Štev. 8.
Leto IV
p m n n
uunz
vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Posamezna številka stane 1 dinar.
Cena: za 1 mesec 4 Din, za '/< leta 12 Din, za >/, leta 24 Din. Inserati se zaračunajo po dogovoru.
Inserati, reklamacijo in naročnina na upravo Jugoslovanske tiskarne, Kolportažnijoddelek, Poljanski nasip 2. Rokopisi se ne vračajo.
Organizirajmo se!
V	vrstah SLS so se tudi ob zadnjih volitvah strnile številne mase našega delavstva. Oe vpoštevamo, kako so od prejšnjih volitev vse ostale ^ciaiistiene, oziroma komunistične franke pri nas nazadovale, potem "torda ni neupravičeno reči, da je to P°t glasovalo za SLS še več delavca, nego pri prejšnjih volitvah. Po Posameznih izrazito delavskih krajih, kakor so n. pr. Trbovlje, je to iz vo-nvnega rezultata celo na prvi pogled r®zvidno.
Ne bomo trdili, da so vsi tisti, ki ®° glasovali za našo stranko tudi naši Pristaši, da so našega svetovnega in jnorda celo političnega naziranja. Mi dobro vemo, da je šel pod pritiskom rfizmer takorekoč po svojem zdravem javnem nagonu volit z nami, ker je Pri nas zbrana ogromna večina delovna ljudstva, marsikdo, ki noče o jderikalcih drugače ničesar slišati in k* »e najbrž ne bo nikdar tako spre-?®rnil, da bi mogel pristopiti v njihovo organizacijo. Zaradi tega je jas-aVda se naši parlamentarni zaston-Jjjsi ne bodo mogli omejevati na to,
bi zastopali predvsem le interese ®^°jih lastnih pristašev, marveč bodo ‘‘•oralt imeti stalno pred očmi, da so *®8topniki vsega slovenskega ljudstva. .. Vendar pa si upamo reči, da vo-*Jvni uspeh v krajih, kjer je veliko delavstva, priča o tem, da narašča ^di število pravih, resničnih prista-
m somišljenikov našega delavske-
tnpokreta. To je brez dvoma vesel Pojav, ki kaže, da sloni bodočnost na-i%ra delavstva v prvi vrsti na naši Tščanski delavski organizaciji. Seve-jjd s tem, če število naših somišljeni-b?v in pristašev narašča, še nikakor
* FPf' An A	O r*r» etn ir f { of am no ^m nri n
rečeno, da raste v tistem razmerju naša strokovna in politična moč. ,.a namreč ne zavisi samo od števila
ll .
JWi, ki enako mislijo z nami, marveč ravna po tem, koliko pravih, živih delavnik članov imamo v svojih or-rdizacijah. Mi bi lahko zbrali ob vo-hjah v okviru naše stranke ogromno v dno vsega našega delavstva, pa bi ndar le nič ali pa le prav malo pokrili, ako ne bi imeli svoje organi-e.
j delavstvo se ravno po tem loči od 1Jgih, zlasti tako zvanih pridobitnih hip °V’ ^ samo P° svojem številu še „°esar ne pomeni. Dvajset kapitali-v ima povsod velik vpliv, tudi če vaS<? °rganizirani. En sam magnat v L51 Pomeni ne redko več kot sto ali več siromašnih občanov. Njegov %)*V dblnsteh katerekoli vrste, pa tjb pri politični stranki zaleže dosti-več kot vpliv vseh ostalih prebi-^*cev dotičnega kraja, ako so ti ne-»dnizirani. v]j *e£a se jasno razvidi, da šte-dj ® samo še ne zadošča, da bi se Ijbv t- V na®em iavnem življenju uve-vaj,.v ’ da bi mogli svoje in svojih to-lsev interese primemo zastopati S^iti. To bo mogoče šele tedaj, če lmeii 28 seboj močno strokovno, «iepv®in° in politično organizacijo, v,in bomo lahko pokazali ne le Štefko08* svoiih Prijateljev in somišlje-v«ljV’ marveč se bomo lahko sklice-
i,	na njih organizirano silo in moč.
Zato pa sedaj po volitvah ne smemo misliti, veseleč se svojega številčnega uspeha, da smo že na pol poti k svojemu cilju. Ne. Storjen je šele za-' četek, nadaljevanje pa mora slediti v lem, da bomo poživili, razširili in izpopolnili svoje organizacije. To velja popolnoma splošno, ne le o naših strokovnih, marveč prav tako in deloma morda še bolj tudi o naši politični in prosvetni organizaciji.
