correo argentino TARIFA REDUCIDA Concesión 24¿6 EL NUEVO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316. M NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—. za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. 31 — Retiro 5839 Leto I. BUENOS AIRES, 5. MAJA 1934 štev. 32 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Kongres je začel zasedati V ČETRTEK POPOLDNE SE 4E VRŠILA PRVA SEJA — POSLANICA DRŽAVNEGA PREDSEDNIKA GENERALA A. P. JUSTA — PREGLED DELA IZVRŠENEGA V PRETEKLEM LETU — VOLILNA ABSTINENCA RADIKALOV IN OBSEDNO STANJE — VLADA IN NJENO DELO NA FINANČNEM POLJU. Dasi določa ustava, da mora kongres začeti svoja zasedanja dne i. maja, se je pa le u-veljavil v Argentiniji običaj, da počakajo poslanci na dekret vlade, ki določi kdaj se ima vršiti prva seja. Tako se je zgodilo tudi letos, dasi so se nekateri listi trudili prepričati poslance, da je ta njihova odvisnost od izvršilne oblasti povsem nepotrebna in celo protiustavna. Vlada je odločila, da se bo otvoritvena seja vršila v četrtek, dne 3. t. m. popoldne, in tako je bilo. Kongres, ki se je sestal sedaj na novo zasedanje, je bil na polovico prenovljen na zadnjih volitvah, ki so se izvršile v vsej državi. Star običaj zahteva, da se zasedanje otvori s poslanico državnega predsednika, ki poda poročilo o preteklem letu» obrazloži delo vlade, oriše najvažnejše dogodke ter o njih izreče svojo pohvalo ali pa svojo grajo. V tem pogledu je bil posebno natančen nekdanji predsednik Alvear, čigar poslanice so bile prave debele knjige, v katerih je bila izčrpno podana zgodovina Argentinije iz prejšnjega leta. V tem oziru je u-! čenec prekosil učitelja Irigoye-na, čigar poslanice so obsegale kvečjemu po tri na stroi pisane strani. Sedan ii predsednik Justo je v preteklih dveh letih pokazal, da hoče ubrati zlato srednjo pot; njegova letošnja poslanica je bila sicer precej obsežna, mnogo bolj nego prejšnji dve, vendar pa je to povsem razumljivo vpričo mnogih in važnih vprašanj ne samo po-1 'itične, marveč tudi gospodar-' ske in finančne narave, ki so se pojavila v preteklem letu. , j Ob 3. popoldne, kakor ie bi-j 'o določeno, je predsednik Justo prispel v kongresno pala-' co, nakar se je takoj otvorila seia in je začel čitati svoje poslanico. Naglašal je uvodoma, da je vlada trdno odločena sodelovati s parlamentom ter Poslušati v vseh vprašanjih ne samo mnenja svojih somišljenikov, marveč tudi trezno krinko opozicije, ki je potrebna in koristna, če se ne pusti zavajati samo od političnih strasti ln mržnje. Vendar pa smatra vlada, da izvršilni oblasti ne Popada samo kontemplacija, marveč je njena dolžnost, da tudi na lastno roko sklepa in ukrepa, ko se za to pojavi nujna -potreba. V 'takšnem položaju se je vlada nahajala mnogo krat v času, ko je bil parlament na počitnicah; predložila bo kongresu celo vrsto ukrepov, jih je izdala. Kongres je se- daj pozvan, da o teh ukrepih končnoveljavno sklepa. Poslednje volitve so se izvršile v redu in udeležilo se jih je razmeroma visoko število volilnih upravičencev. Vlada pa obžaluje, da so personalistični Predsednik Justo radikali tudi takrat proglasili volilno abstinenco- Takšna abstinenca nikakor ni bila upravičena. Izvršilna oblast je ves čas, odkar je na vladi, posto-j pala nepristransko v vsakem pogledu in je premnogokrat pokazala svoje dobro voljo za sodelovanje z vsemi političnimi strankami v prid republike. V¡ izdatni meri je poskrbela za čim večjo svobodo pri volitvah. Radikalska stranka pa je vkljub( temu proglasila abstinenco in sicer na zborovanju, kateremu je sledila vstaja, ki je vlado pri-morala, da je spet proglasila obsedno stanje. Vstaja ni uspe-j la in javno mnenje v vsej re-, publiki jo je obsodilo. Oni, ki so bili posredno ali neposredno soudeleženi kot voditelji, so morali zapustiti deželo ali pa. So bili internirani. Vlada je tudi v tem slučaju izvršila svojo najvažnejšo dolžnost, ki je: skrbeti za ohranitev reda in miru v deželi. Obsednega stanja ne namerava še preklicati, ker se še vedno širijo vesti o poskusih za kalitev miru, poseb no ob severno-zapadni meji, in j ker se personalisti doslej še niso izrekli proti zločinskim poskusom, da se nasilno spremeni vlada. Izvršilna oblast ne zavrača sodelovanje nikogar; njena vroča želja je, da bi v prid države sodelovale vse politične sile; vendar pa opozarja, da je takšno sodelovanje možno samo na podlagi zakonitosti: stranka, ki hoče priti do oblasti, si mora to oblast priboriti na voliščih. » Vkljub obsednemu stanju je vlada pustila svobodo tisku, či-1 gar sodelovanje in trezno kritiko ceni in posluša ; tisk je dopolnitev parlamenta, njegova' kritika vrši v bistvu któ funk-¡ cijo kakor kritika opozicije v j obeh zbornicah- Predsednik je nato govoril o odnošajih med osrednjo vlado \ in pokrajinskimi upravami, o-menil je intervencijo v San Juanu ter prešel nato na vprašanje odnošajev z drugimi državami. Naglaša! je, da mora panamerikanizem dobiti tudi gospodarsko vsebino in argentinska vlada si v tem pravcu prizadeva ojačiti trgovinske stike z ostalimi republikami ameriškega kontinenta. Takšen cilj je imelo tudi predsednikovo potovanje v Rio de Janeiro» ki je pripomoglo, da so se ojačile prijateljske, kulturne in gospo-j darske vezi z bratskim naro-; dom. Ugled Argentinije je tudi v zunanjem svetu močno nara-stel s protivojnim paktom, čigar avtor je zunanji minister sedanje vlade. Skupno z drugimi državami si Argentinija prizadeva najti rešitev za kr- Si S! Št SI Si SI Si Si SI Si! si si si m SI Si Si SI S! SI SI Sí Si Si Si SI Si Si SI Si Si Si Si Si Predsednik Katalcnije Ccmpanys, ki je te dni govoril na velikem protiia-šističnem zborovanja, pregleduje katalonske napadalne oddelke. "Volitve" v Italiji. Kako so fašisti po nepotrebnem delali reklamo. vavi chaco vski spor med Bolivijo in Paraguayem. Veliko skrb je vlada posvečala tudi državnim financam in gospodarskemu položaju dežele sploh. Gospodarska depresija se je v preteklem letu nadaljevala, svetovna trgovina se je še bolj skrčila. Vlada ni mogla prepustiti najvažnejšega dela gospodarskega življenja države samo usodi: poljedelstvo in živinorejo. Olajšala je položaj zadolženih poljedelcev z znižanjem obrestne mere na hipo-tekarne zadolžnice in z moratorijem, še najbolj pa z znanimi valutnimi naredbami ter z ustanovitvijo žitnega odbora: cene poliskih pridelkov so se s tem zvišale za več ko 20 od sto in tudi položai živinorejcev se je izboljšal. Vlada je zatrdno u-verjena, da so bili ti njeni ukrepi ugodni za splošno gospodarstvo dežele- Izvoz se je zvišal, uvoz pa znižal; mnogo liudi je našlo zaposlitev. Usoda pol jedelcev je tudi usoda republike; zato je vlada vprav poljedelcem posvetila svojo največ io brigo. Predsednik je v svoji poslanici govoril tudi o disciplini voiske in mornarice, ki vestno vršita svojo dolžnost in se ne vmešavata v politično življenje države, dotaknil se je pa še cele vrste drugih vprašanj. Čitanje poslanice je trajalo skoro dve uri; večii del ie pre-čital tajnik senata dr. G. Figue-roa- H koncu je predsednik Justo proglasil otvoritev zasedanja ter je želel parlamentu mnogo uspeha pri njegovem delu. Živahen aplavz je zaključil ceremonijo. ' Otvoritvene seje se je udeležilo senatorjev in 112 poslancev. PRVI MAJNIK PO SVETU Poročila iz vseli držav sveta zatrjujejo, da je delavstvo praznovalo svoj praznik z manifestacijami, ki so v splošnem potekle mirno. V nekaterih pariških predmestjih je prišlo do spopadov med policijo in komunisti, ki so bili oboroženi, proti jutru pa je 'ii' snet vpostavljen red. V Moskvi se je vrš;la naivečia vo->aška parada od vseh, kar jih je bilo 'Wlej v sovjetski Rusiji. Oddelki "•deče voiske so defilirali pred Sta'i-nom cele tri ure: med njimi je bil 'iK>i *.->p«ki bntalion telegrafisk. Nad mestom je krožilo tekom parade 552 vojnih letal. RAZNE VESTI Španskega generala Sanj urja, obsojenega radi vstaje proti republikanskemu režimu, so izpustili na svobodo na osnovi nove amnestije. Živel bo odslej na Portugalskem. Litvinov je predlagal nemški vladi sklenitev pogodbe, s katero bi Rusija in Nemčija jamčili za neodvisnost in teritorialno integriteto baltiških v^ržav. Nemci pa so predlog odklonili z navedbo, da baltiškim državam ne preti nobena nevarnost, pa da je torej takšna pogodba nepotrebna. Bližnji sorodnik pok. Franca Jožefa 68 let stari najvojvoda Franc Salvator se je poročil s.35 letno baronico Melanio pl. Riesenfelsovo. Prvi štrajk v Siamu je izbruhnil pretekle dni. Stavkati so začeli vla-kovodje in kurjači državnih železnic, ker hočejo, da bi jim zvišali plače. V Rusiji je začela močno naraščati produkcija sladkorja iz sladkorne pese; letošnjo proizvodnjo računajo na 1.580 tisoč ton, kar je 360 tisoč ton več ko lani. Romunski častniki, ki so bili ob-dolženi, da 30 pod vodstvom kape-tana Precupa pripravljali zaroto* proti kralju Karolu ter jih je vojaško sodišče obsodilo na 10 let ječe, so vložili priziv, a je bila obsodba potrjena. Eksplozija, ki jo je povzročil premogovni plin v angleškem rudniku pri Plank Laneju, je ubila pet rudarjev, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Bivši sovjetski komisar za vojno Trocki bo smel ostati za sedaj še na Francoskem, ker se pariški vladi ni posrečilo, da bi ga "odrinila" y Turčijo ali pa v Mehiko; tam ga namreč ne marajo. Francoska policija mu je prepovedala naseliti se v preveliki bližini Pariza. # Mednarodni delovni urad v ženevi bo imel svojo prihodnjo sejo v prvih dneh junija in bo razpravljal, med drugim, tudi o japonski trgovski konkurenci v zvezi z vprašanjem brezposelnosti. Zastopniki nemških upnikov so se zbrali v Berlinu na konferenco in proučujejo plačilno zmožnost Nemčije, ker je berlinska vlada izjavila, da ji slabo stanje plačilne bilance ne dovoljuje nadaljevati s plačevanjem obresti na Dawesovo in Youngovo posojilo. Dvoje bolivijskih letal je bombardiralo v sredo