih nezadovoljnežev, ki res pogrešajo nogometne prireditve, le premalo, da bi se splačalo tvegati prireditve večjega obsega. Na revanšo Haška proti Ljubljani je prišlo gotovo manj od 400 ljudi. Res je čas kopanja in je bilo nedelja solnčno-lepa. Toda treba je ob kritiziranju vzeti vse momente v poštev. Med drugimi tudi okolnost, da se igralci pravtako radi kopljejo kot gledalci in da se ne more v prehodu med spomladansko v jesensko sezono zahtevati od moštev, da bi bila trajno na višku forme. Upoštevajoč vse to, bo treba za eceno tega srečanja uporabiti =amo relativno merilo. Zlasti pa je treba vzeti v obzir tudi dejstvo, da je poletna sezona pravzaprav samo priprava za start v jesen in da se vsi klubi trudijo svoja moštva pomladiti z novimi, še doraščajočimi močmi. Ljubljana: Pogačnik — šiška, Jerman — Slapar, Pupo, žitnik II — Janežič, Cankar, Pepček, Šercer Erber. Hašk: Smara — Slivak, Golac — Domačin, Dukovič, Pleše — Hrlič, Požeg. Horvat, Matiievič, Hrubec. Sodnik g. Pečar. Po tesni zgubi s 3:4 v Zagrebu Ljubljani ni uspelo da bi se popolnoma revsnžirala, dasi je imela v tej bitk: obilo prilik za to. Igra je bila v znamenju julijske pripeke, torej večinoma mlačna, brez temperamenta, brez prave borbenosti, mnogokrat celo izrazito monotona. Moštvi sta dali precej izravnano partijo, v kateri so si skoro v enakomernih presledkih fledili momenti s premočjo čas enega čas drugega moštva. Po poteku igre je rezultat povsem ralen. Ljubljana je napravila poskus z nekaterimi mlajšimi močmi, od katerih so se nekateri obnesli, drugi pa manj. Sicer se ne more izreči še dokončna sodba, kajti moštvo je šele v nastajanju, do jeseni bo pa še pač dovolj prilike, da se sedaj še nekoliko manj vredni elementi izdelajo in da se eventualno vržejo na tehtnico še drugi. Od vseh mladih se je še najbolj obnesel Pogačnik v golu, ki daje naslutiti zrelo rezervo za Logarja. Manika mu še tega in 'onega, ali s pridnim treningom utegne na kakovosti pridobiti. Ni nervozen, ima sigur no oko in hladnokrvno posreduje v pravem trenotku. Jerman je bil boljši branilec od ,?icer izkušenejšega šiške, ki je tokrat za čudo skoro popolnoma zatajil. Razmeroma dober del moštva je bila srednja vrsta, v kateri pa, kakor je razumljivo, ni nihče v visoki formi. Zlasti je po odmoru popustil Pupo. Slapar je bil sicer boljši od mlajšega Žitnika, toda tudi ta kaže, da bi se dalo napraviti iz njega kaj uporabnega. V napadu pa je bilo marsikaj narobe. Na krili so malo igrali, in to je bila pač poglavitna taktična hiba moštva. Tisto kombiniranje med notranjo trojko in srednjim krilcem se zlasti proti Hašku ne more obnesti neglede na to, da že moderni sistem naglih preno-isov in sunkovitih prodorov terja igro po krilih. Tembolj bi bila taka igra v tej tekmi na mestu, ker sta bila oba moža. na teh mestih boljša kot izgralci v napadlni tro. ki. Haškovci tudi niso nastopili v svoji običajni postavi. Vidno je manjkalo Hitreca vsepovsod v napadu, ki je brez svojega običajnega vodje kot obglavljen. Iz tega dela moštva je omeniti kot najuspešnejša Hru-ca in Požega, ostali trije so igrali le povprečno. Najmočnejši so bili Haškovci v obrambi, žmara se je izdelal do prav dobrega vratarja, zelo dobro izkoristi 3voj dolgi stas, tako da so vse visoke žoge pred golom njegov siguren plen. Golac je nadomestil Konstantinoviča zelo dobro in je bil s svojo solidno igro dokaj pred svojim tovarišem Slivakom. V halfih so imeli Zagrebčani svojega najboljšega moža v Du-koviču, ki je zlasti prvi polčas kar dobro in koristno zaigral. Pleše se dobro postavlja in je s to taktiko zelo dobro držal Jane-žiča. Dežni krilec je nekoliko zaostajal. V prvem polčasu je deloma prevladovala v polju Ljubljana. Zlasti v prvih početkih in proti koncu igre. Vmes je zaigral tudi Hašk po prvi violini; Hašk je postavil enkrat Pogačnika pred kočljiv problem, ki ga je srečno rešil, zato pa je Ljubljana imela tem več situacij, ki so jih pa po vrsti upropastili aCnkar, Eerber in Janežič. Tako je ostalo do odmora na 0:0. Uvod v drugi polčas je tvoril Haškov pritisk, ki je pa estal kljub nekaterim šansam brez uspeha. Pogačnik je imel ponovno priliko, da pokaže svoje znanje. Potem se je stvar nekoliko okrenila. V 20 min. strelja Pepček po uspešnem driblingu ostro na gol, žmara utegne žogo samo odbiti, Janežič je na mestu in žoga obsedi. Zenačenje je padlo v 27. min.: Hrubec pre-dribla od leve do desne vso obrambo, center gre mimo Hriliča in šiške do Požega in že gre žoga mimo Pogačnika. Sledi nekoliko naporov z obeh strani, da bi se le izbila zmaga, Erber ima priliko, da idealno poda Pepčku na strel, toda tvega iz nemogoče pozicije sam ta opravek, seveda zastonj. Tako ostane pri obeh zgoditkih. Katastrofa SK železničarja Sarajevo, 4. julija. Danes popoldne se je na stadionu Slavije odigrala kvalifikacijska tekma za vstop v nacionalno ligo med Saškom in mariborskimi železničarji, ki se je končala s pravo katastrofo Mariborčanov. Sarajevčani so namreč zmagali % 11:0 (7:0). Druga kvalifikacijska tekma med imenovanima kluboma se bo vršila v Mariboru, vendar pa železničar nima po tem poraznem rezultatu prav nobenih izgledov, da bi nadokndaila veliko izgubo, ki jo je utrpel v Sarajevu. Tekma se je odigrala na zelo blatnem terenu, ker se je pred tekmo utrgal oblak. Kljub temu pa je bila dobro obiskana. 