Strokovna organizacija je stalna, neprekinjena šola, v smotrenem delu za zboljšanje gmotnega položaja našega delavstva. Je pa tudi stalna šola za okrepitev in potrditev v idejah našega krščanskega socializma, je zlasti šola v požrtvovalnem idealizmu, ki je pripravljen žrtvovati bližnjemu tudi svojo lastno udobnost in lastne koristi. Zato moramo gojiti našo strokovno organizacijo, zlasti v vseh onih krajih, kjer je dovolj industrijskega delavstva ter se moramo zavedati, da je strokovna organizacija seme in korenina vsega našega delavskega po-kreta in zadnja opora v boju za končno zmago krščanskega socializma.
O potrebi naše delavske prosvete in zato tudi posebne prosvetne organizacije našega delavstva niti ni treba naglašati. Brez posebne izobrazbe, brez posebne usposobljenosti ne bo moglo naše delavstvo nikdar niti približno doseči tega, kar bi smelo po vsej pravici zahtevati. Velik del dosedanjih pridobitev našega delavstva je v nevarnosti prav zaradi tega, ker manjka na vseh koncih in krajih izobrazbe in zopet izobrazbe. Kaj pomagajo najlepši zakoni v varstvo delavstva, če pa delavec sam ne ve in dostikrat niti ni v stanu spoznati prav, kaj mu zakon nudi. Predpisi o inšpekciji dela, o delavskem zavarovanju, o delavskh zaupnikih in sploh o zaščiti delavstva so mnogokrat le kos papirja in to v prvi vrsti zaradi tega, ker manjka izobrazbe. Tu čaka našo pro-svet. organizacijo »Krekovo mladino« poleg naše strokovne in politične organizacije široko polje, na katerem bo treba obilo marljivih in vnetih delavcev.
In če pomislimo končno, kolike važnosti je za naše delavstvo naša politična organizacija »Delavska zveza«, smemo brez pretiranja reči, da bi brez močne politične organizacije v današnjih razmerah, naše delavstvo največkrat ne moglo slkoro /ničesar storiti v obrambo svojih interesov. Lahko gre na desettisoče našega delavstva pri vsakih volitvah volit to ali ono politično stranko, če ne bodo organizirani, bodo njihovi glasovi le redko, redko prišli do veljave in le redko se bo kaka stranka spomnila svojih dolžnosti napram njim. To velja zlasti v vseh onih slučajih, kadar delavski interesi niso v popolnem soglasju z interesi drugih stanov, kadar si morejo nekateri to in ono odreči zato, da se delavcu položaj zboljša. To pa je baš pri delavcih navadno tako in zato jim pri najboljši volji nobena stranka ne bo pomagala, ako je ne bodo s svojo organizacijo k temu priganjali in silili.
Končno pa moramo reči tudi to: Vsakdo, ki je oddal svoj glas tej ali oni stranki, se lahko zaveda, da je
pripomogel k njeni moči in njenemu vplivu, zavedati se sme, da pomeni stranka to, kar pomeni z njegovo pomočjo in da ima zaradi tega pravico soodločevati tudi v bodoče pri njenem delovanju, to pa je mogoče samo tako, da se organizira in da se kot organiziran član udeležuje našega javnega političnega življenja.
Jasno je torej, če hočemo svoj politični uspeh ob zadnjih volitvah smo-treno izkoristiti, če hočemo, da bomo imeli od tega tisto korist, ki bi jo mogli in morali imeti, potem je treba, da gremo vztrajno na delo in organiziramo vsepovsod svoje pristaše in somišljenike, da razpredemo po celi naši deželi gosto mrežo naših strokovnih, prosvetnih in političnih organizacij.
Vzporedno s tem delom pa mora iti delo za razširjanje našega tiska, v prvi vrsti naše »Pravice«, za tem pa naših drugih listov in brošur, ki imajo namen poglobiti naše delavsko gibanje ter ga usidrati globoko v večno veljavnih načelih našega krščanskega nazora.