paragvajsko naselbino Guarani, kjer ni čet niti vojaških naprav. Štiri osebe so bile u-bite, med njimi neki nemški državljan. Paragvajci so zelo razburjeni radi tega napada na nezavarovano mesto in groze z represali-jami nad ujetimi bolivijskimi oficirji. V Pariz je prispel novi angleški poslanik sir George Clerck, ki bo nadomestil premeščenega lorda Ty-rrela. Novo vohunsko organizacijo, ki je bila v- službi Nemčije, so odkrili na Francoskem. Vodila sta jo bivši poljski polkovnik Sybert in francoski častnik Froge. Oba, pa še več drugih je policija aretirala. m Zakaj se pripravlja vojna? Izgleda, kakor da se svetu bliža usoden oblak, ki prinaša črno nevihto, in kakor da tega oblaka ni mogoče prepoditi: nevihta je neizogibna- Takšen vtis dobi človek, ko čita izjave imenitnih oseb in državnikov. Z vsak dan večjim nepričanjem govore o nevarnosti ali pa vsaj o možnosti novega klanja. Takšen vtis prinašajo v Ameriko tudi potniki iz Evrope, iz najbolj kompliciranega, najbolj občutljivega in najbolj... obo- roženega dela sveta. ko bo izgledala po enem samem letu z današnjim: modernimi u-ničevalnimi sredstvi. Če vojna izbruhne v Evropi, bo počilo tudi na Daljnem vzho du; in obratno. Izgleda, da ni izhoda: če se znanjša obrat v tvornicah vojnega materiala, se povečajo gospodarske težave; če se pa oboroževanje nadaljuje, je vojna neizogibna. Gospodarskih težav ni mogoče povečati. T Ul>b" ker je Položaj itak trajno slab- počilo", pravijo; "Po smodniku diši"... Ali ie vojna res neizogibna? ' Doslej smo bili navajeni slišati, da je mir odvisen od Zveze narodov in. od razorožitvene konference. Zveza narodov pa hira in na kakšen uspeh razo-rožitvenih pogajanj niti največji optimisti ne upajo več. Vse države se mrzlično oborožuje-jo, bašajo je s smodnikom; in najmanjši dražljaj lahko povzroči eksplozijo. Nihče se ne oborožuje z namenom, da orožja ne bo uporabljal. Oni stari rek iz rimskih časov "si vis pacem, para bellum" — če hočeš mir, pripravljaj se na vojno — ima svojo vrednost kar se notranjega miru tiče, ne pa miru v odnošajih med narodi. Če hočeš mir v lastni hiši, vpij in tuli, da je nevarnost pred durmi — da je Hannibal ad portas! Samo v tem smislu more pripravljanje na vojno zagotoviti mir: notranji mir; v zunanjih odnošajih pa pomeni nevarnost, ki se stopnjuje vzporednost s stopnjevanjem oboroževanja. , Kdor se pripravlja na vojno, ta pripravlja vojno. Mnogo evropskih držav — skoro vse — imajo danes potrebo odvračati pozornost svojih državljanov ,od notranjih dogodkov na resnične in pret-vezne zunanje nevarnosti. Slabe gospodarske prilike, brezposelnost in diktature so mogočni povzročitelji nezadovoljnosti najširših plasti v pretežni večini evropskih narodov. Ta nezadovoljnost se najlažje kroti s proglašanjem vojne nevarnosti in s pripravami za vojno s sosedi. f' Mnogo resnice je v izjavah, ki jih je dal pretekle dni novinarjem madžarski grof in bivši ministrski predsednik Károlyi. Dejal je v glavnem: Tekmovanje v oboroževanju se je že pričelo po vsem svetu. To pomeni, da bomo v par letih imeli vojno- Gospodarski položaj se je začel boljšati povsod, ker se je zagnalo delo v velikih tvornicah orožja in mu-niči je. Ko se delo zažene v vsem svojem obsegu, bodo priprave kmalu končane, ker so se tehnični postopki izpopolnili; v enem letu, kvečjemu v dveh, morejo države ustvariti dandanašnji ogromna zračna brodovja. — Najmanjši incident potem lahko povzroči vojno; na primer: kakšen dogodek v Avstriji. Z i največjo lahkoto se tam zaneti požar, ki utegne zajeti vso Ev-• ropo. Ta požar bo pa mnogo hujši nego je bil oni, ki je pred 20 leti izbruhnil v Bosni. Mi vemo, kako je izgledala Evropa po pet letih vojne. Niti zamisliti pa si ne moremo, ka- Brezposelni delavci so pripravljeni storiti karkoli, da le ne u-mrejo od lakote. Levičarske i-deje se vedno bolj širijo. Voditelji kapitalističnih držav pa imajo raje vojno nego socializem, ker so prepričani, da bi socializem bil zanje večja nevarnost, nego vojna. Torej: ali res ni izhoda, ali res ni rešitve? Rešitev bi bila — pravi madžarski državnik, -ko bi se evropske države združile na osnovi velikopoteznega gospodarskega načrta, kar bi pa bilo mogoče izvesti le na socialistični podlagi. Kakor pa se stvari razvijajo, izgleda, da so vsi voditelji evropskih držav proti takšni rešitvi in da imajo raje vojno. * Evropa boleha na hudi bolezni: preveč je razkosana v celo vrsto držav in državic. Kolikor je teh držav, toliko je možnosti in nevarnosti krvavih zapletlja-jev. Trajnega izhoda iz teh nevarnosti pa ni in ne bo vse dotlej,• dokler se razmere v Evropi temeljito ne preuredijo in dokler medsebojno zaupanje in sodelovanje za skupni blagor vseh ne nadomesti splošnega ne zaupanja, zavisti in spletk, v katerih znamenju se sedaj razvija položaj v Evropi. Od takšnega temeljitega pre Irci v Dublinu so počastili spomin rojakov, ki so padli leta 1916 za časa vstaje proti angleškim gospodarjem POSTOPANJE PROTI 'DOMO Japonska pojasnila BRANU" ' Razburjenje v angleških krogih ra- ísodnik dr. Jantus, ki ima v rokah tli izjav nekega japonskega diploma-tožbo proti tedniku „Hrvatski Domo- ta proti vmešavanju zapadnih vlasii brai" radi. žal jen j $ polnomočnega ju- v azijske, posebno pa v kitajske za-goslovanskega ministra, akreditirane- | deve, se je kmalu poleglo. Izgleda, da i ga pri tukajšnji vladi, je odredil pre- ! sta se japonska in angleška vlada iskavo v tej zadevi. Tožbo je vložilo brž domenili. Hirota, japonski zu-argentinsko zunanje ministrstvo, ka- nanji minister, je obrazložil, da je nje-teremu se je bilo pritožilo jugoslo- gova vlada še zmerom za tako zvano vansko poslaništvo v Buenos Airesu „pogodbo devetorice" in za politiko radi pisanja hrvatskega separatisti- I »odprtih vrat" na Kitajskem, njegov čnega glasila. Tožba se je sklicevala angleški kolega John Simon je pa v na člen 219 kazenskega zakonika. Po- parlamentu izjavil, da so ta pojasnila ročali smo že, da se je državni to- popolnoma zadovoljiva in da treba žitelj izrazil, da ta člen, po njegovem j upoštevati tudi „posebne japonske in-mnenju ni bil kršen. Pravni sveto- terese na Kitajskem", valeč zunanjega ministrstva je pa iz- Diplomati ugibajo, kakšni bi bili ti sledil, da bi pisanje "Domobrana" u- "posebni interes". tegnilo- biti kaznivo po nekem dru- __ gem členu, 221., kazenskega zakoni-1 ka. Dr. Jantus je bil istega mnenja Otvoritev zasedanja italijan-P je radi odredil uvedbo t10610- skega parlamenta panja. --S prestolnim govorom, ki ga já Nova vlada na Španskem prečital kralj Viktor Emanuel, se je ... , , • , • ■ u i „„„.„i„ . otvorilo v soboto prvo zasedanje fa-Vladna kriza, ki je bila nastala v , .. '1 , JT, ... ,. . , , ______sitične korporacijske zbornice. Kralj Španiji rach ostavke Lerrouxovega . . » J J , ,. . , ,, , ■ . ■ v Je v rožnatih barvah naslikal dose- kabineta, se je vlekla nekaj dni. V ', , .. i . . L. . 0 ___ „„„„, ; danje del"> fašizma in napovedal ve- soboto se je Rieardu Samperu posre-1 ' , j . .. ... , ,.„*„„: liko bodočnost italijanskemu narodu, čilo sestaviti novo Vlado, v kateri so . .. ' \! ci»\ íM-n/vm nn on ntunnnrnnn cm .1 v pretežni večini radikalski ministri. V splošnem pa se otvoritvena seia korporacijske zbornice ni razlikovala o .1 . 1 , 1. d 1 od onih iz prejšnjih let. Barthou poide tudi v Beograd „.. .. . ... . . = Edina senzacija je bila v novi for- Francoski zunanji minister Barthou, muli zaprisege. Doslej so poslanci ki se'je vrnil s svojega potovanja, je presegali zvestobo "kralju in njego-z doseženimi uspehi popolnoma za- vim kraljevskim naslednikom"; Mus-dovoljen! Med Francijo, Češkoslovaško solini ji to formulo okrajšal s tem, in Poljako da ne obstoja samo spora- da je črtal "njegove kraljevske nasle-zuni, marveč pravo prijateljstvo. dnike", tako da so fašistični poslanci j v j Iz Pariza javljajo tudi, da poseli, obljubili zvestobo samo kralju in do-okreta pa smo, menda, se da-Barthou v avgustu tudi Beograd iri movini. Ta "odprava naslednikov" je leč. daleč. Bukarešto. izzvala razna komentarje. Velika prodaja voznih listkov za v Evropo in obratno Preden se odločite glede nakupa voznega listka, izvolite se obrniti !na nas, osebno ali pa s pismom. Nudimo Vam najbolj ugodne cene. NAŠA HRANILNICA sprejema Vaše prihranke in plača nanje primerne obresti POPOLNA VARNOST VAŠIH VLOG Najhitrejše, najbolj točno in najbolj varno nakazovanje denarja POTOM BKZOJAVA — Z ZRAČNO POŠTO — Z NAVADNO POSTO Nakazila 00 dnevnem uradnem tečaju Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7. ure zvečer Slovenski oddelek BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7. ure zvečer Avenida L. N. Alen» 150 - Buenos Aires Beležke Ramón Navarro, ki je prišel iz Hollyzvooda v Buenos Aires in so mu vsi listu posebna pa revije, naredili takšno reklamo, da so se vanj zaljubile tudi takšne ženske, katerim sicer junaki platna ne kvarijo mirnega spanja, jé nastopil v neki tukajšnji dvorani, a je razočaral kritike in ženske in. . . itn-presarije, ki so z njim sklenili pogodbe. To razočaranje se najbolje zrcali v cenah vstopnic: od 15, 10 in 8' pesov so padle na 3, 2 in 1.50! Torej: pravcati polom. In se buenosaireške ženske {tiste, ki jim noben film ne u-beži) začudene vprašujejo, kako je mogoče, da je "Ramonci-to" navdušil dekleta v Monte-videu tako hudo, da so mu trgale gumbe z obleke in ga poljubljale, da je bil ves rdeč. Ne od sramežljivosti, marveč od rdečila. ^ katerim si Evine hčerke v današnjih časih tako straš-. 