3000 gledalcev je gledalo nesrečne mariborske železničarje. Sarajevčani so pokazali zelo dobro igro ter so že v prvih 16 minutah zabili štiri gole. Poudarjati pa je treba, da so aMriborčani igrali zelo fair ter ostali disciplinirani tudi tedaj, ko so Sarajevčani že sedemkrat pretresli njihovo mrežo. Skozi so Mariborčani igrali z velikim elanom in s požrtvovalnostjo, toda sarajevska mreža je bla kakor začarana. Jedinstvo : Vojvodina 3 :1 (O : 1) Novi Sad, 4. julija. V kvalifikacijski tekmi za vstop v nacionalno ligo je anagak> beograjsko JedinUvo proti Vojvodini 3:1 (0:1). SK Torino v Beogradu Beograd, 4. julija. Snoči in danes popoldne je gostoval v Beogradu SK Torino, ki pa ni mogel niti ene tekme odločiti v svojo korist. Italijani so pokazali pravi italijanski stil. V polju so se izkazali kot pravi mojstrt ▼ obvladanju žoge, pred golom pa so bili zelo neodločni. Snoči se je vršila nočna tekma med BS& in SK Torino. BSK je zmagal z 2:1 (0:1). Dane3 popoldne pa so Italijani nastopili proti Jugoslaviji. Tekma je z 1:1 (0:1) ostala neodločena. Gol za Jugoslavijo je zabil Zečevič. Ostale nogometne tekme LJUBLJANA: Mladika : Moste 4:1. Ljub Ijana rez. : Slovan 3:2. Finale za pokal. Zagreb: Gradjanski : Juventus 3 : 0. S REDNI EVROPSKI POKAL: Dunaj: Admira : Genova 2:2 (0:0), Austria : Ujpest 5:4 (1:2). Budimpešta: Ferencvaros : Vienna 2:1 (2:1). Rim: Lazio : Grasshoppers 6:1 (3:1). LODZ: Rumunija : Poljska 4:2 (S:t). Hm j ani v Radovljici V kopališča Obli gorici je včeraj plavalna sekcija Ilirije pregledala svoje Radovljica, 4. julija. »Obla gorica«, krasno radovljiško kopališče, zasluži še večji obisk kakor ga je imelo danes, ko so ga napolnili plavači in plavačice IVrije ter ž njimi m zaradi njih še nekaj sto razigranih kopalcev in gledalcev. Tisti zeleni okvir vsenaokoli, tisti gorenjski vetirč, tista sveža in zelena vodica, vse to je pač takšno le pod našimi prelepimi planinami. Sicer pa s« je »Obla gorica« že precej »uvedla« po svetu, če ne štejemo onih., ki so si tam okoH postavili lične vile ;n _vilice za odmor. Kakor'kaze, bo tam za predmestjem Radovljice prej ali slej zrastla razkoSna letoviška četrt, v kateri sc bo dobro počutil še tako razvajen gost. V izvajanju sporeda svoje nedavne otvor-iene plavalne šote in v sporazumu z upravo kopališča je Ilirija danes popoldne v bazenu »Oble gorice« organizirala svoje propagandne tekme ki so bile obenem tudi ;nterne tekme za pregled tekmovalcev, namenjenih za veliki plavalni spored, ki čaka to sekcijo v teku tekočega meseca. V Radovljico je pod vodstvom načelnika sekcije žel. načelnika in«. Finca, ..ki je obenem vod?! tekmovanje, prišlo že v jutranjih urah okoli 40 kopalcev, med njimi prav za prav vse, kar sestavlja »Ilirijo v vodi«. Aktivnim plava-čem so se priključili tud; nekateri »veterani«, največ skakači. ki so med mlado gardo Ziherlovih učencev še vedno efektno izpopolnili spored. V damski ekipi je nastopila tudi večkratna junrorska prvakinja Češkoslovaške Zverinova. ki biva začasno v Ljubljani in bo v prijateljskih nastopih Ilirije proti pogodbenim klubom močno oia-čila njene vrste. Razen starterja g. Prezlia sta z vso vnemo pomagala izvestr sporeo tudi upravnik kopališča g. Sekovanič in plavalni mojster Ferdo Pogačar. ki je v ostalem izvedel samostojno točko sporeda — 50 m potapljenja v prav dobrem času 42.8. Športni spored, ki je strogo vzeto obsege! sedem točk, in sicer: 200 m prsno. gospodje: 1. Hribar 3:06.6» 2. Jaklič (Radovliica). — Hribar je brez treninga in v zadnjih 50 m sam dosegel prav dober čas. Binder je pred zadnjim obratom odstopil. Jaklič je domač talent. !00 m hrbtno, gospodic: 1. Wiifan 1:15.6. 2. Schell 1:19.2. 3. Pestevšek 1:23. WiJfa-nov čas je brez konkurence in tudi brez treninga. 100 m hrbtno, dame: 1. Zvefina: 1:33. 2. Bradač 1:40, 3. Fine 1:43.2. — Mlada Öe-h;nja vodi vse do cilja sigurno, toda prav dober je tudi čas Finčeve. 100 m prsno, dame: 1. F.dita 1:37, 2. Fine 1:40.8, 3. Binder 1:41. 4. Jerele 1:43. — Sigurna zmaga nove ilirijanske pridobitve. Zdaj nastopijo Ziherl Branko m njegovi z deske 3 m; majhni in veliki, obojim «e pozna dobra šola. Branko pa je še zmerom nenadkriljiv. 400 m prosto. gospodje: 1. Fux 6:02, 2. Jesih 6:15. 3. Otruba 6:17. Po «labem startu — starta se po novem na povelje «Na mesta« in s strelom — doseže Fux z lahkoto letoviški rezultat. Dramatična je borba za naslednji dve mesti med Jesihom in Otrubo, v kateri zmaga prvi žele nekaj metrov pred ciljem. Zadnja imata težave 8 sapo. 50 m prosto, dame: 1. Grošelj 34.8. 2. Kržan 35.8, 3. F;nc 38. 4. Zverina 40., Groš-Ijeva vodi ves čas in zmaga sigurno. Čudno je četrto mesto Zverinove (start?) 200 m prosto gospodje: 1. Frič 2:28.6, 2. Mihalek 2:30, 3. Schell 2:34. — Frič »vleče« ves čas in 9pravi prvo mesto «pet z letoviškim rezultatom brez prave konkurence. Mihalek plava prav tako ves čas aam zase. Borba je med Schellom in Draäkom, ki se odloči tik pred koncem v kors-t mladega. Tudi Pestevšek je skoraj enakovreden. Nato postavi spet Ziherl svojo gardo s «tolpa na 10 m, nekaj manj kot prej. vsekakor pa toliko, da se nam tudi v tej disciplini razvija dober naraščaj. Tukaj sta se opazila med ostalimi seveda Branko »stari« Kordelič, pa tudi Sternad še ni pozabil nekdanje stroke. V eni uri je bil »pored «črpan. Tekmovalci še niso v pravem zaletu, nekaj je danes vplivalo gorenjsko razpoloženje, tako da po teh rezultatih ne gre delat' računov za Triestino in kar še pride. Drži pa eno: plavalna ekipa Ilirije se dobro zaveda nalog, lei jo čakajo, in je trdno odločena, da jüi bo resila po najboljših močeh. Teniška zmaga Jugoslavije Dunaj, 4. julija. Včeraj se je nadaljevalo teniško tekmovanje za srednjeevropski pokal med Avstrijo in Jugoslavijo. Včeraj v soboto sta se odigrali dve single igri, od katerih ano eno dobili drugo pa izgubili. Naia dvojica Kukuljevič—Mitič je premagala avstrijski par Redl—Eggert s 6:2, 6:3, 6:2. Druga naia dvojica Punčec—Pa-lada pa je morala kloniti avstrijskemu paru Bawarowski—Metaxa s 6:4, 7:5, 2:6, 2:6, 5:7. Odločitev je prinesel današnji dan z dvema single igrama. Punčec je premagal Me-taxo 6:1, 6:1, 6:8, 6:4. Mitič pa Eggerta 6:4, 6:4, 7:5. Jugoslavija j« torej smagato 4 : 2. Pristanišče petih morì} Od letošnjega prvega maja dalje je Moskva. to tipično celinsko mesto, kjer vsakdo takoj začuti izredno suboto ozračja, spojena s tremi morji: Baltskim. Belim in Ka-spiškim. Ze ▼ prvi petletki zgrajeni bekr morsko-baliski prekop v dolžini 228 km spaja leningrajsko Sevo z Ladoskim in Oneškim jezerom, tedaj "Baltsko z Belim morjem. Davna zamisel Petra Velikega je uresničena šele sedaj, čeprav je med svetovno vojno rusko brodovje trpelo nad tem, da je bilo popolnoma zaprto v baltskih lukah. Ta prekop, izpopolnjen h Barin-siki-m sistemom omogoča lesu. niham in rudam iz bogate Karelije najkrajšo pot v notranjost Rusije. Doslei eo morale ladje s tem lovrom pluti okoli Skandinavija Drugi prekop. 