Politični pregled.
i	Pri	nas
so se cel minuli teden križali razni rezultati nedeljskih volitev. PPŽ režim je v skladu s svojim značajem za volitve pripravil vse »potrebno«, da si pribori večino. Ker si pa kljub vsem »pripravam« le še ni bil svest zmage, je poskrbel nadaljno »potrebno«, da si v slučaju potrebe zagotovi večino p o izvršenih volitvah pri raznem računanju. In tako je pri nas mogoče, da vemo, da je dobila opozicija okoli 1,360.000 glasov, a »nacionalni blok« 1,040.000 glasov, ne vemo pa, koliko poslancev odpade na eno in drugo grupo. Opozicija ima torej nad 300.000 krogljic več kot vlada, pa je kljub temu »poražena« glasom uradnih poročil.
Kar se tiče volitev, je treba ugotoviti, da so se vršile v znamenju pre-tresavanja krogljic iz opozicionalnih skrinjic v vladne, po številnih aretacijah predstavnikov opozicionalnih strank. Batine so na številke odločilno vplivale.
Položaj v Jugoslaviji je po volitvah še bolj kritičen kakor prošlo leto. Nasprotna tabora se vedno bolj določno opredeljujeta in le kratko razdobje je še do razpleta. Radikali bodo gotovo skušali obstoječe politično stanje podaljševati z vsemi silami. Od enotnosti in odločnosti ter doslednosti opozicijskega bloka pa je odvisno, v koliko se bo to radikalom posrečilo. Slovenci in Hrvati so že ponovno čisto določno povedali, kaj in kako hočejo. Oe bodo tudi srbski zastopniki sporazuma zvesti svojim volilcem, tedaj lahko pričakujemo v bližnji bodočnosti, da se Jugoslavija povrne nazaj k demokraciji.
Skupščina se sestane 9. marca. Te dni so se že začele zakulisne priprave, razna formiranja itd. Končne številke opredeljenih poslancev pa bomo zvedeli šele ob prvih glasovanjih v parlamentu.
DRUGOD.
Angleško-francoska konferenca v
Londonu se vrši začetkom prihodnjega meseca. Konferenco skličejo radi ureditve vojnih dolgov. Zadnja poročila pa prinašajo že mnogo širši program in se bodo reševala tudi važna evropska vprašanja, posebno vprašanje varnosti, ki je postalo važno, od kar je angleška konservativna vlada zavrgla Mac Donald - Herriotove ženevske protokole.
Nemčija. V Prusiji se vleče kriza, dalje. Levica in desnica si stoje v fronti nasproti. Kot edina možna stranka se smatra centrum z dr. Marxom, prejšnjim državnim kano-lerjem. Pa ima tudi on slabe izglede in bodo šli v nove volitve.
Italija. V Italiji divja boj med fašisti, ki imajo vlado in opozicijo, ki »e je iz parlamenta izselila na Aventin in tam vodi svoj parlament. Fašisti so sedaj popolnoma osamljeni, ker jih ne podpira nobena stranka. Za konec meseca je napovedana konferenca v Firencah med Italijo in Jugoslavijo.
Volivni rezultat.
Danes, v pondeljek, ko to pišemo, še vedno ne vemo, koliko poslancev je prav za prav dobila vlada in koliko opozicija. Slednja je pretekli teden trdovratno vztrajala pri svojem prvotnem rezultatu, ki smo ga že zadnjič objavili, da ima namreč ona večino in ne vlada, vlada, pa je zopet stala ves čas na stališču, da ima ona večino in sicer 162 poslancev, opozicija pa samo 153. Izgleda tudi, da je vlada stoječ trdovratno na stališču, da ona za nobeno ceno ne more in ne sme biti v manjšini, da bi končno moralo pripasti vladi 162 poslancev. Kako so pri tem postopali, o tem ne smemo pisati, ker se je pripetilo, da je bilo že več listov zaplenjenih, ker so poskušali vladino večino primemo osvetiti in razložiti, kako je nastala. Vsekakor je to postopanje vlade za naše razmere več kot značilno in človek v resnici ne ve, ali še prebiva v Evropi, če tudi na Balkanu, ali nismo morda že kje drugje v centralni Afriki.
Poleg tega razglašajo vladni listi, da bo verifikacijski odbor razveljavil nekaj Davidovičevih in Radičevih mandatov, skupščina pa, da bo razveljavila vse Radičeve mandate kakor jfe svoj čas komunistične. — Jasno je, da utegne na ta način dobiti »večino« tudi kdo drugi. —
Seja vodstva J. S. Z.