110 barvajo šobe. Na Floridi so odstranili velike lampijone, ki so to znano buenosaireško tdico vprav razkošno razsvetljevali. Trgovci, ki so doslej plačevali fakture elektrarni, so se spuntali, To je tudi ena izmed posledic krize. * Na 1. dan maja smo imeli ( priliko videti tudi v Buenos Airesu nacijevske zastave s kljukastim križem. Nekatere delavce je to razburilo, pa so v večjih skupinah zahtevali ponekod, da se zastave odstranijo. Posredovati je morala policija, ki je izvršila nekaj aretacij. * Proračuni vseh držav so neprimerno višji nego so bili v starih, zlatih časih. Kam gredo ogromne milijarde, ki jih davčni vijaki iztiskavajo iz ljudstev f Ameriški republikanski senator Nye je izračunal,. da gre v Združenih državah Severne Amerike od vsakega dolarja državnih izdatkov nič manj ko 75 stotink deloma za obveze, ki so nastale iz prejšnjih vojn, deloma pa za oboroževanje — torej za pripravljanje novih vojn. . . * € Ravnatelji velikih tvornic 0-rožja in municije ne gredo v vojno. Takšni možakarji ostanejo lepo na varnem v zaledju in vodijo izdelavo mori! ne g a 0-rožja, s katerim se koljejo drugi• V mirnem času pa je njihova glavna skrb ta, da najdejo kupca; kako bo kupec orožje uporabil, in proti komu — to jih ne briga. Na skupščini delničarjev angleških VickersozHh tovaren se je izkazalo, da je družba začela delati v Nemčiji veliko propagando za angleško orožje, dasi se Nemčija prav za prav ne bi smela oboroževati; tako vsaj določa versailleska mirovna pogodba, ki se ji Anglija še ni odpovedala. Ko so nekateri delničarji navalili na ravnatelja druže z zahtevo, naj pojasni, kako je s to zadevo, je ravnatelj začel nekaj mencati, pa je tedaj nekdo potegnil iz žepa nemški list, v katerem so Vi-ckersove tvornice imele celo stran .obsegajoč oglas za najnovejši model vojnega tanka... Ravnatelj se je zgovoril, da se nobena takšna reč ne ukrene brez vednosti vlade. argentinske vesti lik, da podpišejo v ime!nu svojih vlad protivojni pakt, katerega je sestavil zunanji minister argentinske republike dr. Saavedra Lamas. Pakt določa, da se morajo vsi spori reševati mirnim potom ter obsoja osvojevalno vojno s tem, da odreka napadalcu pravico do ozemlja, Proslave delavskega praznika - Proslave, ki so bile napovedane za dan i. maja s strani socialistične, stranke in delavskih organizacij, so potekle v sploš-l ki bi ga zasedel z nasiljem, nem mirno. Na tr^u "Once" sej Pakt so podpisali zastopniki Boje vršilo veliko zborovanje so-1 livije, Kolumbije, Kube, Salvado-cialistične stranke. Tu je ogro- rja, Združenih držav in Brazilije, mna množica ljudstva posluša- Braziljski poslanik je podpisal pakt la govore socialističnih vodite- tudi v imenu Ekvadorja, Haitija, Ijev Dickmanna in Repetta. Na Hondurasa, Nicarague, Paname, mnogih kraiih so bili postvljeni Venezuele, Paraguaya in Urugu-zvočniki. Ko se je zborovanje aya. končalo» je množica krenila Doslej je pristopilo k protivojne-proti socialističnemu domu, — mu paktu 17 držav, pred vsem arae-kjer je poslušala govor senáto-; riških, ki so si s tem dale spričeva-rja Palaciosa. Tu se je dogodil lo o dobrih namenih za mirno so-najbolj resni incident celega' žitje v tem delu sveta. Upati je, da dne. Ko je senator zaključil ne bodo ti .nameni ostali samo na papirju, marveč da bo protivojni pakt pripomogel tudi do čim prejšnje in zadovoljive rešitve krvavega spora med Bolivijo in Paraguayem, državama, ki sta se tudi izrekli za mir in proti vojni. Mirno sožitje je glavni predpogoj za nadaljnji notranji razvoj, gospodarski in kulturni, vseh držav, pred vsem pa mladih ameriških republik. VISOKA GLOBA Pred nekaj meseci je bila vlada naložila frigorifucu "Anglo" 30.000 pesov globe, ker je bila klavnica prekršila zakon 11.126, ki vsebuje predpise gleda kupčij z živim blagom; nekemu živinorejcu je bila plačala za živino, ki jo je kupila od njega, mnogo manj, nego mu je šlo. Vodstvo "Angla" je vložilo priziv na zvezno sodišče ter je skušalo dokazati,. da ni krivde na njegovi stra ni, sploh pa da je omenjeni zakon, na podlagi katerega je izvršilna o-blast določila kazen, protiustaven. Sodniki pa so priziv zavrnili in frigorífico bo moral plačati globo. svoj. govor, je neki mladenič začel vzklikati komunizmu; iz-nenada je počil strel in fant se je zgrudil težko ranjen na tla. Prepeljati so ga morali v bolnišnico. Doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je sprožil strel. Domnevajo, da je bil to kakšen fašist, ki se je bil pomešal med demonstrante. Na nekaterih drugih krajih so delavci skušali stvoriti po-vorke z rdečimi zastavami, a jih je policija razgnala» nekatere pa tudi aretirala. Tudi iz notranjosti dežele poročajo, da so majniške proslave potekle splošno v redu in ni bilo nikier resnejših incidentov. Policija je bila v pripravljenosti, posebno v glavnem mestu, a resnejše intervencije niso bile potrebne. PROTIVOJNI PAKT V argentinskem zunanjem ministrstvu so se zbrali prejšnji petek poslaniki mnogih ameriških repub- TLAKOVANJE ULIC Buenosaireška intendanca je objavila seznam cest, ki se bodo tlakovale tekom tega leta. Med ulicami ki jih bodo asfaltirali, jih je tudi nekaj iz Ville Devoto, kjer je naseljenih mnogo naših rojakov. Ir-------- Instituto Médico Moderno Ta zavod je edini v Bueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi pregleda z X-žarki ter jim analizira kri in seč Konzultacije in analize brezplačno KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize. SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki 2ENSKE BOLEZNI — Tok; nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku. GRLO — NOS — UŠESA V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12. 347 - SUIPACHA - 347 LIKVIDACIJA DRUŽBE "BANCO DE LAS AMERICAS" Trg. sodnik Barroetavena je uradno odredil razpust delniške družbe "Banco de las Américas", ker se občni zbor delničarjev ni mogel vršiti; kot lastnik pretežne večine delnic figurira namreč Tortko Milic, podravnatelj banke "Comercial del Plata", ki je pa pod ključem in se skupščine delničarjev seveda ni mogel udeležiti. Družba Bco. de las Américas je v svojih operacijah izgubila ves družbeni kapital. Radi raznih nerednosti v poslovanju, glede katerih se še vodi preiskava je sodnik odvzel članom direktorija J. Castellanu, U. Jurkoviču in J. Carbalhu pravico, da razpolagajo s svojim zasebnim imetjem, dokler sodna oblast ne ugotovi, v koliko so osebno odgovcrni za nerednosti v poslovanju omenjenega zavoda. VISOKO STAROST STA UČAKALI Listi poročajo, da sta v San Car-losu, pokr. Salta, umrli te dni dve starki v več ko častitljivi starosti; Maria H. de Clemente je bila uča-kala 120 let, Fortunata Gallo de Moya pa 116 let. Smrt ju je pobrala istega dne. 4 MRTVI V SPOPADU S TATOVI V bližini Reconquista, pokr. Santa Fe, je prišlo do spopada med policijo in dvema tatovoma, ki sta bila ukradla večje število že zaklanih jagnjet. Policaje in okradenega trgovca sta tatova sprejela s streljanjem; sprožila sta revolverje iz zasede ter smrtno pogodila trgovca in policaja Ledesmo, a sta svoj zločin plačala z življenjem. ZAPLENJENA MOKA Oblasti so zasegle v Córdobi 9176 vreč moke, ki je bila "izboljšana" z vporabo kemičnih primesi, kar je vlada pred nedavnim strogo prepovedala. Krojačniea Leopold Ušaj O.K. D. »Ljudski oder" vabi na prireditev, ki se bo vršila 6. maja ob 3. popoldne v dvo-1 _ • "VV c0H„mKrp" „1¡ra AT.STNA 2832. rani 'XX Setiembre SPORED i. 2. 4. 4. Otvoritev (godba) Hudovernik: Naša zvezda ( moški zbor) N. N.: Vabilo i. Stoka: Moč uniforme (Burka s petjem, v treh dejanjih) Po sporedu prosta zabava in ples. Vstopnina: $ 1.00; redni člani $ 0.50.; članice imajo prost vstop. K obilni udeležbi vabi Ocbor. Calle GARMENDIA štev 4973 kjer boste našli najboljšo postrežbo in solidne cene Prvovrstno delo DOCK SUD Naša slovanska lekarna Tu boste lepo postreženi v lastnem jeziku — Krvne analize seča izvršimo brezplačno C. Facundo Quiroga 1441 Nasproti policijskemu komisari-jatu DRUŠTVENIVESTNIK POVRATEK V DOMOVINO V soboto, dne 28. aprila je odpotovala s parnikom "Neptunijo" naša vrla in požrtvovalna članica Celestina C ó s a r s hčerkico Jo-lando. Sestri Cesarjevi, ki je neumorno sodelovala v našem pevskem in dramatičnem odseku, kakor tudi naraščajki Jolandi, želimo srečno pot in veselo bivanje v domačem kraju. Odbor Sokola "La Paternal". DELOVANJE ODSEKOV SOKOLA "LA PATERNAL". Ponedeljek: Prosto. Torek: Telovadba. Sreda: Godbene vaje. Četrtek: Pevske vaje za moške. Petek: Telovadba. Sobota: Godbene vaje. Nedelja: Pevske vaje za ženske in moške ter vaje dramatičnega odseka. V torek, 8. t. m., odborova seja ob 20.30. ALI STE ŽE KDAJ BILI NA VINSKI TRGATVI? Mislimo, da se ne varamo, če rečemo, da v Buenos Airesu še niste imeli prilike udeležiti se takšne prireditve. Ako se hočete pošteno razvedriti ter se od srca nasmejati, pridite na "Vinsko trgatev", ki se bo vršila 20. t. m. v prostorih Sokola "La Paternal", ul. Luis Viale 1746, vogal — esq. — Donato Alvarez, dve kvadri od Gaone! Svirala bo društvena godba in deloval bo dobro preskrbljen bufet. Čisti dobiček te prireditve, ki je za buenosaireške Slovence nekaj novega, je namenjen slovenski šoli. POIZVEDOVANJA Tukajšnje jugoslovansko poslani štvo, Carcas 1705, išče naslednje o-sebe: Jožefa in Karolino Kerec; Nikolo Vitasoviča Nikolina iz Dr-venika, občina Gradec, srez Makar-ska; Tihomira Nikoliča iz Draževca, ki je leta 1928 živel v Villa Angela, Chaco; Nadalje prosi naše izseljence, ki bi kaj vedeli o Jakobu Kevu, ki je baje živel v Villa Maria, Córdoba, ter tam umrl, naj bi to sporočili konzularnemu odseku na zgoraj i- menovani naslov. CERKVENI VESTN1K CERKVENI KOLEDAR 6. maja — peta povelikonočna nedelja — slovenske božje službe po navadi ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne. 7. maja'"— pondeljek — spomin svetega Stanislava, krakovskega škofa, prvega mučenca in patrona poljskega naroda, kateremu je dne 8. maja 1079 poljski kralj Boleslav II. Drzni z mečem razklal glavo, ko je sveti škof ravno maševal v cerkvici svetega Mihaela na Skalici pri Krakovem. Primerjaj Aškerčevo pesem Mutec Osojski. 8. maja — torek — spomin prika-zanja vélikega angela Mihaela na gori Monte Gargano. 