128 km dolg. toda v izved,-bi daleko težji, je bu'1 otvorjen na dan prve ga mai a in veže Volgo z reko Moskvo. Tako je tudi prestolnica spojena z obema severnima morjema in s Kaspiškim morjem z lepo. hitro ki kratkovodno potjo. Zveza Moskve z Astrahanom je zdaj za 1100 km krajša. Ko bo zgrajen Se tretji prekop, ki bo vezal Volgo pni Stalinsradu 7. Donom. !>o ruska prestolnica iniela neposredni vodni spoj tudi z Azovskini in Črnini morjem. Tudi la prekop je stara zamisel Petra Velikega in sovjeli se alno ponašajo s tem, da eo oni izvrševalci genialnih načrtov preteklosti. Z.a »pristanišče petih morij« je že danes po kimski pregradi na severnem ktokulvoru postavljen ogromen spomenik v obliki velikanske stilizzane ladje iz belega marmorja z visokim iamborom in dvema velikima hodnikoma pod širokimi oboki. Ta velikanski kolodvor s prostorno dvorano. restavracijo in čakaln;cami — posebne čakalnice za matere z otroki — leži okoli 30 km od Mo»kve «-n je samo del celega pristanišča. Tudi tu je zgrajen velik park in na peščeno ravan so že zasadili 12000 mladih drevesc. Poleg tega osebnega kolodvora se slavi drugi še veliko obsežnejši z nepreglednimi skladišči za tovor ni promet. V gradnji ie obenem posebna stanica za čiščenje vode ter zlasti [H-oetor-na stanica za vodne «porte. Prekop Moskva—Volga ie bil zgrajen v 22 mesecih in je stal 2 milijardi rublje*. Preden se ie začelo delo, so ozemlje celo leto podrobno preiskovali geologi, arheologi in prirodoznanci ter inženjerji, ki «o izdelali gradbeni načrt. Novi prekop je daljši kakor Panamski in spada med največje vodne stavbe sveta, po izredni smotrnosti p« jim nedvomno prednjači. Pri gradnji Panamskega prekopa so izkopali 100 milijonov kubičnih metrov zemlje, pri prekopu Moskva—Volga p« le 162 milijonov. Kako se je dosegel tako znaten prihranek dela. časa in denarja? Samo zaradi posebno duhovitega sistema posebnih črpal, ki dvigajo vodo postopoma do ne 36 m nad gladino reke Moskve. Samo na ta način je mogoče, da se potniki vozijo v dolgem betonskem predoru pod vodo tam, kjer prekop seka železnico v Kalini« in cesto v Volokolamsk. Brez nevarnosti hsite avtomobili «kozi predor, nad katerim se vale tisoči ton vode, ki nosijo monske parnilke, se vise pa se vzpenja viadukt, po katerem neprestano puhajo vlaki v obeh smereh. Novi prekop ni samo 128 km dolg. mar- več tudi 14 do 86 km šsrok. Slednjo širino dosega v tako zv. moskovskem morju, ki zavzema ploščino 327 štirija&dh kilometrov. Moskovsko morje eo orjaške pri-rodne neške. ki drže 1120 milijonov kubičnih metrov vode iz Volge. Na tem mestu je prej stalo mestece Korčcvo in kakih 150 vasi. Vse te naselbine so lani enostavno premestili drugam. 2e od 2. maja plovejo po vodni površini oeebni pariviki. kmalu pa se bodo pojavile na nji morske ladje do 18000 ton. Prekop je namreč na naj plitvejšem mestu globok po šest metrov, ponekod pa celo do 32 metrov. Yee prekop z 11 dvigali, 11 jezovi, 8 hidrocen-tralami. 19 mostovi, 2 predoroma in 5 črpal ni mi slanicami ie pravo čudo modeme tehnike. Vse (o je delo domačih ruskih in-ženjerjev, na kar eo v i seveda po- sebno ponosni. Vendar ta duhovita vodna stavba, kj veže reko in prestolnico Moskvo z največjim evropskim veletokom. ni samo prometnega pomena. Z njo je zgrajen tudi neizčrpni rezervoar užitne vode. izdatni vir električne energije in najlepša prilika za vodni sport vseh vr»l v neposredni bližini — 30 km na Ruskem n» nikaka razdalja — milijonske prestolnice. Pravijo, da bo novo »mosko-v-«Ko ntorje< tudi od ločil ut> in dobrodej.no vplivalo na suho moskovsko podnebje. Pre skrba s pitno vo«1o je Mia od nekdaj silno pereče vprašanje rastoče prestolnice. Dobrih 30 let pred revolucijo ie Moskva dobila prve vodovode, k» pa so bili nedostatni. ker so dajali le 64 litrov vode na dan in na osebo. Tudi današnja količina 168 litrov ne zadostuje več. Vsa ta voda se črpa iz reke Moskve, tako da mesto porabi 80*« ve« vode reke Moskve. Ce bi šJo to dalje, bi Moskva popila vso Moskvo in od prestolnice dalje bi se ozemlje izpremenilo v suho puščavo. Zdaj pa uovi prekop dovaja do tjOO litrov čis»le vode ir V'oige in gladina reke Mo-fcve se je dvignila za 3 metre. Zaradi lega morajo v Mo»: v i prestaviti vse moiMove, da bi a ji mi lahko pluli oeeatuski parnik i. zgrajena bodo nova prekrasna nabrežja. Prav na ameriški način bodo prenesli <-<4o starodavni hram |Mr. Vasilija blaženega z Kdečega trga na nabrežje. Toda to jo le manjša vzporedna dela r ogromnem sklopu prekopa samega, (teeui zgrajeuih hidrocentral dobavlja električno silo za dvigala in črpala, toda v to svrho porabijo centrale komaj polovioo svojega toka. S pomočjo šestih dvigal premaguje Volga verigo holmov: voda se dviga na 102 m nad morsko gladino, dosega razvodje k) odtod zopet polagoma v dveh pregradah pada. da 6e združi z reko Moskvo. V vsaki izmed šestih črpalnih sta-dk $o po štiri ogronm« črpalke, ki dodajajo na sekundo po 21.000 litrov vode. Hidrocentral a na »moskovskem morju« daje 20000 kw in je samo začetek silovite mreže jeaov in elektrarn, ki bodo iz največjega evropskega veiertoka napravile tudi naj-iwiatnejài vir električne energije, àest pregrad aa Volgi bo dajalo letno 40 milijard kilovatnih ur. Razen tega bo voda Volge namakala rodovitno, toda su bo Povolžje, kjer prebiva skoro èeirtina ruskega prebivalstva. Povolžje s perio<*ičnimi pojavami suše bo postalo najrodovitoe.iše o«em.lje in glad bo tam znan le še iz zgodovine. Ameriška tragedija Pet krogel v telesu, pred seboj Se nekoliko minut življenja, pa pošilja brzojavno poročilo svojemu listu Pred nedavnim je prejel veliki »meri»i0i poročevalski urad »Associated Press« od svojega dopisnika ▼ kali forni jsk ein meete-cu Alturasu (2338 prebivalcev) sledečo vest : >Noooj ob 6.30 je Harry Fr eoo h ustrelil izdajatelja >Modoc Mailac CBaudea L. Mc Oackena < samokresom. Stanje Mc Cra-i .ena ne daje nobenega upanja. Podpis : M« Cracken.