Iz seje živirs^i*e edseka v Celju, Predsednik wž. Zidanšek poroča o uspelm lelošnjega licenciranja bikov v celiskom in Smarskem okraju. \ celjskera okraju je bikovski materijal, poselino naraščaj, slab; v šmarskem pa prav dober. Ta izboren uspeh v Smarjn je pripisovati sraotrenemu delu okrajnega zastopa v prejšnjih časili. Ta okraj bi bil sedaj zmožen do nadaljne ureditve služiti za nakup plemenskih bikecev murbodenske pasme za druge okraje. Liconciranje se je letos zaradi prihranka strogkov \ršiio na priinitiven načiir: Skrčena je bila komisija, ker se je vsled ukaza iz Ljubljane pritegnil iz celega okraja le\ po eden župui predstojnik, ki pozna le razmere svoje župe, glede ostalih živinorejskili žup in njihovili potrel) je ostala pa koraisija popolnoma brez informacij. Za pri tej priliki olrfajno obdarovanje bikov država letos ni dala nobenili sredstev na razpolago. Vendai* so pa nekateri okrajn^ zastopi, upoštevajoč vožnost zadeve, iz lastnega nagiba obljubililepe svote v obdarovalne namene. Hvala jim! Le ;en edin okrajni zastop se je navzlic pismeni intervenciji živinorejskpga odseka in osebni prošnji Tcencevalne komisije tnlovratno branil, kaj dovoliti, češ, 'če država nič ne d;s, tudi okrajni zastop ne da ni6. G. Hanželič poroča o licencevanju v. ormoškem. okrajn: število plemenjakov zadostno. G. Zurman poroča o liconcevanju za rogaški okra,j in biča neenakomerno razdelitev bikov v tamošnjem okraju. G. Robic porofca o usp.plni •licencevanja v mariborskem okrajnem glavarstvu: Sodni okraj St. Lenart iina za Instmi i!;»orabo zadostno število lopih plemenjakov. Sodni okraj Maribor ima slab matprijal, "uvoz od drugo 1 potreben. Sodni okraj Slov. Bistrica: materijal zsvlovoljiv, lp številno jiomanjkanje. l»ž. Zidanšek razvija nato svojc misli glede bodočnosti K;:o:lnjpštajprske živinorejo približno tako-le: Hrbtenico za napredek živinoreje bo tvoril nov živiiinrejski zakon, čegar načrt se jo mpseca mavca t. 1. izdelal v Zagrebu. Vodilna iniisel tega načrta je, vzbuditi zanimanje posampznili obfiin za bikorejo. V ta namen ustvarja« zakon takozvana obfiinska stoftarska povjerenstva, t. j. obflinske živinorejske odbore, v katere voli obfiinski zastoj) 4 obftinske odbornilce živinorejce; razentega so člarii istega župan,1 okrajni živinozdravnik in okrajni kmetijski vpšftak. Tem odl>orom je naložena skrb za živinorejo v ob5ini. osobito ima živinorejski odbor občinskemu zastopu staviti predloge glede bikoreje (števUo, način nabave in spedstva zato). Ta način se je dosedaj dobro obnesal na Hrvaiskeni, uj>a.i:no, da bn tudi pri nas rodil dobrega sadu. Glede pasem na Spodnještajerskem ne bo kazaJo veliko spreminjati, osobito ne v murbodenskih in marijadvorskih pasemskih okoliših. To so domače pasrae, vzrasle iz danili gospodarskih odnošajev, so tedaj vsled utrjenosti za kmečkega posestnika največ vredne. Seveda pa je naloga vsakega rnislečega živinorejca, sodelovati na izboljševanju istih. Drugače ,je s pincgavci, ki se na Spodnještajerskem niso nikjpr prav obnesli; najbrž jili bo poplavilo isimodolsko plerae, ki sili iz Ogrske in Hrvatske, deloma jih bodo nadomestili marijadvorci. Za smotreno delovanje na polju živinoreje bo impl skrbeti novoimenovani živinorejski nadzornik, ki bo impl za prvi čas enega inštruktorja za Stajersko, druzega zn Kranjsko; poznpje jili bo treba več. S pomočjo zvestega in priznano pridnega sodelovanja yg. živinozdravnikov upajmo, da doseže naše delo onih uspohov, ki jih želimo naši živinoreji. G. nadživinozdravnik Pirnat priporoča, da se dosedaj obstojefie bikorejske zadruge, povsod, kjer jo količkaj cist plemenski okoliš, takoj spremeni po >vzorcu Gornještajerske v živinorejske zadruge. Smoter naj .bo: za vsak okraj živinorejska zadruga! V to organizacije naj se v obilni meri pritegne , živinozdravnike. Soglasno se sprejme njegov predlog, pozvati v listili spodnjpštajerske kmetijske podružnice, da se v vseli živinorejskih vprašanjih iste najprej obračajo na živinorejski odsek, da bo ta dobro obvešfpn o potrebah posaraeznih krajev. Dr. Btegu in Pirnat predlagata, da naj se odsp!c znvzame za nujno dodelitev živinozdravnika v Mozirje. G. Feliks Robič ugotavlja. da se strmljenje iOdseka še premalo uvažuje, obžaluje. da je vlada oiijpustila enega izvrstnega strokovnjaka za zboljšanje pašnikov (inž. Klomfera) in opozarja na veliko prenizko dotacijo kmet. poverjeništva za pospeševanje živinoreje. G. ravnatelj Belle poroča o gnojiščih in gnojničnih jamah in pride do sledečih zaključkov: 1. Na6rti naj se izdelujejo brezplačno pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani. 2. Pri nabavi potrebnih tvarin (cement) naj imajo stavitelji gnojišč in gnojnih jam prednost. 3. Vzorna gnojišča in pravilno ra^aanje z gnojem se premira. Po nasvetu kraet. nadzornika Goričana se bodo tfudi pri prihodnji seji zbirali praktični nasveti, kako foi se dalo to vn.žno vprašanjo tako pol.iitd.iti, da !;o imel vsak živinorejee dobro gnojišče z jamo. Po potrebi naj se na obeh štaj. kmetijskih zavodih (St. Jurij in Maribor) priredi praktičen tečaj za napravo gnojišč, zvezan z obiski k vzornim napravam. Predsednik poroča, da je odsek prosil kmetijsko družbo v Ljubljani za 1000 K kot pisarniški prispevek. Razmerje do kmetijske družbe naj ostane do občnega zbora iste neizpreinenjeno. Stavi naj se predlog, da kmetijska družba imenuje svojega delegata v odsek. iJo pravilih odseka so se vršile volitve namosč nikov v naeelstvo. Kot rfamestnik predsednika, je volfen ravnatelj Belle, kot namestnik tajnika nadživinozdravmk Pirnat in kot namestnik blagajnilca g. Feliks ivobič. ' x\a razgovor pride ustanovitev zavarovalnice aa živino. Po veclni se odsek odloči za obligatorično zavarovanje, ker bi pri prostovoljnem zavarovanju premije morale biti previsoke. Premije pa naj bodo ?rizke, naj po možnosti ne presegajo eden odstotek ce•niJne vrednosti. - koncu se na predlog g. Robiča sklene nafirositi okrajiii zastop v Gornjem gradu. da napravi letos o priliki liceneiranja : bikov razstavo živine v Rečiči in Solčavi, ker bi si nekateri okrajni zastopi m podružnice radi ogledali plemenski materijal, ki ga imamo pričakovati iz tega plenienskega okoliša.