9. maja — sreda — spomin vélikega grškega učenjaka štetega Gre gorija iz Nazianza, škofa, carigraj-skega patrijarha, slavnega pisatelja in učenika Cerkve. Pondeljek, torek in sreda pred praznikom Gospodovega vnebohoda so prošnji dnevi. Pri nas doma imajo te dni po vseh župnijah spokorne procesije, pri katerih pojejo litanije vseh svetnikov in prosijo božje pomoči v vsakovrstnih stiskah in nesrečah. 10. maja — četrtek — zapovedan praznik Gospodovega vnebogoda. Slovenske božje službe na Paterna-lu, Avalos 250, kakor ob nedeljah: ob desetih sveta maša s slovensko pridigo in slovenskim petjem, popoldne ob štirih pa pete litanije z blagoslovom. 11. maja — petek — osmina praznika Gospodovega vnebohoda. 12. maja — sobota — spomin svetih bratov in sužnjev Nereja in Ahileja, ki sta bila hkrati z njihovo gospodarico zaradi krščanske vere izgnana iz rodnega mesta v daljne, nezdrave kraje, po dolgem prognanstvu strahovito mučena in slednjič hkrati z gospodarico Fla-vijo Domitillo obglavljena. 13. maja — nedelja v osmini vnebohoda — slovenske božje službe po navadi. CERKVENA KRONIKA Zakrament svetega krsta je prejel Robert Fermin Colja, kateremu sta botrovala Franc in Štefanija Vovk. Vse dobro! Zakrament svetega krsta je prejela Marija Terezija Trobec, kateri sta botrovala Jožef Trobec in Marija Furlan - Kukanja, in kateri želimo vso srečo! SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ŽA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak rojak je dobrodošel - SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE PRÍPRAVE ZA VELIKI SOKOL SKI ZLET V ZAGREBU V proslavo 60. obletnice ustanovitve Hrvatskega Sokola v Zagrebu, je zagrebška sokolska župa sklenila prirediti velik jubilarni zlet. Vršil se bo v začetku meseca avgusta. Zletski odbor dela že s polno paro; dvanajst odsekov skrbi, da bo organizacija čim popolnejša. Sredi marca se je že začelo graditi veliko zletišče, ki bo obsegalo vežbališče, gledališče in garderobo ter pritikline ter se bo dvigalo med cesto Svetico, Maksimirsko cesto in Jakičevo ulico. Čista površina bo merila v dolžini 162.80 m, v širini pa 109.15. Od vseh strani bo vežbališče obdano od tribun, kjer bo 22 tisoč sedežev, pod tribunami pa bodo stojišča in bo prostora za 30 tisoč gledalcev. Prostor, namenjen gledalcem, bo mogel torej sprejeti skupno neka]' nad 50.000 oseb. Zletišče se bo zgradilo iz samega lesa. Pred zletiščem bo glavna aleja, ki bo široka 40 metrov. Tu se bodo postavili paviljoni za predajanje raznih potrebščin: na južni strani bodo kavarne, restavracije itd. Garderobe bodo obsežne; v njih bo našlo istočasno prostora 13.000 telovadcev. Na vežbališču bo moglo nastopiti istočasno 5.000 telovadcev. Stadion bo služil pozneje tudi za druge prireditve. Menda se bo že v septembru vršila v njem velika balkanska olimpijada. Glavne proslave in zletske prireditve se bodo vršile od 3. do 5. avgusta. Vlada in opozicija Na seji senata, ki se je vršila 28. marca, je predsednik jugoslovanske vlade odgovoril senatorju Ma-žuraniču, ki je (povodom razprave o jugoslovanski zunanji politiki) pohvalno govoril o Jevtičevih uspehih, a grajal notranjo politiko, o kateri je dejal, *a tudi vpliva na zunanje odnošaje. Ministrski predsednik Uzunovic je v zvezi z Mažu-raničevimi besedami pojasnil stališče vlade napram opoziciji. Dejal je, da jé bilo politično življenje v Jugoslaviji pred 6. januarjem 1929 na krivih poteh; "imeli smo", je naglašal, "kakšnih 17 političnih strank, partij, frakcij in/grupacij, a čemu, če veliki ameriški narod odpravi z dvema strankama, če ima Anglija šele v zadnjem času vsega tri stranke? Jaz sem smatral tak- * it' * lir * * rat, in smatram tudi danes, da je 17 strank za naš narod luksus ter da je želeti, da ubere politično življenje takšen pravec, da bomo i-meli samo nekoliko resnih in močnih strank, tako da bodo politične organizacije mogle ena drugo izmenjavati v vladanju: ko se ena izčrpa v delu, kar ji- povsem naravno, da druga prevzame vodstvo državnih poslov z naprednejšimi idejami, z večjo voljo in večjo kon-struktivnostjo, ker samo na tak način morejo stranke najbolje služiti narodnim potrebam in ciljem". Z zakonom o združenjih se je ustvarila možnost za ustavljanje novih strank, a do danes se še ni pojavil združen in močan opozocijski blok, marveč sta v opoziciji samo dve politični grupaciji: grupaciji gg. Ja-niča in Hodjere.Močno opozicijo ker bi se spričo r.je bolj strnile njene vrste. Opozicijskega bloka pa doslej bi si želela tudi vladajoča stranka, še ni, ker se glavni voditelji opozicije nočejo odpovedati separatističnim težnjam, izraženim v punkta-cijah in deklaracijah. Nedvoumni pristanek na temeljno državno po- j litiko je pa predpogoj za sleherno ustanavljanje strank. "To osnovno politiko", je dejal Uzunovic, "mora sprejeti jasno in glasno vsakdo, ki hoče voditi politiko v tej deželi, ker je to tako fundamentalna politika našega državnega in narodnega življenja, da jo bomo branili s strankarskimi, £ političnimi kombinacijami, s politiko, pa tudi z drugimi sredstvi, če bo to potrebno": JEVTIČEVO POTOVANJE V ANKARO Odkar so se obnovili odnošaji med Jugoslavijo in Turško, je bil turški zunanji minister že dva krat v Beogradu na uradnem posetu, nekajkrat pa neoficielno. Ker njegov jugoslovanski kolega teh posetov ni vrnil, so gotovi krogi začeli širiti vesti, v katerih so na svoj način tolmačili to dejstvo. Ti komentarji, ki so bili neutemeljeni, so utihnili v preteklem mesecu, ko je bilo u-radno javljeno, da bo minister Jev-tič odpotoval v glavno mesto Turčije, v Ankaro, in da se bo 15. aprila sestal s Tevfik Ruški begom, kakor se je tudi v resnici zgodilo. Predstavnika jugoslovenske vlade so na Turškem sprejeli z velikimi častmi. JUGOSLOVANSKOBOL GARSKO ZBLIŽANJE Iz Sofije poročajo, da je upravni odbor tamošnjega Bolgarsko-jugo-slovanskega društva priredil dne 3. aprila večerjo v čast novodošlemu polnomočnemu jugoslovanskemu mi nistru g. Cincar-Markoviču. Predsednik društva, bivši minister Ka-zasov, je poslaniku čestital k imenovanju ter povdaril, da bo zastopnik jugoslovanske vlade imel priliko videti v Sofiji, kako velika sprememba je nastopila pri Bolgarih, pri katerih se vedno bolj širi prepričanje, da je zbližanje med obema bratskima narodoma nujno potrebno. G. Cincar-Markovič je bil imenovan za častnega predsednika društva. TURIZEM V DALMACIJI Tujski promet v Dalmaciji je spet začel oživljati z nastopom lepih pomladanskih dni ob sinji Adriji. Ne samo med tujci, tudi med Jugoslovani je vedno večje zanimanje za naravne krasote jugoslovanskega Primorja. Za časa velikonočnih praznikov je bilo v Splitu precej živahno, ker je prišlo v mesto preko 1.000 turistov, tujcev in domačinov; mnogo jih je bilo iz Zagreba. ZVERINE ZA ZAGREB Zagrebška občina je nabavila za zoološki vrt en par tigrov, en par pingvinov in enega noja. Plačala je za te živali 120.000 dinarjev. UMOR IZ MAŠČEVANJA V selu Bilo, občina Cetingrad pri Slunju, je 22 letni Janko Zalac ubil s strelom iz puške 16 letnega tovariša Anteja Božičeviča, in sicer iz maščevanja. Ustrelil je proti njemu skozi okno tuje hiše, kamor je bil Ante prišel z večjo družbo je-mat slovo, ker je imel naslednjega dne odpotovati v Beograd. Ši-bre so lahko ranile še dve ženski, vedal, da se je hotel maščevati nad Božicevičem, ker ga je ta mnogokrat žalil vpričo drugih; s pestmi da mu mogel plačati, ker je bil Ante mnogo močnejši od njega. Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 ZaCedja pri ul. Dorregro 931, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 VESTI S PRIMORSKEGA ITALIJANSKA SKRB ZA CESTE OB MEJI Kako se Italija vneto pripravlja na bodočo vojno, to nam najbolj izpričuje dejstvo, da posveča nad vse veliko skrb cestam, ki vežejo zaledje z mejo. Tej italijanski skrbi se ima zahvaliti Julijska krajina za celo omrežje cest. civilnih in vojaških, ki se vedno bolj širi. Vse glavne ceste, kot so naprimer one, ki vodijo iz Trsta na Reko, v Postojno, v Gorico in preko Tržiča v notranjost Italije, so na novo izpeljane, pokrite z asfaltom; prevelike strmine so se ublažile, ostri o-vinki odpravili. Sedaj bodo popravili cesto, ki se pri Sesljanu cepi od tržiške ter gre preko Nabreži-ne, Proseka in Občin do ceste, ki veže Trst. preko Sežane, s Postoj- no. Cesto bodo ponekod razširili ter jo preuredili zlasti na ovinkih. Na Proseku bodo radi ceste podrli hišo, kjer je bila prej gostilna Luk-ševih. FAŠISTIČNA VELIKODUŠNOST V Mirnu obstoja organizacija "Opera Nazionale Fascista", ki je razglasila, da bo skrbela za brezposelne. In res je začela deliti delavcem. ki so brez zaslužka, brezplačna kosila. Toliki fašistični človekoljubnosti so se mnogi čudili, dokler niso izvedeli, kako je z njo. S človekoljubnostjo paradira in si dela reklamo fašistična organizacija. stroške pa nosi neki slovenski trgovec, pri katerem je "Opera Nazionale" naročila jestvine, ki jih sedaj noče plačati. * lir * * * * * * *. * * IOE Newyorskc velemesto ponoči jonou loaocr aoi Restaurant "Europeo Edino znano shajališče naših rojakov v mestu Prvovrstna postrežba na evropski način Vsak večer svira »J 1 O D o RECONQUISTA 542 - mi—»ni — D o POPOLN TAMBURASKI ZBOR kakršnega naši rojaki še niso imeli prilike slišati v Južni Ameriki. Ob spremljevanju tamburic se prepevajo naše lepe pesmi. Za obisk se priporočata vsem slovenskim rojakom DIVIČ IN BATISTIÓ Lastnika • U. T. Retiro 31 - 3895 ----i»""1 —rr» T-.ru \ mnwmwm aoc mm Clínica Médica "SLAVIS \ Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovic Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni. SPOLNE BOLEZNI (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. 