« Ko je Mc Crackern sestavljal to brzojavko, je imel v telesu pet krogel iz samokresa in samo še nekoliko minut življenja. Navzlic temu je brzojavil. V AMurasu se ne dogajajo mnoge stvari, senzacionalnih umo rov še cedo ni. Tu se ie pa zgodil takšen umor in vestni poročevalec je smatral za svojo dolžnost, d« ga sporoči svojemu uradu. Da je bil >am žrtev tega senzacionalnega umora, ni smelo igrati nobene vloge. Tako je odposlal brzojavko, ki ie bila njegova zadnja. Nekokiko minut jhwic-je je izdihnil. To je primer, ki spada med tiste, o kakršnih poročajo novinarji dan za dnevom in ki proslavljajo pogum njih junakov. Primer, kakršen je primer tistega igralca, ki poi e na odru vesele popevke, čeprav ima doma ženo mrtvo, primer ladijskega kapitana, ki ostane na potapljajoči se ladii, dokler «e ni rešil zadnji polnik in ki se potopu potem z ladjo vred. Primer gasüca. ki rešuje ljudi iz gorečega poslopja »n se pri lem sani smrtno opeče. Zakaj bi ne govorili na zadnje tudi o novinarju, ki mu je btf njegov poklic, to je sporočanje ves*, tako važen, da je smatral konec svojega življenja ne toliko za osebno tragedijo, kolikor za čteopisno gradivo in je temu primerno tudi postopal? Najmanj, kar bi se dalo reci o tem reporterju je pač to, da je umrl kot dober reporter. Tri leta pred svojo smrtjo je prišel Mc Crack en v Altura«, kjer je izhajal samo majhen tednik in sicer >Mo v mestecu AHura-eu in njegovih 2H38 prebivalcev se je razburjalo nad temi vestmi — ali pa tudi me. BU je pač iurnalizem v najboljšem in najslabšem pomenu besede. Sin ge Freucbeve, HOleteu, sicer dobrodušen in nepomemben mladenič, pa se je nekega dne. ko je bil popil malo več whi-skyja, odločil, da napravi tem polemikam konec. Oddal je na M< Crackena pet strelov. Med tem ko jc mož ležal v poedednjih zdihljajih, je izšel i-Modoe Coimty Times<-In njegov uvoduik se je giasil: »Med tem. ko se pripravljamo, da nide~ mo, nas je doletela tragična vest. da ie najin sin Harry Fremh ustrelil izdajatelja »Modoc MaKlat. Claudea L. Mc Crackena. Mc Cracken je težko ranjen. Prosimo vse naše čitaelje, naj v tej tragični uri za na« molijo, l'rcsimo, molite tudi za to. da bi ranjenec ozdravel. Prosimo, oprostite na:n. da lista nismo postavili čisto do konca. Nimamo nobene moči in nobenega pogmua. da b! na5.* »'eio nadaljeval to noč. R. A. m G P. Freneli.< To pa ni več žumalizem. Umorjenec je umor še lahko sporočil ko* časnikarsko vest, uboga morilčeva »tarša p* tega nista več mogla. Bilo je prehudo, kar se je tu zvalilo nanju, m's'.a imela več moči. da bi ostala v tem trenutku še časnikarja in tudi nista hotela oetjti. Molite za nas. sta prozia svoje čitalelje. Molitev je bila pred novinarskim komentarjem in bo ostala tudi po tem komentarju. Ze zavoljo tega konra je vredno, da zve tudi širši svet o tej novinarski tragediji v Alturasu. kjer živi 2338 ljudi 31 žrtev rudniške nesreče v Angliji Luì'.a. 4. julija AA. Rudniška katastrofa v diestertonu. kjer je eksplodiral tr*-»kavi plin, je zahtevala ?7 mrtvih in 9 ra-n'enHi. 18 delavcev Se mso rešili. Devet ranjencev vif«; med življenjem in wnrtjo. štirje pa so umrli. Skupno število smrtnih žrtev znaša sedaj 31. Načelnik poljskega generalnega Štaba v Bukarešti Bukarešta. 4. julija AA. Včeraj je do-potoval v Bukarešto načelnik poljskega generalnega štaba general Stahlewicz. Jutri w bo udeležil vaj gojencev vojne akademij«. •JUTR 0«r ponedeljka fedaja Ponedeljek, 5. VII. 1937. Teden dni Silma Pripravlja se propagandni turistični zvočni film savske banovine Ried dnevi se je vršila v oddelku savske banske uprave za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu seja posebnega propagandne» ga odbora b a no vinskega turističnega sveta, na kateri se je sklenilo, da se bo izdelal propagandni turis tròni zvočni film savske banovine za tujino. Prvi del filma bodo sne- mali letos na Hrvatskem Primorju. Razen tega normalnega filma s sinhroniziranim glasbenim spremi j e van jem bodo kopirane te scene tudi na ožjem traku za neme filine» kr. se bodo porabljali pri predavanjih. Iz akvaristove torbe. — Willy Frttsch in LiHan Harvey v TJfmem zvočnem filmu »Sedem zaušnic« Žena v sodobnem svetu Prva članica Jugoslovenske akademije znanosti v Zagrebu Ženske s© dosegle že najvišje mednarodne nagrade za svoje delo in s tem tudi medna rodno priznanje. Zadostuje omeniti Marijo SkJadowsko-Curie, ki je s svojim možem Francozom 1. 