Ob udeležbi zastopnikov 12 strokovnih zvez, organiziranih v Jugoslovanski strokovni zvezi, se je vršila v nedeljo, dne 15. februarja seja vodstva. Seje se je udeležilo tudi načelstvo JSZ in pokrajinsko tajništvo organizacije v Celju. Pismeno se je opravičila Strokovna zveza rudarjev s sedežem v Trbovljah, katere zastopniki so bili zadržani vsled zaposlenja v delu organizacije same in vsled istega
član
delavskega konzumnega društva", ki ima poleg petih p Ljubljani tudi še trideset poslovalnic v raznih drugih krajih
vzroka tudi pokrajinsko tajništvo v Mariboru.
Sejo je otvoril predsednik načelstva tov. Jože Gostinčar in pojasnil pomen seje vodstva ter na kratko očrtal stanje in delo celega našega gibanja na strokovnem polju.
Debata, katere so se udeležili sko-ro vsi udeleženci seje, je pokazala, da stoji naša strokovna organizacija pred velikim razmahom. Treba bo le dosledno iztirjavati članarino v svrho finančne okrepitve organizacije. Storjen je bil tudi tozadeven sklep, da se izključi iz organizacije vsak neplaču-joč član.
Velike važnosti je nadalje sklep vodstva, da se pozove načelstvo »Delavske Zveze za Slovenijo« in načelstvo »Krekove mladine«, da obedve organizaciji skupno s Jugoslovansko strdkovno zvezo organizirati letošnje pomladi kongres celokupnega krščan-sko-socialističnega delavstva. Na tem kongresu bi se določile enotne smernice delavskemu strokovnemu, izobraževalnemu in političnemu delu.
Nadalje je vodstvo sklenilo, da Jugoslovanska strokovna zveza vodi enoten seznam vseh intervencij na posamezne poslance in na posamezne politične ter druge instance. Ta sklep je razumeti tako, da Jugoslovanska strokovna zveza ne bo odgovorna za nobeno intervencijo, ki bi jo napravil bodisi poedinec, bodisi posamezna strokovna organizacija brez vednosti in preko Jugoslovanske strokovne zveze.
Storili so se še drugi važni sklepi, ki pa jih ne moremo objaviti javno, marveč jih bodo v najkrajšem času prejele vse Zveze v posebni okrožnici.
Seja se je zaključila ob pol eni popoldne. Sedaj bo treba iti z vso paro na delo.
Jugoslovanska strokovna zveza.
Zveza papirniškega delavstva.
Skupina Dev. Mar. v Polju. V nedeljo 25. januarja se je vršil občni abor skupine »Zveze pap. del. v Ljud-■kem domu pri Dev. Mar. v Polju. Ker ob napovedani uri ni bilo navzočih nadpolovične večine članov, se je vršil občni zbor pol ure kasneje. Tov. predsednik otvori nov občni zbor po § 6 točka č) skupinskih pravic in konstatira sklepčnost. Ker je tovariš predsednik Zveze pap. del. Fr. Kukavica kot referent nujno zadržan, se takoj preide na 1. točko dnevnega reda: Branja zapisnika zadnjega obč-oega zbora. Kot druga točka, poro-iila funkcionarjev pride poročilo tajnika. Ker pa kakor že povedano, da
je bil tov. Kukavica Fr. nujno zadržan, zato je tajniško poročilo izostalo, ker le on vodi tajniške posle.
— Nato je poročal tov. blagajnik. Po njegovem poročilu poroča predsednik, da je imela skupina v zvezi z Pap. zvezo zelo trd boj pri mezdnem gibanju, zelo veliko truda pri raznih internih pogajanjih, ki jih je večkrat povoljno dokončala za vse delavstvo, akoprav so se dobili žalibog tudi nekateri izmed delavcev, ki so več škodovali pri našem delu kakor pa podjetnik sam. — Za poročilom preglednika, ki predlaga, da naj se da odboru absolutorij (odveza), se preide na volitve. Izvoljen je bil stari odbor in stari zaupniški zbor.
Ker k slučajnostim, kot zadnji točki, nima nihče pripomniti in je dnevni red izčrpan, zaključi predsednik občni zbor z pozivom na članstvo, da naj polaga malo več pozornosti na naš list »Pravico«, da naj se bolj udeležujejo shodov in sestankov, ker le potom izobrazbe (in to dobiš le na shodih in sestankih) in pravega razumevanja bo doseglo delavstvo svoj cilj.
Strokovna zveza rudarjev.