7. popoldne Japonsko mesti Hakodate, kjer Je v kratkem preslsdku že dvakrat divjal po žar ter ga strašno opustošil. Preko 1000 oseb ]e našlo smrt v plamenih Nove uniiorme italijanske vojske Govorimo jugoslovanske Jezike in sprejemamo od 10. — 12. uro ter od 3. ZMERNE CENE OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro 0101000001004823485302000202000101150200020223485348232353010248230202020002010100000102020201010053235323232300010223530000020001000212000100020100020202010202020101000001000153230101 555555555Y55555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555955555555555555 ČIGAVA JE BODOČNOST V EVROPI? Nemška akádemija v Berlinu je izdala zanimivo knjigo, ki jo je spisal učenjak Burgdor fer pod naslovom "Izumiranje belih narodov". Pisec si je postavil tudi važno vprašanje: Čigava je bodočnost v Evropi? Nihče ne bo učenjaku zameril, če je naprej naredil poklon narodu, kateremu sam pripada, saj je takšen poklon povsem razumljiv spričo prilik, ki sedaj vfódajo v Nemčiji. V svoji knjigi razlaga uvodoma, da ima nemški narod, ki je svetu dal Hitlerja, Goébbelsa in Goerin-ga, izredne rasne kvalitete in da bo zato bodočnost brez dvoma njegova. Pravo jedro knjige, ki ga komplimenti na račun Hitlerja in nacionalnega socializma nikakor ne morejo zakriti, je pa v ugotovitvi, da se biološki center Evrope polagoma, a sigurno, pomika prQti vzhodu. Danes ima Evropa približno pol milijarde prebivalcev. Črez trideset let jih bo imela, kakor računa avtor, kakšnih 600 milijonov, a porastek ne bo enakomerno porazdeljen med posamezne narode: glavni del poraste bo dala vzhodna E-vropa. — Proces premikanja biološkega centra proti vzhodu se vrši že dolgo. V letu i Si o je štela skupina germanskih narodov 59 milijonov duš, skupina romanskih narod./v 63. skupina slovanskih narodov pa 65 milijonov. Evropsko prebivalstvo, ki je takrat štelo svojih 18/ milijonov duš, je bilo torej precej enakomerno porazdeljeno na tri glavna plemen?.. Od takrat pa se je to ravnotežje močno spremenilo. Leta 1930 je bilo Germanov 149 mili jonov (30%), Romanov 121 milijonov, Slovanov pa 226 milijonov (45,6%). Pisec predvideva na podlagi svojih računov, da bo v letu 1960 razmerje za zapadne evropske narode še manj po-voljno; računa, da bo Germanov 160 milijonov (27%), Romanov 133 milijonov (22,2%), Slovanov pa 303 milijoni (51-%). Profesor Burgdoerfer pravi, da je narode Vzhodne, Severne in Srednje Evrope popadla takozvana "biološka skleroza" in da se nahajajo v dobi izumiranja, dočim doživljajo Slovani dobo biološkega cvetenja in bujnega naraščanja. Po mnenju nemškega učenjaka bo torej črez 26 let vsak drugi prebivalec Evrope Slovan. „SMRTNI ŽARKI" ZA POBIJANJE MRČESA Iz Moskve poročajo o zanimivih poskusih z znanimi „smrtnimi žarki", ki bi jih neki izumitelji ta ko spremenili v najsilnejši pripomoček za vojne namene. Kakor je razvidno iz moskovskih poročil, tega smotra vojni tehniki še ne bodo tako kmalu dosegli, pač pa se dajo smrtni žarki že prav izdatno uporabiti v boju proti — mrčesu. V vrt, ki so ga napadle gosenice, so postavili na višje mesto n. pr. žarilnik za te žarke in že po dveh sekundah so opazovali, da padajo gosenice in druga golazen z rastlin mrtve na tla. Večjih žuželk žarki sicer niso ubijali, pač pa so jim bili zelo neprijetni in so se pred njimi rajši umaknile drugam. Zanimivo uporabo so našli tem žarkom za odpravo mrčesa iz — oblek. Če se zarede uši v obleko, jih je kar težko spraviti iz nje in te skoraj samo z uporabo vrele vode, zaradi katere pa trpi obleka. Smrtni žarki pa so v nekoliko sekundah u-morili grdi mrčes in blago jih pri tem ni oviralo. Pri nekem poskusu so postavili na obleko gosenico, a žarki so jo ubili v dveh sekundah. SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — kislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje ¡/ur* V. profesorju Glassner, zdravniku univerze r.a f)":i.;i KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. • NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi čenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ 3.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /AR MIENTO 1017 ORDINIRAuIOcpIZ i 1A..20 SATI * * * * * * , * ; * * * * * Zobozdravnika y . ■ Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Tre lies 2538 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1723 Zapomnite si naš novi naslov "NOVI LIST" v Buenos Aires Lavalle 341, Escr.316 ¿IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIIf^ Restavracija "Vuono" ] LAVALLE 940 - U. T. 35-4205 j Prvovrstne italijanska kuhinja ¡ Ugodnosti za bankete ZMERNE CENE i PODLISTEK Franjo Krašovec: JESENSKI IZPREH0DI PO ITALIJI Nadejamo se. da ustrežemo našim čl. tateljem s tem potopisom, ki ga je pisec našel v svoji stari popotni malhi, saj omenja kraje, ki so jih spoznali tekom svetovne vojne mnogi Slovenci kot ujetniki, drugi pa, ko so pod Italijo nosili' vojaško suknjo. (Odlomki iz starega popotnega dnevnika iz 1. 1909) PADOVA Moja sanjarska duša je vztrepe-tala v dihu prve pomladi. Ponosna, kakor zasnubljena kraljičina, prihaja vesna v deželo, čarobna pomlad! Lepšega pomena veličastja, zmagoslavja in gloriole ga ni v besedi kralj, kot v slovu: vigred. — Prisrčno dobrodošla in iskreno pozdravljena, vroče ljubljelna ozna-njevalka radosti, sreče, življenja! Odeta v dragoceno krilo cvetja in zelenja, si polagoma priplula iz nebes in poljubila hrepenečo zemljo, in z nepremagljivo silo mi je srce rajskomilih livadah, kjer svatuje zahrepenelo po solncu in cvetju, po Pomlad, po deželi, kjer so nemirne Pesniške duše srkale toliko sladko-sti in utehe... Prijetno je bilo, ko sem oživlja-j°čega pomladanskega večera pri-romal iz Prage v Trst in se iz na-brežinske soteske divil, kako se solnce z ognjenimi poljubi potaplja v morje, kako žari in gori njegova rdeča krogla, kakor da je pravkar ušla iz sikajočega plavža... Še bolj prijetno mi je bilo pri d"ši, ko sem se na večer nekoliko Pokrepčal v hotelu "Balkan", kjer, sem preživel par prijetnih uric v krogu tržaških Slovencev. Tržaški Slovenci so bili brez dvoma najkul-turnejša in najbolj agilna veja našega naroda. V marsičem so nad-kriljevali druge Slovence. Imeli so vročekrvnost in entuziazem najbližjega mejaša Italijana, v občevanju in kretanju so bili dostojni ' in gibčni, kakor da so se učili pri Francozih, v političnem nastopanju presodni in hladnokrvni do mozga, kakor Anglež, v ljubezni do naroda pa en plamen, goreč in čist, kakor da so se vzgledovali pri največjih mojstrih rodoljubja — pri Čehih. A bili uo tudi praktični, dobro vedoč, da s samim idealizmom narod ne pride daleč. To nam je dokazoval njihov "Narodni dom". Krasno so znali združiti koristno z dobfim. To ni bil samo kak reprezentativni dom tržaškega slovenstva; tu so bili hotel, restavracija, kavarna, čitalnica, telovadnica, gle dališče, tiskarna, knjigoveznica, u-redništvo in upravništvo, hranilnica in posojilnica, odvetniške pisarne, stanovanja tržaških narodnih voditeljev — prav po pregovoru: "Bog živi V3e Slovene pod streho hiše ene"! Tžaško slovenstvo je danes na Golgoti. A tudi ta Golgota bo minula in čim bolj oddaljeni smo od njih, tem trdneje verujemo v vstajenje naših jadranskih čuvarjev. Nihče drugi ko veliki nemški zgodovinar Momsen nam je prerokoval: Preteklost pripada Latincem, sedanjost Germanom, bodočnost pa Slovanom! ' * ' ' ' Bila je čarobna spomladanska; noč — na polnoč je že šlo — ko sem se poslavljal od dragih tržaških Slovencev, ki sem se z nekaterimi tako brž spoprijateljil. Stopal sem proti pomolu. Lloydov paro-brod "Venus" se je polnil. Že drugi krat v življenju se zi-bljem z njim po sinji Adriji. Mirna, nebeškomila noč. Kakor nalašč za zaljubljence, za novoporočence! Nekoliko takšnih srečnih dvojic se je šetalo po krovu, jaz pa sam, samcat! Nekaj zavisti je bilo v meni, ko sem jih gledal. Kmalu pa sem bil v kabini; spal sem prav trdno, dokler me niso v Benetkah prebudili sitni natakarji. Še bi bil spal, da me niso zbudili. Nekoliko slabe volje sem veslal v gondoli po kanalu "Grande", ki ga je zlatilo jutranje solnce, da so odsevale v njem starodavne palače. Po dobri uri vožnje s hlaponom po nedogle'dni ravnini sem bil v Padovi. Z nekim posebnim čarom me je vleklo to mesto nase; sam ne vem zakaj. Ali zato, ker ima mnogo lepih cerkva in arheoloških zanimivosti? Nikdar ne potujem izključno le zaradi tega, da kaj vidim, nego zato, da se razvedrim; ako pa mimogrede kaj zanimivega opazim, se to ne odtegne mojemu spominu in peresu. Iz otroških let se mi vrinjajo v spomin naši stari "padarji" okrog po deželi, ki so danes že docela izumrli. Skoro vsi so bili promovi-rani na padovanski univerzi, ki je imela še pred kakšnimi 80 leti najbolj slovito medicinsko fakulteto na svetu. Kako živo se spominjam dobrodušnega dr. M. v nekem notranjskem trgu! V enem kotu sobe je imel nagačenega orla, v drugem medveda, na pisalni mizi mu je že desetletja ležala mrtvaška glava. Nad pisalno mizo pa je visela diploma padovanske univerze. Z zlatimi črkami je bilo zapisano: "Nos — rector magnificus universitatis Paduensis, nominamus..." In kadar je bil sivolasi mož posebno dobre volje, pokazal je na diplomo, potem pa se potrkal po prsih, rekoč: "Nos, doctor medicinae uni-versae, universitatie Paduensis!".. Resno je pristavil: "Ti tega seveda ne razumeš, premlad si še! A samo priden bodi in prišel bo čas, ko boš vedel, kaj se to pravi; takrat pa ne bo več na svetu..." In res je mene, padovanskega doktorja, že blagi mož legel v grob, še preden sem se bil toliko seznanil z latinščino. Par let po smrti dobrega starčka sem prišel v njegovo hišo, v kateri so bivali že popolnoma tuji ljudje. Slučajno sem zabredel na podstrešje. In kaj zagledam? V ko-! tu zlomljen okvir, v njem pa diploma padovanskega doktorja. Šipa je bila razbita, pod njo le še ostanki slavne diplome, ki se ji je poznalo, da so se z njo seznajale miši in podgane. Ubogi padovanski doktor! * Danes je v Padovo živahno vrvenje. Semenj je, in poleg konjskih mešetarjev so prispele ceie trume romarjev, da počaste sv. Antona. Pa tudi sicer brezdelni padovanec in padovanka kažeta danes mrzlično gibčnost: glej. kako brhko hiti po cerkvenem trgu padovanska