1903. dobila Noblovo nagrado za fiziko, nadalje Selmo Lagerlöf, ki je iste ga leta dotila teto nagrado za književnost, italijansko pisateljico Grazio Deleddo, potem Sigrid Undsetovo. Berto von Suttner, Ireno Curie-Goliot in druge. Med največjimi priznanji za delo na duhovnem polju pa so vsekakor izvolitve duhovnih tvorcev v članstva akademij znanosti in umetnosti. V članstvu inozemskih akademij je že lepo število žensk, tako v češkoslovaški Selma Lagerlöf, Gabriela Preissova, Ružena Jesenska* Božena Bene-šova. Članica pa je bila tudi pri nas dobro mana Eliška Krasnohoreka. Enakih časti so deležne ženske tudi pri akademijah drugih narodov. V naši domovini, kjer imamo dve akademiji, in sicer v Zagrebu in Beogradu, pa je šele pred kratkim prva ženska dosegla to čast. Prva je na svojem letnem zborovanju sprejela v evoj krog zagrebška Jugoelovenska akademija znanosti in umetnosti kot dopisnico v umetniškem razredu Ivano Brlié-Mazuranifievo, ki so jo že nekoč v zvezi s Ksaverjem Šandoriem Gjalskim in Ivom Vojnovičem imenovali za resno kandidatko za Noblovo književno nagrado. Ivana Brlič-Mazuraniceva se je rodila 18. aprila 1874 v Ogulinu. Njen oče je bil častmi doktor, eden najizobraženejsih hrvatskih pravnikov in avtor velike pravnozgo* dovinske enciklopedije Vladimir Mazura-nič, njen stari oče pa je bil ban Ivan Ma-zuranič. avtor klasičnega dela hrvatske literature »Smrt Smail-age Čensriča«. V 18. letu starosti se je Ivana poročila z odvetnikom in narodnim poslancem Vatroslavom Brličem in prešla tako iz ene s tradicijo zgrajene kulturne sredine v drugo močnp kulturno atmosfero, ki je bila zelo povolj-na za intelektualni in estetski razvoj nadarjene žene. V svoji avtobiografi ji poudarja, da se ji je v krogu njene rodbine pojavilo prvo •zavestno čustvo, in to je bila ljubezen do domovine, h kateri so se šele kasneje pridružila druga gibala. Kljub skrbnemu zanimanju za družino in vzgojo otrok je njena dosedanja književna dediščina velika, odkar se ie na književnem področju 1. 1903 pojavila s svojim prvencem »Valjani i ne-valjanfc in 1. 1903 s »Škola i praznici«. V teh dveh zbirkah povesti in pesmi pripoveduje pisateljica kakor mati svoji deci. Tudi njena kasnejša književna dela so bila inspirirana od lastnih otrok, ki so ji pomenili glavno gibalo književnega ustvarjanja. Bilanca njenega dela obstoji v povestih in esejih, ki jih je priobčevala v »Vi-jencu«. »Njivi«, »Omladini«, »Hrvatski reviji«, »Kolu« in drugih. Poleg tega je izdala devet samostojnih knjig deloma v prozi, deloma pesmi, med katere je šteti poleg že omenjenih kot najvažnejše »Čudnovate z gode šegrta Hlapiča«, ki 60 izšle v dveh hrvatskih izdajah in v češkem prevodu, tretja izdaja pa je bila opremljena razkošno bibliografsko z ilustracijami umetnika Vladimira Kirina. Njene »Priče iz davnine« so bile prevedene na angleški, nemški, švd-ski, danski, ruski, slovaški in češki jezik, v pripravah pa so še prevodi v poljščino, francoščino in italijanščino. S tem, da je akademija izbrala za svojo članico Ivano Brlic-Mazuraničevo, ki je utirala hrvatski književnosti pot v tuje kulture, ji je dala na ta način pač najlepše in najprimernejše priznanje. S svojim delom »Čudnovate zgode šegrta Hlapiča« pa je pripomogla tudi k napredku in razvoju dramskega ustvarjanja za otroke, ker je z njim inspirirala Tita Strozzija za dramatizacijo te povesti. V zadnjem času se pisateljica bavi z izdajo kul-turno-zgodovinskih razprav iz Brličevega arhiva. Posebne vrednosti je korespondenca iz nemirnih dni v 1848 letu, ki je bila deležna odmeva tudi v inozemski publicistiki. Važna je nadalje njena študija »M5r i duše«, ki io je pisateljica izrabila kot predavanje v Zagrebu na dan premirja 1. 1927 in je tiia prevedena tudi v francoščino. Dragutin Domjanič, ki je ocenil njene »Slike«, dvanajst pétsoni iz leta 1912, priznava, da so plod umetnika, ki narodno pesem pozna v dušo, a je ne kopira. Iz akvaristove torbe O kozlu In naf adi Večina vodnih živali spada v skupino mesojedcev, in kakor na kopnem žive tudi v vodah večjii vedno od manjših, saj je tudi v vodah kruto nasilje močnejšega proti slabšemu načelo v tako zvani borbi za obstanek: Kljub dejstvu pa, da se te žrvalce v poletnih mesecih dan za dnevom Hgonab-Ijajo, se to nikakor ne opazi, kajti priro-da skrbi zlasti v vodah za tako obilno raz-m noži te v, da ni nikoli pomanjkanja. Vsega, kar si srce želi dobi akvarist v sedanjem času v raznih vodah. Na razpolago so mu ribe vseh velikosti, začenši s pet-mi li me trškimi, saj so se že vse vrste domačih rib zdrstiile, zatem hrošči od velrkega potapnika do majhnega plesalca, polži od mlakarja do nežnega prilepka, školjke, pup-ki, črvi in armade členonožcev in njih ličink, ki jih brez škode za ribe lahko spravimo v akvarije. Pri Vrhniki ob južni obali Ljubljanice dobimo v bajerjih ribico kozla (Abramis brama), kr ga v velikosti, prikladni za akva- rije vlovimo v razmerno plitkem jarku, ki se izliva v južno opekarsko jamo g. Lenarčiča. Ribiči mu pravijo jez, kar je pa pogrešilo. Bolj redek je tudi v Ljubljanici Ribica kozel ;ma zelo ozek, ploščat* trup. Hrbet je visok, trebuh pa izbočen. Plavuti so razkošne, podrepna plavut obroblja večji del repa. Kozel je živahen, leskeče se pa srebrnobelo z modrimi odtenki. Oči so velike. Značajna je trikotna hrbtna plavut. Če si vlovimo majhne, trimesečne niladrče, se lahko tri leta z njimi zabavamo v razmerno majhnih akvarijih. V prostih vodah zraste kozel tudi nad pol metra. Žal se akvaristi za to lepo ribico le maio zanimajo. V rstem bajerju naletimo na zaokrožene šopke podvodne rastline, ki je zelo krhka listi so pa ozki, kratki in v daljših presledkih nazobčani. Velika najada je to (Najas major). V akvariju traja do pozne jeseni. čim bolj se voda ohlaja, tem manj je je, dokler ne izgine, prikaže se pa spet prihodnjega leta, ko jo izvabi junijsko soln-ce. Barje na vrhniški strani nam nudi zelo mnogo in akvaristični izleti v tej smeri so nadvse zanimivi. Jubilej viških gasilcev Za 6£letnico si ie četa nabavila moderen orodni voz, ki so ga včeraj slovesno blagoslovili Ljubljana, 5. julija. Na Viču so danes doživeli v zvezi s 65-letnico obstanka domače Gasilske čete pomembno, veličastno slavje, ki je vnovič izpričalo. da v najširših plasteh našega naroda še zmerom ne manjka