Trbovlje. J. S. Z. R. skupina Trbovlje naznanja vsem svojim članom, da se vrši dne 15. marca t. 1. ob 4. uri popoldne v tajniških prostorih redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo starega odbora pretečenega poslovnega leta; 2. volitev novega odbora; 3. raznoterosti. Odbor poživlja vse člane, da se občnega zbora sigurno vsi do zadnjega udeležijo, apelira se na člane, ki so zaostali s članarino, da isto nemudoma poravnajo, da zamore potem stari odbor v redu dovršiti letni zaključek.
— Odbor.
Viničarji.
Skupina zveze viničarjev JSZ v Wurbergu ima svoj občni zbor dne 22. februarja ob 10. dopoldne v stari šoli. Spored: 1. Pozdrav predsednika;
2.	poročilo tajnika in blagajnika; 3. volitev novega odbora; 4. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vse-člane in prijatelje odbor.
Društvo slovenskih organistov.
Občni zbor Društva organistov in glasbenikov za Slovenijo in Medji-murje se je vršil 13. m. m. ob udeležbi 70 članov. Zastopano je bilo tudi Primorje. Poleg članov iz Štajerske se jih je udeležilo tudi lepo število iz Kranjske.
Občni zbor je otvoril tov. predsednik Bervar in podal besedo tov. Klančniku, ki je v jedrnatem referatu podal sliko položaja organistov, pov-darjal delo društva, katero si je sicer
vedno prizadevalo vršiti svojo nalogo, vendar pa ni imelo prave strokovne podlage in smernic, ker je živelo društvo samo zase in ni iskalo stika z drugimi sorodnimi organizacijami. Zato je bilo društvo tudi od gotovih faktorjev omalovaževano in javnosti skoraj neznano. Govornik je povdarjal nujno potrebo organizacije organistov, njene naloge in važnost stika s sorodnimi društvi že zaradi moralnega vpliva in moči, tem bolj pa še radi novega pravega strokovnega dela v društvu, katerega naloga je rešiti predvsem vprašanje uzakonjenja pravnega stanja organistov in njih bodočnosti.
Govornik je končno predlagal vstop društva v »Jugoslovansko strokovno zvezo« v Ljubljani, od katere pričakuje opore in pomoči pri delovanju društva, ker že delj časa zasleduje delo J. S. Z. kot glavne centrale strokovnih organizacij.
Govor tov. Klančnika je zbor sprejel z velikim odobravanjem.
Predsednik poda besedo tovarišu Gajšku, strok, tajniku J. S. Z., ki poda kratko zgodovino kršč. soc. strokovnih organizacij, le teh sistem in smernic, po katerih uravnavajo svoje strokovno delo in prizadevanje pomagati tako posamezniku kakor celoti delovnega ljudstva, ščititi priborjene pravice, priboriti nove, kar pa je mogoče le, ako se vsak posameznik zaveda svoje dolžnosti na-pram svoji organizaciji ter tako pomaga Jugoslovanski strok, zvezi, katera združuje vse kršč. delovno ljudstvo v boju proti kapitalistični družbi za zmago in vpostavitev kršč. soc. družabnega reda v človeški družbi. Govornik je podal še način, kako bo mogoče rešiti gotova vprašanja in uzakoniti glavne zahteve organistov v občini in državi s stvarnim delom. Govornik poudarja, da bo Jugoslovanska strok, zveza, ako se društvo pri njej včlani, vsestransko pomagala in sodelovala za dosego upravičenih zahtev organistov. Zborovalci so izvajanja tajnika navdušeno odobravali. Razvila se je debata o zahtevah organistov kakor: Ureditev enotne štolnine in enotnih minimalnih prejemkov, pravna ureditev razmerja do delodajalcev, dosledna izvedba pokojninskega zavarovanja vseh organistov itd. Tozadevno so bili enoglasno sprejeti stvarni in upravičeni predlogi, pri katerih se je upoštevalo tudi dejansko stanje.
Predlog, da vstopi društvo kot celota v Jugosl. strok, zvezo v Ljubljani, je bil enoglasno in navdušeno sprejet.
Z ozirom na to, da plača društvo mesečno od člana Jugosl. strok, zvezi po poslovniku 1 Din prispevka, se zviša za toliko tudi društvena člana-
rina. Glasilo kršč. soc. delovnega ljudstva, »Pravica«, se sprejme glasilo društva in je vsak član obvezan biti njen naročnik. Članom s® priporoča v vsakem kraju širiti »Pra-vico«, ki stane mesečno 4 Din in 9e naroča pri upravi »Pravice« v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. Dr11' štvo ima v tem listu svoj prostor, z*' to naj člani v njem stalno dopisujejo-Nadalje se je sklenilo, da stopi društvo v tesnejši stik z organisti n* Kranjskem, da se čimprej izvede enotna in dosledna organizacija vseli organistov Slovenije. Zastopniki 11 Kranjske so sklep navdušeno P°' zdravili.