matrona; z ličilom si je zakrila vse gube na ostarelem licu — spremenila se je v svežo, cvetočo in razposajeno devojko! Padovanci umejo prav mojstrski združiti idealno in pobožno z materialnim in profanim: cerkveni shod pa — konjski semenj! In lepi so vam bili ti konji, da sem se začudil, kako more obstajati v lačni Italiji tako krasno konjsko pleme. Ozke, vlažne ulice so bile natrpane z okoličanskim ljudstvom. Kakor bi Padova doživljala novo preseljevanje narodov, tolika množica ljudstva vre v mesto iz sosednih krajev: iz Abana, iz Comisara, iz Vigonze itd. Stojim na stopnicah padovanske katedrale in gledam nenavadni prizor: v cerkev se pomika, pojoč, ifedogledno dolg sprevod italske duhovščine in-vernikov; marsikatera mitra se svetli v sprevodu ... ' Zašel sem me-* ženske. Kolikor razumem njihovo narečje, si pravijo novice iz širne okolice. Na stotine se zbira devojk na velikem trgu : nobena vaška lepotica izpod sedmega znona ne zamudi današnjega dne, razen če jo je ostavil ljubček, ali da je obolela na smrt, ali pa da ! nima niti ene same lirice v svojem žepu. Med njimi mladeniči zagorelih lic, za njimi brezzobe starke, poleg njih pa otroci, ki so se komaj pred meseci rešili nadležnih povojev. Valovenje naroda me je vleklo s seboj in nehote sem prišel v padovanski "prato". Mnogo listnatega drevja je človeška roka razporedila v lep perivoj, v njegovo senco pa postavila mogočne mramornate kipe slavnih učencev padovanske univerze. Kako jim kalijo danep mir, častitim mramornatim očakom! Nebroj kolotočev se vrti, ob njih hreščeča godba, tekmujoča v najbujnejših disakordih. Na drugi strani pa konjski semenj! Mnogi tisočaki romajo iz rok v roke. V o-zadju so postavili šotore in vanje panorame in menažerije. Iskrih oči begajo laške lepotice med valove-čo množico in z nemim občudovanjem zro lepake: Za deset centezi-mov celo stoletje v besedi in sliki! Od angleško-burske moritve pa do rusko-japonske vojne. Kakor stena veliko platno ti izpričuje, da se tu poveličuje grozota človeškega klanja na Daljnem vzhodu. Slika predstavlja padec Port-Ar-turja. Na iskrem vrancu, demonskim pogledom, sedi zmagonosni Nogi in s ponosom turškega paše gleda prihajati ponižanega. Steslja. Na desni in levi dežuje granat in bomb. Na bojnem polju, kakor ze-ljnate glave, prave glave čoveških bitij. Nad njimi vzhaja solnce, vse-večno, vseoživljajoče. Življenje in smrt si podajata roke k nanavadni zvezi. Strašna, grandiozna, nenavadna slika! (Dalje.) ..................................................I............................... NAROČITE SE NA "Novi list" VZROKI POTRESOV Ameriški" astronom prof. Brown je poročal te dni o svojem senzacionalnem odkritju, da se zemlja ne ▼rti enakomerno okrog svoje osi. Z dolgimi opazovanji je dognal, da se vrti v nekih časih s pospešeno brzino, v drugih časih pa počasne-' je. Končnega vzroka temu pojavu še ni našel, pač pa je neposredni vzrok v tem, da se zemeljski premer spreminja, t. j. da postaja večji ali manjši. Če postane manjši, se vrti zemlja hitreje- če postane večji, pa počasneje. Seveda so vse te razlike v velikosti premera in v brzini zelo majhne in je bilo treba res natančne-' ga, sistematičnega opazovanja, da jih je Brown odkril. Vendar pa utegnejo biti zelo važne, ne toliko z ozi-rom na meritev časa, ki ji je podla-: ga baš zemeljska rotacija, kolikor z ozirom na napovedi — potresov. Prof. Brown namreč opozarja na to, da nastanejo pri vsaki spremembi KAKO SLUŽIJO FILMSKI IGRALCI V zadnjih tednih se je vršila v Ameriki ponovno razprava o «grom nih dohodkih filmskih zvezd in zvezdnikov. O teh dohodkih vladajo najbolj protislovna mnenja, a dejanski položaj je povedal po vsej priliki znameniti hollywoodski film ski manager Frank Joys. Joys pravi, da zasluži med ženskami še vedno največ gvedinja Greta Garbo, ki dobi za vsako glavno vlogo fantastično vsoto 250.000 dolarjev. "Božanska" Greta nastopi letno samo v dveh filmih, a to pomeni, da vnašajo njeni dohodki 500 tisoč dolarjev. Takoj za njo pride Mae Westova, ki ima šele prav kratko kariero, a dobiva za ZA KRATEK CAS Dobro ga je škvrnil Pri neki razprav* pred pariškim sodiščem je prišel pričevat tudi neki delavec. Odvetnik tožene stranke je pričo oholo vprašal: "Ali ste že bili v zaporu?" Priča je prikimala. Tedaj se je odvetnik samozavestno obrnil k sod niku: "Nu, zdaj sami vidite, na kakšne priče se naslanja nasprotna stranka." Ko je bilo zasliševanje končano, se obrne še predsednik na pričo z vprašanjem: "Zakaj ste bili v zaporu?" Mirno odgovori priča: "Po poklicu sem sobni pleskar, in vsak film 50,000 dolarjev. Ko po- tako so me poklicali, da prepleskam teče nje sedanja pogodba, pa bo celico, kjer je sedel neki odvetnik, lahko računala, z dosti višjo gažo.| ker je osleparil svojega klienta." Poleg teh dveh zvezd so različne j Zapleteno pojasnilo druge, ki jih plačujejo tedensko, a tako, da jim lahki zavida vsak po- Franccski zunanji minister Barthou i (na desni) v družbi Paula Claudela, poslanika v Bruslju Zdravniška "Ali bi lahko izvedela, gospod doktor, kako je z mojo prijateljico? Saj je še v vaši oskrbi? "Ne„ nič več." "O, torej je že izven nevarnosti?" PRVA SLOV. ZOBNA KLINIKA Malabia 418, na križišču s Triunvirato U. T. Danvin 4504 Kombinacija tramvaja in podzem. železnice Lacroze, postaja Canning Krone, mostovi in popravila Delo zajamčeno Cene zmerne Ordinira od 9. do 12. in od 14. do 22, Ob nedeljah od 9. do 15. M. Pavlusiak vprečni smrtnik. Marión Davies do 'Da — zdaj vozi prej — prej je "Kaj? Vlak je že odšel? Ali je1 mar vozni red izpremenjen?" j ij KOTEL biva tedensko n. pr. skoraj 10,000 vozil pozneje — pozneje, bo pa spet dol., nekatere druge zvezde pa ne pozneje vozil." dosti manj. zemeljskega obsega napetosti v ze^ Med ¡grald ima danes meljski skorji, ki morajo povzročati- dohodke menda John Ba. potrese. Šlo bi sedaj samo za to, da( rrymore Dobiya 50 000 do 80)000 bi mogli odkriti kakšno zakonitost, ^ za {.]m¡ & ker je eden izmed v spremembah obsega, pa bi lahko najbolj zapoglen¡h fiimskih umet-napovedovali potresepribližno tako n lahko mislim0f kakšen je točno kakor sončne in lunine mrke. ^ dohodek Tudi njegov brat ne To bi spet preprečilo mnoge nesre-| zaogtaja dogt¡ za njim. Med dru.| če in škode, ki jih povzročajo potre-1 g¡mi prejema Richard Dix letno si med ljudmi in njihovim imetjem, j SQQm ^ % celo najmlajši «ii]m_ Tako pravi domneva prof. Brow^ ^ umetnik„ Baby Leroy> ki šteje na. Dali je upravičena, to je v pra- komaj p..lo ^ dob¡ya tedensko šanje, ki ga morajo rešiti drugi u-, pQ 10Q dol čenjaki. Na vsak način pa bo steklo še mnogo vode v morje, preden utegnejo izračunati periode, v katerih si potresi sledijo. Dollfuss je vsilil novo ustavo Avstrijska vlada je vsilila republiki novo ustavo, dasi je ogromna večina prebivalstva, ki jo tvorijo socialisti, nacijevei, pangermanisti in landbun-dovci, prati vladi in proti ustavi, ki daje izvršilni oblasti veliko moč in praktično odpravlja parlamentarizem in demokracijo. Ker so vsi socialistični poslanci izgani ali pa v ječah, vlada ni imela v parlamentu zadostne večine, pa je zato v zadnjem hipu razveljavila vse socialistične mandate, ki jih je bilo 74. Tako si je ustvarila zadostno večino, ki je ustavo o-dobrila. V eni sami uri je bilo nadalje pdobrenih celih 471 vladnih dekretov; torej skoro 71 na minuto -.. Neslednjega dne se je izvršila reorganizacija vlade. Za podkancelarja je bil imenovan knez Starhemberg, do-čim je Fey, dosedanji podkancelar, prevzel notranje ministrstvo. Feya in Starhemberga prištevajo socialis'i med glavne krivce februarskega klanja. Odkritje Oberdanovega spomenika v Trstu / Preteklo nedeljo so odkrili v Trstu Oberdanov spomenik. Italijanskega kralja je zastopal aostki vojvoda. Mesto je bilo v zastavah in vršile so ^e velike fašist;čne parade. Spomenik se nahaia na trgu, kjer so bile prej stare vojašnice. ...................................................................................................................................."«»• W KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. (višina ulice Cangallo 3500) PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA ^ElBiaHSISISlSPJaJEiai3M3lEIEISMSI3ISEEM3 ra MEHANIČNA DELAVNICA REBEK AVGUST Kupuje, prodaja ter popravlja šivalne stroje, kolesa, samokrese itd. itd.' Izredne ugodne prilike LOPE DE VEGA 2933 Villa Devoto y> Kar se tiče izvenameriških filmskih industrij, je najbolj kulantna menda japonska industrija. Plače ki jih prejemajo japonski promi-nenti, se lahko pokažejo tudi poleg ameriških. V nasprotju s tem pa plačuje kitajski film svoje veli-, čine najslabše. "Kitajska Greta Garbo" Butterfly Wu, ki ima največjo plačo, prejme letno n. pr. komaj 6000 dol. Ameriški strokovnja-¡ ki trdijo, da so komparse v Holly-woodu bolje plačane. "Rumeni Chevalier" King Jen je drugi najbolje plačani kitajski zvedznik. Dobiva pa letno komaj 1000 dol.! * 4 * « LETNIH $ 5.- ni mnogo za dober in zanimiv list velikega formata NAROČITE SE! Clínica Médica "Brown" ZDRAVI: SPOLNE BOLEZNI: Kapavico in sifilis KRVNE BOLEZNI: Slabo kri in obnemoglost ŽELODEC: Črevesne bolezni, kislino in bolezni na jetrih Kostne bolezini, revmatizem, bolezni nosa, ušes in grla, živčne bolezni in glavobol, nadalje vse ŽENSKE IN OTROŠKE BOLEZNI X-zarki, ultravioletni žarki in diatermia Laboratorij za krvne analize Sprejemamo: od 10. do 12. in od 15. do 21. Oh nedeljah in praznikih od 9. do 12. PREGLED SAMO 2 PESA , | Almirante Brown 1039 ALBERT BELTRAN priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene. D to. Alvarez 2288, esq. Trelles '¿¿MSíaisiaisía^sjaiEJEJEisisjsfsiEfajaisisjaisEjs ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. Vsako nedeljo se PLEŠE Lefc)i prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik ; ' EMIL ¿IVEC ! PATERNAL Osorio 5085 aa bal DARUJEM JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" bovečano sliko v barvah za vsekih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 datje. Naj atelje je odprt tudi ob nsdeljah in praznikih Sava Johanovič — San Martín 608, Buenos Aires U Siamski kralj in kraljica v Parizu SPOLNE BOLEZNI Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstveni ni pripomočki in najnovejšimi napravami. DIATERMIJA — X ŽARKI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE Konzultacije brezplačno HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE Vodijo ga specializirani zdravniki in babice — Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja. SAMO 40 PESOV stane popolno zdravljenje kapavice Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5.