pravega, plemenitega ognja za človekoljubno in nacionalno delo. Viški gasilci so se že od nekdaj odlikovali kot vzgledni praktični delavci na humanitarnem poprišču. ki ne zamude nobene bodisi vesele, bod"'si žalostne prilike, da tehnično in materialno izpopolnijo svojo službo za bližnjega in za vso narodno skupnost Tako so tudi svojo 65-letnico združili z nabavo novega orodnega avtomobila, ki spada brez dvoma med najmodernejše, najlepše vozove te vrste, kar jih ima vsa gasilska družina v državi v obratu. Ob 9. so pred spomenikom • Viteškemu kralju priredili gasilci gostom prisrčen sprejem. Na slavje so prihiteli med drug'm tudi ban dr. Natlačen, predsednik mestne občine dr. Adlešič, zastopnik komandanta divizije kapetan Ulepič. član zajedničke uprave Japelj, starešina gasilske župe za Ljubi jano-mesto Stanko Pristovšek in poveljnik poklicne gasilske postaje Janez Furlan. V sprevodu so gostje in gasilci, ki so se zbrali k svečanosti svojih viških tovarišev z vsega področja mestne in okoliške župe, krenili v cerkev, po maši pa je na širokem prostoru pred cerkvijo domačr. župnik opravil blagoslovitev. Po obredu je goste pozdravil najprej starešina domače gasilske čete Gašperin, nato pa je imel ban dr. Natlačen daljši govor o pomenu avtoritete in discipline. Za njim sta še zastop-nrk zajednice Japelj in starešina mestne župe Pristovšek izrekla viškim gasilcem iskrene čestitke. Ob njunih govorih je vsa množica priredila iskrene ovacije mlademu vladarju Nj. Vel. Petru IL in visokemu pokrovitelju gasrlske organizacije kraljeviču To-mislavu. domača godba pa je na koncu zaigrala državno himno. Slovesnosti pred cerkvijo je sledil svečani defile pod vodstvom starešine Stanka Pristovška in z vi-ško godbo na čelu. V sprevodu so korakale najprej narodne noše, nato župno starešinstvo z odposlanstvom zajednice, pa moštva posameznih čet iz mestne m okoliške župe. Prostovoljna gasilska četa za Ljubljano-mesto je korakala za svojim četnim praporom. Gasilcem v kroju je sledila revija motornih brizgalk in orodnih avtomobilov z Viča., iz Ljubljene. Most, Štepanje vasi in Spodnje š*ške, revijo samo pa je otvo-nil novi domači orodni voz. Sodelovali so tudi zaslužni gasilski veterani, ki imajo že za celo pol stoletje človekoljubnega dela za sabo, Breskvar, Kadunc, Kavčič. Medic in Perme. Izpred viške cerkve je sprevod, k?", se mu je pridružila tudi množica občinstva v oi-vilu, krenil do Gasilskega doma, kjer je v dvorani sledila svečana seja. Otvoril jo je odposlanec zajednice Japelj. nato pa je imel daljši govor o zgodovinskem delu vrške čete domači poveljnik Milan Robežnik. Četa je bila ustanovljena leta 1872. kot tretja na bivšem Kranjskem. Pred njo sta bili priklicani v življenje samo še četi v Ljubljani in Krškem. Njenr ustanovitelji so bili zdaj že zdavnaj pokojni tovariši, takratni viški župan Andrej Knez, Toma Ločnikar, Lovro Gorju p, Gašper šušteršič, Ernest Lang in drugi ugledni Vičani. Darovali so vsak po 50 goldinarjev, župan pa je pobiral prostovoljne prispevke doma in v Ljubljani. Najprej so zgradili skromen Gasilski dom, ki je veljal 200 goldinarjev. Obenem pa so si pri Samassovi tvrdki nabavili dvokolno brizgalno, kr. še danes stojo v četni orodjarni in še zmerom deluje na splošno zadovoljstvo. 2e v prvem letu so nakupili cevi ia drugih potrebščin za skupno 1100 goldinarjev. Četa je imela tedaj 20 članov. Za ' prvega načelnika je bil izvoljen župan Knez, ki je pa zaradi prezaposlenosti kmalu prepustni svoje mesto Ernestu Langu. Že pet let po ustanovitvi so viški gasilci prejeli svoj veliki ognjeni krst. Leta 1877. je , izbruhnil na Viču ogromen požar, ki je nni- , čil 23 gospodarskih posloprj, 13 kozolcev in ' mnogo drugega imetja. Potem so se vsako leto vrstili veliki požari, pri katerih so gasilci zmerom pogumno izpričali svojo človekoljubno vnemo. V decembru leta 1903. je občino zadela druga velika nesreča zaradi tajanja snega, ki je tisto leto visoko zapadel, pa je ob spremembi vremena prid ria voda s hribov, porušila jez in spremenila polovico viške občine v jezero. Gasilci so v čolnih in na splavih reševali ljudi, živino in blago. Vodstvo čete je zmerom vzorno skrbelo za izpopolnitev svojega orodja ki leta 1898. so si nabavili novo štirikolno brizgalno za 1900 kron. Leta 1907. je društvo dobilo novo trodelno mehanično lestev. Med vojno je bilo delovanje čete prekinjeno, zato pa so gasilci po preobra- tu s podvojeno silo vnovič povzeli svoje naloge. Med vojno je četa utrpela veBfco škodo in treba je bilo vse orodje popraviti in izpopolniti. Dela tudi v novi dofoi ni manjkalo. Po katastrofalni poplavi leta 1926- je četa tri dni izpr&znjevala kleti in reševala, kar se je dalo. V letih 1931/ 32 je četa zgradila svoj novi dom. Velikemu razumevanju takratne občinske uprave s županom Petrovčičem na čelu se moramo zahvaliti za ponosno stavbo, saj je cfbčina votdrala za zgradbo 100.000 din. Po tistem si je četa nabavila še novo motorno brizgalno. A ko je Vič prišel pod mestno obilno, beleži četa spet nove vidne uspehe. V svqjem jubilejnem letu je po naklonjenosti mestne občine lahko izpolnila svojo dolgoletno željo, da ima svoj nevi orodni avtomobil. Pri tej priliki je treba izreči possbno zahvalo tudi mestnemu gasilskemu uradu in njegovemu vodji Fu r lanu, ki je z načrtom in nadzorstvom mnogo pripomogel njenemu uspehu. Ko se je zthvalil še vsem, ki so četi stali ob strani, med njimi tudi starešini Stanku Pristovšku, se je obenem spominjal starih domačih tovarišev Alojzija Pogačarja, ki sodeluje v četi že 51 let, Klemenčiča, ki ima že 40 let dela za sebo, posebej pa še Janeza Gašperma, ki je že 35 let nepretrgoma predsednik čete. Izvajanja poveljnika Robežnika so bila pri občinstvu deležna prav živahnega odobravanja Sledili so še pozdravi gostov, nato pa je bila predsedniku Janezu Gašperinu svečano izročena diploma častnega predsednika. Popoldne se je slavje nadaljevalo s zafbavo na Zavašnikovem vrtu, katere čisti dobiček je namenjen tehnični izpopolnitvi čete. En teden se je pripravljal na samomor Dubrovnik, 4. julija Ves Dubrovnik govori o tragični smrti uglednega dubrovniškega trgovca Mirka Mi lisica, ki se je te dni ustrelil v sence pred kapucinsko cerkvijo na Lapudu. Na strele eo prihiteli kapucini, ki so mu hoteli pomagati, a je bila vsaka pomoč zaman. 