— Gran Instituto Médico Abasto 3284 - CORRIENTES - 3284 II. nadstropje Specializirani zdravniki, diplomirani na tukajšnjih in na inozemskih univerzah sprejemajo od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in prazni kih od 10. do 12. ure. co> ŽENSKI KOTIČEK Zunanji znaki zdravja in bolezni Skoro ga ni dneva, da bi ne slišali besed, kakor: "Kako dobro izgledate", ali pa "Pozna se vam, da ste zdravi ko riba in da se vam dobro godi". Včasih pa naletimo tudi na človeka, ki nas bo takoj vprašal, komaj nam je pogledal v obraz: — "Kaj se ne počutite dobro; ali ste bolni?" Lajik, ki nima nobene medicinske izkušnje, izbira takšne izraze po svojem zelo osebnem občutku, ki vplivajo nanj razne vnanje okoliščine, kakor drža človeka, o katerem je govor, razsvetljava itd. Lajik bo tedaj neredko popolnoma napačno presojal stanje sočloveka. — Samo zdravnik, ki ima veliko prakso, bo lahko po vnanjem videzu z večjo sigurnostjo ocenil zdravstveno stanje kakega človeka, Zdravnik pozna tudi vse bolje vzroke, ki dajejo člo-vešemu obrazu različno barvo. Popolnoma krivo je naziranje, da kažejo rdeča lica zdravega človeka, bleda pa bolnega. Strokovnjak dobro ve, da so primeri zelo težkih bolnikov, n. pr. jetičnikov na pljučih v nekem določenem stadiju, ki kažejo na videz zdrava, rožnata lica. Po drugi strani so drugače zdra vi, morda le nekaj preobčutljivi ljudje, ki kaj hitro spremenijo barvo svojega obraza, od rožnate v bledo, iz blede spet v rožnato itd., ne da bi imelo to najmanjše zveze z njihovim zdravstvenim stanjem. Takšne spremembe temeljijo pač rade tudi na povsem psihičnih momentih, jezi veselju, presenečenju itd. in nimajo nobenega opravka z organskimi vzroki, najmanj pa s kakšno boleznijo. Tudi na sporni- ¡ kih, ki so nedvomno zdrav tip, opazujemo po težkih bojih določeno bledoto obraza, kar pa je povsem normalen pojav. Nastala je le tako, so se/žile v velikem telesnem naporu izredno stisnile, tako da kri ne more preplaviti kože in ji dati normalno barvo. Na podlagi bledega ali rožnatega obraza je mogoče sklepati z neko sigurnostjo na zdravje kvečjemu pri otrocih in zelo mladih ljudeh, a še tu zmote niso izključene. Med navadno bledoto in tako zva-nim "zdravim licem" je pa cela vrsta raznih barvnih odtenkov, po katerih more vešč človek precej zanesljivo sklepati na razna organsko bolna stanja pri sočloveku. Pri ★ ti * ^T * & Nov model klobuka ★ ti * ti * ti ljudeh, ki trpijo z^ dolgotrajnimi, izsuševajočimi boleznimi, kakršne so tuberkuloza, malarija, rak, naletimo n. pr. prečesto na neko posebno rjavkasto barvo obraza. Pri ljudeh, ki trpijo na jetrih, je ta bar va nekoliko temnejša z rumenkastimi odtenki. Izrazito rumene obraze dobimo predvsem pri bolnikih na žolču. Pri teh se tudi očesna belina poborva očitno rumeno. Modrikaste ustnice in obraze kažejo na bolezni srca in dihal, posebno izrazito modrikasto barvo imajo takšni ljudje v akutnih primerih — pomislimo na primer na astmatike in podobne bolnike med napadi dušenja. Sploh so 'nenaravne' barve obraza vsaj pri belokožcih še najsigurnej-ši vnanji znak raznih bolezni, a tudi tu je treba bolezen ugotoviti še po drugih znakih in metodah, preden je možna definitivna sodba. — Razni načini prehrane in podobne vnanje okoliščine dado človeku namreč tudi lahko nenaravno barvo, pri tem je pa lahko zdrav kakor riba v vodi. Tudi nekatera zdravila imajo to lastnost, da človeku prebarvajo obraz na nenavaden način. Meda v Parizu: večerna obleka Migljaji za hišne gospodinje Dober zrak v sobi. Brinjeve jagode niso dobre samo kot pridatek h kvaši za divjačino ali h kislemu zelju, nego tudi osvežijo zrak v sobi. Na lopatci prinesemo zareče oglje ali žerjavico od drv in stresemo na to pest stlačenih brinjevih jagod ter gremo z lopatco parkrat po sobi se-mintja. Para brinjevih jagod prežene zlasti po jedi ves neprijetni vonj. Pa tudi sveži ali posušeni pomarančni olupki imajo isti uspeh. Prijeten vonj se razvije tudi, ako vliješ žlico ostrega kisa na razbeljeno železo, ali ako kaneš žličko terpentina v posodico vroče vode. Vendar pa povzroča po-lednje precej močan vonj, ki ga živčno slaboten človek že težko prenaša. ZA NASE KUHARICE ZELJNATE KLOBASICE Kuhaj v slani codi cela peresa zeljnate glave. Napol kuhano odcedi, izreži trdo sredino ter jih namaži s sledečim: Mešaj sirovo maslo, da se nasmetani, dodaj nekoliko soli, jajca, riban sir in krušne drobtine, namočene v mleku. Ko si peresa s tem namazala, zvij jih v obliko klobasice, deni jih v pekač, potrosi s koščeki sirovega masla in z na drobno zreza-no čebulo. Peci jih v peči, dokler ne zarumene. Serviraj jih z mesom ali solato. Isto moreš narediti tudi z oh-rovtom (vrzotami). IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Pragi ln Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. Deluje že 25 let, bivša babica v bolnišnici J. Fernftndez Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 8389 Buenosaiveška kronika Nov način izsiljevanja Ko je v soboto notar Carlos Rez-zónico izstopil iz hiše štev. 44 na ul. Castro Barros, kjer stanuje, sta mu stopila nasproti dva moške ter mu napovedala aretacijo; legitima-rala sta se s policijsko "chapo" ter mu sporočila, da ga morata odvesti v La Plato. Notar jima je sledil v avto, ki je čaical v bližini. Med vožnjo ga je eden izmed dvojice silil, naj mu da gotovo svoto denarja, pa da ga bo izpustil. Notar ni hotel o tem ničesar slišati. Ko je vozilo prispelo v La Plato, pred policijsko poslopje, je eden izmed pret-veznih agentov stopil v notranjost poslopja, a se je kmalu vrnil ter dejal, da se morajo odpeljati spet v Buenos Aires. Na povratku sta možakarja spet silila v notarja, naj bi z denarjem odkupil svojo svobodo, a nista imela sreče. Izpustila sta ga zato v bližini njegovega stanovanja. Notar je v enem izmed izsiljevalcev spoznal nekega svojega sorodnika ter je zadevo naznanil policiji, ki je uvedla preiskavo in si posebno prizadeva ugotoviti, kako sta zlikovca prišla do detektivskih znakov. Notarjevega sorodnika, nekega Rezzonica, je policija že prijela. Smrtna nesreča pri delu. Litvanski državljan Anton Zawa-ni, star 35 let in zaposlen pri državnem higijenskem uradu, je čistil v nedeljo, kakor običajno,, osem metrov globok vodnjak, v katerega se odtekajo vode, pa je pri delu o-mahnil in padel v vodo. Našli so ga šele črez nekaj časa, a bilo je že prepozno. Zawani je bil že mrtev. S kamijona je padel in se ubil Na ulici Paraguay, med ul. Gallo in Bustamante, je v soboto stopil na kamijon, da bo razkladal pohištvo, 24 letni Joahim Ceijas. Ko je bil že na vozu, je šofer nekoliko pognal vozilo, pa je s tem povzročil, da je mladenič zgubil ravnovesje ter padel na tla; pri padcu se je tako močno pobil, da je naslednjega dne umrl v bolnišnici. Delavke pri šivanju dežnikov v veliki angl. tovarni * ti * ti * & bil mož že mrtev. Na mizi je bilo pismo, v katerem je bilo rečeno, da sta sklenila umreti, da se rešita iz bede, ki taro. Živela sta nekoč zelo udobno, a so ju nesrečni moževi posli spravili v mizerijo. Ženo so spravili v bolnišnico Pirovano, kjer se bori s smrtjo. Vlak ga je povozil Pedro Sierra je hotel prekoračiti progo železnice C. A. na višini ul. Manuel Pedraza. V trenutku, -ko je stopal preko tračnic, je pridrvel vlak, ki se mu Sierra ni mogel več izogniti. Zgrabilo ga je in tako raz-mesarilo, da je bil takoj mrtev. Spopad med policijo in komunisti Večja skupina komunistov je lepila pretekli ponedeljek ob 4. zjutraj po Dock Sudu lepake, katerih vsebina se je zdela nekemu policaju prevratna. Mož postave je komuniste pozval, naj prenehajo z le-plenjem ter naj letake, ki so jih še imeli, uničijo. Komunisti policaja niso poslušali, marveč so se s njim začeli prerekati. Prišlo je do stre- * ti * ti * ti ljanja, tekom katerega sta dva komunista padla, zadeta od krogle. Josip Votps, star 30 let, je pozneje izdihnil v bolnišnici, njegov drug Mihajlo Olik pa je lažje ranjen. Oba sta Poljaka. Pozneje je policija aretirala še dva komunista, ki sta lepila letake, večina pa se je razbežala. V zaporu je tudi policaj in neki nočni čuvaj, ki je policaja opozoril na lepake ter mu pri streljanju tudi pomagal. Oblasti so u-vedlo preiskavo, da ugotovijo, kdo je prvi začel streljati. Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) | NAJCENEJŠE VOZNE LISTKE za r Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Argentinijo boste našli pri V smrt iz obupa V ul. Cuba štev. 2963, v sobi kjer sta stanovala, je v ponedeljek popoldne ustrelil O. Hermann, star 63 let, svojo ženo Adelo, staro 50 let, nato pa še samega sebe. Sosedje, ki so slišali strele, so vdrli v sobo ter našli ženo težko ranjeno, dočim je Compañía General de Pasajes "TRANSOCEAN BUENOS AIRES SAN MARTIN 631 Edina pomorskoplovna agencija vaših rojakov Ne bo Vas prevarila, niti izkoriščala DENARNA NAKAZILA izvršujemo brez prošnje, najceneje in hitro Na nas lahko naslovite pošto in Vam jo mi dostavimo Svoji k svojim! Uradujemo od 8. do 19. ure IVO M. DRINKOVIC IN DRUG Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ¡ ZASEBNO KLINIKO | Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires j V VSAKEM SLUČAJU ( NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE I UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR- K. VELJANOVIČ ¡ I NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI S PRŠEMA BOLNIKE V POPOLNO | g OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE j I POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO ¡ Sprejemamo od 14. do-20. ure. g SmiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii»iiiiiiiiiiiiiiiii>iii>iii<tii**uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»imiiiinm<>o^ Optica "La Moderna" S. LE V ACO V Buenos Aires Avenida San Martín 2575 Diplomiran optik. Pregled brezplačen. Vsakovrstne fotografske potrebščine. \>0<><>0<>C><>0<><><>C>0<>00 Córdoba, Rio Segundo, Tucuman, Mendoza. Tudi v Montevideu, glavnem mestu Uruguaya, sta dve ogromni pivovarni. Ko sem pred par leti potoval po trgovskih poslih po republiki Chile, sem izvedel, da imajo tam nič manj ko šestdeset pivovaren. Torej, savinjski veletržci s hmeljem: Le pogumno! In najboljše še pride: ena največjih pivovaren v Chileju da nahaja v mestu Antofagasti, ki je j center solitrne industrije; lastnik! te pivovarne je pa dalmatinski ro-1 jak g. Mitrovič. Prav zelo dvomim,' da ta gospod kaj ve o savinjskem hmelju, in prav tako dvomim, da so savinjčani že kaj slišali o Mitro- j viču. O tehničnih podrobnostih ne bom govoril, saj mi je znano, da je za-1 devna hmeljarna v Žalcu tehnično na višku. Najbolj običajen je izvoz v cilindrih po 50 kg in glede kako-1 vosti je treba upoštevati, da lep zelen hmelj doseže višje cene, ne- j go pa bled in rumenkast. Važna pa je doba izvoza. V Sloveniji trgate hmelj od avgusta do septembra, tukaj pa začenja glavna poraba v o-ktobru ter traja do februarja. Ne rečem, da bi se v mesecih od marca do septembra hmelj ne dal pla-cirati, a konsum v poletnih mesecih je neizmerno večji. Prepričan sem, da vas bo, Slovence, direktna prodaja hmelja na južnoameriških tržiščih nad vse zadovoljila ter vam donašala izkupiček, ki ga sedaj imajo od vašega hmelja prekupci. Slovenci nimate najbrž niti enega predmeta, ki bi mogel v vseh južnoameriških republikah računati na tako dobro ak-ceptacijo, kakor hmelj; v poštev bi namreč ne prišla samo Argentinija in Chile, marveč tudi Brazil, Venezuela, Bolivija, Peru itd. Fižol. Že vem, da se boste začudili: "Kaj takšna docela agrarna dežela, kakršna je Argentinija, niti fižola ne pridela dovolj za lastno porabo?" Argentinija, dragi prijatelji, je kaj čudna dežela in taka bo ostala še dolgo vrsto let. Ona producirá kvantitativno, ne pa kvalitativno. Ima ogromno produkcijo vina v svojih vinorodnih provincah Men-dozi in San Juanu, vkljub temu pa uvaža velike množine kvalitativnih vin iz Italije, Francije in Španije, To velja tudi za fižol. Slovenski fižol, kar se okusa tiče, nima tekmeca na vsem svetu. V Argentiniji imamo glede slovenskega fižola že veliko prakso za seboj in oni, ki ga je spravil semkaj, se lahko pohvali: "veni, vidi, vici". Argentinska zemlja nikoli ne bo rodila takšnega fižola kot naša Slovenija. — Količinsko je pa proizvodnja v Argentiniji tolikšna, da v dobrih letinah popolnoma zadostuje za domači konsum. Vkjub temu se bo placiral naš fižol za občinstvo finega okusa. Nuino potrebno pa je, da se ne ponavljajo več one napake, ki so se doslej delale s strani slovenskih izvoznikov; Predvsem: Naj skušnjava nikogar ne zapelje, da bi poslal semkaj star fižol, četudi eno samo vrečo, kot se je to že dogodilo. Kdor ne pozna tukajšnjih razmer, si niti v sanjah ne more predstavljati, kakšno škodo povzroči s tem argentinskemu veletržcu in pa tudi, samemu sebi. Razmišljajte na podlagi naslednjega resničnega slučaja: iz Buenos Airesa se je poslal fižol 2000 km dateč v pokrajino. Jujuy; prevoznina sama stane skoro toliko kot blago. Prejemnik se je prepričal, da se fižol v 2—3 urah ne skuha, da je star, pa ga je postavil na razpalaganje buenosaireške-mu odpošiljatelju, ki je moral ponuditi svojemu oddaljenemu klijen-tu 50 odstotin popust na ceni. Razumljivo je, da pri. tej kupčiji ni i-mel dobička, marveč znatno zgu-go. Semkaj se je pošiljal star fižol, ki je že dišal po plesnobi. Tako se pa deiati ne sme! S starim fižolom storite kar hočete, le v Ameriko ga nikar ne pošiljajte, če si nočete pokvariti trga. Potrebno je nadalje, da je ves fižol, ki je namenjen v Južno Ameriko, ročno izbran. Semkaj je prihajal fižol zamazan, blaten, pomešan s prstjo in stročjem, kar mu je zelo pokvarilo ceno. Na to treba paziti; in nič ne de, tudi če se cena fižolu radi ročnega dela podraži za 1 dinar pri kilogramu. Slovenija ima mnogo vrst fižola in tukaj najbolj priljubljene vrste so: mandolon, prepeličar, bohinjec (Bocchini). O poslednjem je tu mnenje, da ima sijajen okus, podoben kostanjevemu. Glede embaiaže treba vedeti, da - so neobhodno potrebne dvojne vreče; zlasti zunanja vreča mora biti iz posebno goste in trdne juto-vine. Vsebina vreč: 70 kg. Važno je, da se vse vreče markirajo v neizbrisni barvi z začetnimi črkami ali pa s polnim imenom prejemnika v Buenos Airesu; to je važno radi tega, ker prihaja v buenosai-reško carinarno vsak dan na stotine vreč fižola, pa bi pomanjkljiva markacija mogla dovesti do zmešnjav. Argentinija ima posebno rada beli fižol, ki ga pri vas, v Sloveniji, malo obrajtate. Slovenski poljedelci, sadite ga za izvoz, a izbrati morate samo debele' vrste! Največja bodočnost pa je tukaj zagotovljena slovenskemu semenskec mu fižolu, posebno vrsti "Cipro", ki jo tukaj imenujejo "Milanés", ker je prihajal doslej v Argentinijo iz Milana. Tega fižola bo mogoče prodati vsako leto po nekaj ducatov vagonov. Važna je ta vrsta fižola zato, ker nudi lep zaslužek in so za boljše kakovosti cene izredno visoke. Od velike važnosti je doba izvoza. Glede jedilnega fižola je konsum v poletnih mesecih minimalen. Dovažati ga treba torej semkaj na zimo. V mesecih od oktobra do fe-briarja naj nihče ne skuša" svoje sreče z jedilnim fižolom, ker bi ga ne mogel prodati, če bi ga ne hotel ponujati pod ceno. Zanimivo za naše izvozničorje je tudi to, da plača fižol komaj 4 ctvs temeljne carine za kilogram; drugi stroški (iztovornina, prispevek za statistični urad itd.) so minimalni, tako da znaša vse skupaj komaj 6 ctvs za kilogram, kar je za argentinske razmere malenkost. Glede semenskega fižola pa je najbolje, če prispe na tukajšnji trg kak teden prej nego jedilni, kajti v severnem delu Argentinije imamo pokrajine, ki sadijo stročji fižol po dva krat na leto, prvi krat v mesecu februarju. Glavna kupčija s semenskim fižolom se nato razvije v aprilu in maju, s sajenjem pa pričnejo v avgustu. Slovenski semenski fižol "Cipro" je bil tu klasificiran kot prvosten; kot fižol, ki italijanske odgovarjajoče vrste ne samo doseza, marveč tudi nadkriljuje, pa mu je zato zasigu-rana najlepša bodočnost. Kako je v drugih južnoameriških državah glede fižola? Chile ima lastno ogromno produkcijo, tako da izvaža v Severno Ameriko. Brazilija ima tudi znatno lastno proizvodnjo, je pa dober odjemalec za semenski fižol. Prav tako je tudi Uruguay klijent za semenski fižol. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO R A I> A L J Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 Dock Sud MALI OGLASI TRADUCTORA PUBLICA NACIONAL Milica D. Hočevar Obavlja prevode, pravomočne pred tukajšnjo oblastjo, posebno iz jugosj. in ital. jezika. Priporoča se za dobavo ; dokumentov v slučaju ženitve, nasledstva ter za pridobitev arg. državljanstva. Tucumán 586 — U. T. Ketiro (31) — 3168. KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica b. Dolščak Calle Charlone 36, pol kvadre od u!. ! Dorrego, poldrugo kvadro od Rivere. NIC VAS NE STANE nam pa pomagate: Opozorite svoje znance na "NOVI LIST" PREKOMORSKA POSTA Iz Evrope dospejo V maju: 10. Madrid 11. Arlanza 14. Oceania 15. Belvedere in Kerguelen 16. Vigo 18. Orania, High. Brigade in Andalucía Star 20. Massilia 22. Cabo S. Tomé in Gral. Artigas Proti Evropi odplovejo V maju: 5. Cabo Quilates 8. Cte. Biancamano 10. Avila Star in Cabo S. Antonio 11. Mte. Pascoal IG. Arlanza 17. High. Princess 18. Oceania in Madrid 22. Kerguelen in Massilia VREDNOST DENARJA Uradni tečaji od 4. t. m.: 100 dinarjev 8.88 100 lir 32.02 100 šilingov 69.22 100 mark 148.39 1 funt št. 19.21 100 fr. frankov 24.85 100 česl. kron 15.70 100 dolarjev 374.90 Centro Médico Je Especialistas KAPAVICA Ozdravljenje od te bolezni zavisi od pažnje, ki se ji posveti že v samem začetku. Bolnik, ki zapazi, da je okužen, ne sme zgubljati časa s katerimikoli poskusi, jemaječ kakšne kroglice ali začenjajoč izpiranja na lastno odgovornost, ker takšni poskusi ne koiitijo in mnogokrat škodujejo. V tem slučaju ni priporočljivo poslušati nasvete prijateljev, marveč je nujno potrebno obiskati takoj zdravnika specialista, brez čigar pomoči bolnik nikoli popolnoma ne okreva. Samo specializiran zdravnik, ki razpolaga z najmodernejšimi pripomočki, bo mogel voditi uspešen boj proti/ tej Bolezni ter preprečiti, da ne postane kronična. SIFILIS Ta bolezen je še bolj resna in težja nego kapavica, ker je v stanu popolnoma streti organizem bolnika, če se o pravem času ne začne pravilno zdraviti pri specializiranem zdravniku, ki mu od časa do časa analizira kri, s čimer je mogoče nadzirati razvoj boleuni in splošno stanje bolnika, in sicer na podlagi navodil najnovejših zdravniških kongresov; s takšnim postopanjem in zdravljenjem se bolnik reši vsake nevarnosti. Naš zdravniški "Center specialistov" je v stanu zdraviti te bolezni po strokov-njaških zdravnikih, ki sami sprejemajo in lečijo bolnike, brez uporabe strežnikov in zdravniških kandidatov, v svojih mnogoštevilnih oddelkih; bolniku ni treba, da s čakanjem zgublja mnogo časa. Stranke sprejemamo vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 21. ure. ttmeMiire 114! PLAZA Congreso IZDAJA.: Konsorcij "Novega lista' UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder. \