0 vzrokih samomora govore tri pokojnikova pisma, naslovljena na brate, na rodbino njegove zaročenke in na sodišče Našli so jih, ko so pregledovali Milišičevo manufakturno trgovino. Zanimivo je, da so bila vsa pisma napisana cel teden pred usodnim korakom. Cel teden se je torej mož pripravljal na samomor. Hodil je v tem času redno na svoi posel in ni kazal nika-ke potrtosti. Na dan samomora je zaprl trgovino ob 10. dopoldne, a ob 11. je bil že mrtev. Milišič ie bil v plačilnih težkočah, vendar njegov položaj ni bil obupen. Kakor je iz pisem, v katerih opravičuje sv<>i obupen položaj, razvid etij je šel v prostovoljno smrt zaradi prevelike občutljivosti. Zdelo se mu je preveč ponižujoče, da ga je doletela nesreča. Ker svojega starega ugleda ni mogel rešiti, ga je 6kušal s smrtjo. Iz goreče hiše je skočila Gorje, 4.juLija V petek ponoči nas je prebudil iz spanja^ klic, da gori. Gorela ie v Grabču hiša Neže Laricijeve in zgorela z vso opravo vred. Obleke 60 le toliko rešili, kolikor je je imel kdo na sebi. Živino so rešili. Nesrečna žena se je šele pred kratkim poročila. Ko je bila hiša že vsa v plamenu, je šla pod streho reševat obleko. Ker ni mogla več po stopnicah nazaj, je skočila skozi okno in se pri tem poškodovala tako da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Baje si je nalomila hrbtenico. Na kraj požara je takoj prihitelo gor-jansko gasilsko društvo z motorko in v teku ene ure ogenj popolnoma pogasilo. Posestni ca je bila zavarovana za 12.000 Din, a škoda je znatno večja. Stanje ponesre-čenke, ki leži v ljubljanski bolnišnici, se doslej ni poslatsalo. Kaže, da bo okrevala. čez dm in stm... Črnogorski Njegoši in neguš iz Addis Abebe V aprilu 1910. je bil baron Giesl povpra-šan po prestolonasledniku Danilu za mnenje, kakšno stališče bi zavzela Avstrija, če bi se Nikita ob petdesetletnici vladanja in zlati poroki proglasil za kralja... Isti čas je potoval ob črnogorski meji cesar Franc Jožef in Giesl je posredoval pri nje-gušu, naj bi se vladarju na poti v Ulcinj poklonila posebna črnogorska deputacija. (»Jutro«, 2. VII.) Turki na Kosovem Turška vojska je zmagala, srbski narod je bil poražen do tal. Vie je padlo v krvavem boju, vitezi in knezi, kmetje in svečeniki s carjem vred. Vse je obležalo na bojnem polju... Na Kosovem polju so troh-nele kosti junakov, ki niso mogli živi gledati nesreče svojega naroda in so raje umr li; turška kopita so v mastno zemljo Koso-vega polja steptala najlepše seme prej svobodnega naroda ... Srbski narod tega izida ni priznal. Ker ni mogel slaviti junakov, ki so zmagali, je slavil in si za vzgled stavil junake, ki niso bili premagani, ker so prej padli. Srbski narod je padel, ni bil pa premagan ... Takrat so po Srbiji hodili starčki, berači, ki so od rodu do rodu vzdrževali spomin na Kosovo in na misel: osvobojen je. To so biil narodni voditelji... Seme, ki je bilo tako kruto zaorano v kosovske brazde, je gnalo novo klasje. Ako bi ne stroh- nelo, bi ga odnesel sovražnik in novega klasja bi ne bilo. Turek se je moral začeti umikati... žito, ki je v vednem strahu pred tujim gospodarjem raslo stoletja, pa je že valovalo... Danes Turka ni več ,ni več goslarjev; storili so svojo dolžnost in drug za drugim legli v grob... Le nekateri ne vedo in še vedno iščejo nekega Turka, ki je proti osvobojenju in ki bi ga bilo treba uničiti. Pa bodo tudi ti legli v grob. (»Ponedeljski Slovenec«, 28. VI.) čez, raz, skozi, zoper Pri reviji so sodelovale vse edinice vojske, v celoti preko ena divizija pehote. (Agencija Avala, 28. VI.) V Ljublfani in drugod Zanimivo je tudi, da se dvoodstotna go-staščina za nove hiše pobira samo v Ljubljani, medtem ko gostaščine v ostalem delu Ljubljane ne poznajo, a tudi v Ljubljani so jo šele letos uvedli (»Jutro«, 30. VI.) Prijatelji in prijateljice V stanovanje svoje prijateljice je vlomila delavka Radmila in ukradla dva jurja. Mile Djukič in Nikola Filipovič sta zaposlena v Tesličevi steklarni v Sisku. Kot stara znanca sta najela v isti hiši stanovanje. Toda Nikola se z ženo ni bogvekaj razumel. Radmila je zato sklenila, da bo pobegnila a brez denarja se ji načrt ne bi posrečil. Splazila se je v stanovanje Djukiča in ukradla dva jurja. (»Slovenski dom«, 3. Vn.) —kra^- ILATELIJA Filatelija kot pomožno učilo O pomenu raznih pomožnih učil se mnogo razpravlja. Vzgojitelji so ta pomen spoznali in ga pri vzgajanju upoštevajo. Zato =e po šolah včasih pokažejo kar nepričakovani uspehi, ki prekose vsa pričakovanja. Dosti premalo pa se pri nas v šolah upošteva eno najvažnejših in najboljših po-u ožn h Jčil - navadna pisemska znamka. Kar so prišli v raznih državah do prepričanja da znamka ni samo navadno sredstvo, s katerim se potrdi da je plačana poštnina za pismo, se je oblika znamk zelo izpremenila. Prej so bile na znamkah navadno samo številke, grb države ali pa slik^ vladarja, potem pa smo dobili na njih še marsikaj drugega. Znamka je postala nekakšna legitimacija države pred svetom, majhna umetnina, ki kaže v svetu, kaj imajo pomembnega v državi, ki jo je izdala. Tako so prišle na znamke slike slavnih mož ob raznih jubilejih, prišle so najlepše pokrajine, slike redkih, a značilnih živali, prikazi raznih zgodovinskih dogodkov in še marsikaj drugega pomembnega. Sličica na mali znamki je postajala čedalje lepša in značilnejša. znamka sama čedalje popolneje izdelana. Države so začele uporabljati za znamke najplemenitejše vrste tiska Upoštevati je namreč treba, da tisk ne stane mnogo v primeri 9 prodajno ceno znamk in da se izdatki za boljši tisk hitro preplačajo z večjim odjemom znamk, ki se ne uporabijo za frankiranje poštnih pošiljk, ampak gredo nerabljene v albume zbiralcev, ljubiteljev lepo izdelanih znamk. In s tem, da je znamka postala to, kar je. dandanes, je postala hkratu tudi pomembno pomožno učilo. Zbiranje znamk — filatelija — je strast. Vsak zbiralec, ki ima smisel za zbiranje, ho stremel za tem, da bo svojo zbirko čimbolj izpopolnil in razširil. Pravi zbiralec pa ne bo gledal samo na to, da bo imel veliko zbirko, ampak še na nekaj drugega. Vsaka znamka ga bo zanimala tudi po svoji sliki. Dobil bo na primer znamko kakšne majhne države ali kolonije onstran morja. Ne bo se zadovoljil s tem, da bo znamko nalepil v svoj album, ampak bo tudi pogledal na zemljevid, kje se pokrajina nahaja. Zanimal se bo tudi za razmere ki vladajo tam, za prebivalstvo, za vse. Ce je na znamki sami še kakšna zanimiva slika, bo poskusil tudi dognati, kaj predstavlja, in tako mu bo država, ki je izdala to znamko, postala predmet zanimanja. Zlasti pri mladini bo tako in to zanimanje se da s pridom uporabiti pri vzgoji. Učenec, ki bo zbiral znamke, bo dosti bolj obvladoval zemljepisje kakor tisti, ki so mu znamke španska vas. Tudi v zgodovini bo pokazal dosti večji napredek kakor drugi. Na znamkah vseh držav sreča mo razne zgodovinske osebnosti, o katerih povprečen človek ne ve mnogo, čeprav so krojile usodo tistih držav. Filatelist se bo zanimal zanje in bo po njih spoznal vsaj v glavnih obrisih nekatere detajle iz zgodovine tiste države. To znanje bo izprva bolj mozaično, toda počasi se bo zgostilo in zaokrožilo. Vzemimo samo na primer znamke južne Amerike. Na njih se zrcali po raznih jubilejnih znamkah vsa zgodovina bojev za neodvisnost teh držav od stare velesile Španije, ki je nekoč obvladovala velik del južne Amerike. Ali pa evropske prevratne znamke. Seveda je treba imeti pri tem pripomočke, ki nam ta vsaj poprečni študij omogočijo. Tu so zlasti velikega pomena dobri katalogi znamk. Katalogi v zadnjem času posvečajo mnogo pozornosti »zgodovinskemu ozadju« raznih znamk. Ker razen tega niso dragi, so prav primeren pripomoček za učenje. Otrok, ki se bo za znamke zanimal, bo tak katalog z zanimanjem prebiral. Čeprav je pi=an v tujem jeziku, ga bo poskušal razbrati, in to mu bo tudi pomagalo pri študiju jezikov. Povem naj vam samo primer iz lastnega življenja. Kakor mnoge študente je tudi motila najlepša študentovska čednost — lenoba. Zlasti pri francoskem jeziku ?e je pokazala. Šolski načrti so pač navadno taki. da dijaki ne znajo pritegniti. Pri francoščini odbijajo dijaka suhoparni klasiki, ki jih servirà učni načrt, in mu jemljejo veselje do tega jezika. Tudi meni so ga. Toda moje nezani-manje za francoščino je takoj izpremeni-lo v interes zanjo, ko sem dobil v roke fran- coski katalog za znamke. To so malenkosti, ki pa znajo časih na dijaka odločilno vplivati. Filatelija pa navadi dijaka tudi na red. Vsaka zbirka je lepa le tedaj, če je lepo urejena. Reda je je treba navaditi. Kdor se ga bo navadil pri znamkah in kdor bo pri njih dobil zmisel za okus. tega tudi drugje ne bo pozabil. To je samo nekaj kratkih migljajev, ki naj izpričajo, kako pomembna je filatelija za vzgojo. Dalo bi se pa o tem napisati še mogo več in najbrž bi bilo tudi potrebno. Pomen filatelije v šoli znajo ceniti vse napredne države, zlasti se vidi njen razvoj pri mladini v Nemčiji, Rusiji, Švici in raznih prekomorskih državah. Te države, zlasti Rusija, izdajajo tudi najlepše znamke, kar jih dandanes poznamo. Nove znamke Španija: Vlada je izdala novo vrednoto po 45 centimosov s sliko Pabla Iglesiasa v rdeči barvi. — Uporniki so izdali znamko po 4 pesete v rdečelilasti barvi s sliko Izabele Katoliške, in po 10 peset, temno-višnjevo, s sliko Cida. Romunija: Obletnico nastopa vlade kralja Karla H. so proslavili s posebno serijo 8 vrednot v vrednosti od 50 banijev do 10 lejev. Znamke imajo poseben pribitek za mladino. Kažejo razne športne prizore. Nizozemska: Tudi letos so izdali posebne »poletne dobrodelne znamke«. Kažejo nam razne slavne Nizozemce. Na olivno rjavi znamki po 1%+1% centa je naslikan pesnik Joost van der Vondel. Na znamki po 5 + 2% c. je Anthonie van Lee-uwenhoeck, izumitelj drobnogleda, na te-mnolilasti po 6 4- 4 centov je zdravnik Franciscus de la Boe Sylvins, na znamki po 12% + 7% centa pa slikar Jacob Maris. Francija: Za 13. mednarodni želeaiiški kongres v Parizu sta izšli dve posebni znamki. Zeleno po 30 centimov kaže lokomotivo na električen pogon, višnjeva, vrednota po 1.50 franka pa najmodernejšo lokomotivo z aerodinamično linijo. — Des-cartesova spominska znamka kaže razen glave tega filozofa odprto knjigo z napisom: Discours sur la Méthode«. Ker je pa ta napis nepravilen, so znamke umaknili in jih nadomestili z novimi, ki imajo pravilen napis »Discours de la Méthode«. Obe znamki sta po 90 centimov v rjavkasto rdeči barvi. v Bolgarija: Spominska serija za obletnico cirilice obsega 4 vrednote od 1 do 14 levov. Znamka po 1 lev je zelena, po 2 leva škrlatno rdeča, po 7 levov zelena in po 14 levov rdeča. — V kratkem bo izšla posebna znamka s sliko princese Marije Luize v nakladi 200.000 kosov. Finska: Za 70-letnico maršala Manners-heima, »nekronanega finskega kralja«, je izšla posebna višnjeva spominska znamka s sliko slavljenca. Znamka je za 2 marki in je izšla v nakladi 2,000.000 kosov. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Pran Jeran. — Za fnseratn! del je odgovoren Alojz Novak — Val v Ljubljani