Tajnik J. S. Z. je radevolje ustregel želji, da naj ima društvo svoj« prostore v tajništvu Jugosl. strok zveze pri »Belem volu« v Celju, kamor naj se pošiljajo vsi dopisi z* društvo.
Soglasno je bil izvoljen sledeŽ' odbor, ki je radi uspešnejšega del°' vanja v bližini Celja. — Bervar Karl> predsednik, Celje; Klančnik Fran«' podpredsednik, Rečica ob Paki; 5°" per Ivan, tajnik, Vojnik; Jarh Fran«' blagajnik, Petrovče; Drile Božidar perovodja in arhivar, Št. Jur ob Ta-boru, odborniki:	Lužovič Franci
Škorjanc, Ulaga Karl, Raztočnik, Jari' Jos., Serbak, Satler Vinko. Rač. pfe' glednika Cvenk Albert in Rojnik.
Po izčrpanju dnevnega reda J* predsednik zaključil občni zbor z & ljo, da se vsi sklepi tudi izvrše. Z gf' slom, na novo delo, se je stvarni ** lepi občni zbor razšel. Dejanja n*) slede!
Seja predsedstva društva organ1' stov se je vršila v Celju dne 19. m- «*•' O sklepih poročamo prihodnjič. 0«' bor poziva vse one člane, kateri niso poravnali stare in plačali nov° članarino, da to čim prej store. Org*' nisti dopisujte potom svojega druŠtv® v glasilo »Pravico«. Razširjajte časopis povsod, da se bo povsod <r' ; šal Vaš glas.
Organistom v vednost! Po navodi' lih našega društva sem tudi jaz pr**** pri občinskem uradu za draginjs^0 doklado z ozirom na tozadevno post®' vo z dne 7. maja 1874 drž. zak. št.
§ 36, kjer pravi, da ako nima org*' nist zadosti dohodkov, je dolžnost, & plača konkurenčni odbor tozadevn* doklado. O tem se bo še obširne!* razpravljalo v »Pravici«. Občinski <X>' bor mi je v seji dovolil mesečno d°' klado Din 100, več pa mi ni mog®! dovoliti, ker nisem vložil prošnje pr^ proračunom, namreč do meseca bra, vsled česar sedaj ni kritja. Ve*jj dar pa sem vesel tudi tega, ker je v®* nekako priznanje. Ko pride drugo I* to mesec oktober, ne pozabite pra*®' časno vložiti prošnje za draginjsko & klado. O tem se bo, kakor že omenja
Ali kupuješ
vse svoje potrebščine pri
I. delavskem konzumnem društvu?
Pllsek Viktor:
Brata.
Od tovariša Viktorja Fliska smo prejeli k zadnjemu podlistku »Dva brata« še sledeči konec:
Evgen se je premetaval z zlomljeno nogo po slamnici. Gabrinov mu je nosil vina, da je pozabil bolečine. Sam mu je naravnal strte kosti in mazal, da je lažje prestajal.
Prišli so orožniki in popisali, kako je bilo. Dobila sta vsak pol leta. Gabrinov je potegnil nekam čez mejo, Evgen pa čakal z bolno nogo. Nikogar ni maral k sebi. Oprijemljivši se ie lazil po hiši. Zdravnik mu je resno povedal, da je noga v nevarnosti.
Ko je na Jurjevo nedeljo odprl poštni Jaka k Evgenu, je obstal. Našel ga je obešenega ...
Na Strojinovi domačiji gospodinji Pavla. Pri nji je dom ubogih. Vsak dobi kruha, vsakemu je mati.
Na potoškem pokopališču stoji lep spomenik. Angel s palmovo vejico se sklanja nad grobom, v katerem počivata brata, katerih ni združila ljube-aen v življenju I
G. K. Chesterton:
Sumljivi koraki.
Če srečaš kakega člana izbranega kluba »Dvanajst pravih ribičev«, ko stopi povodom svečanostne pojedine v Vemon-hotel, boš zapazil takoj, ko sleče površnik, da je njegov frak zelen in ne črn. če ga vprašaš (seve, če si tako pogumen, da tako bitje ogovoriš!) zakaj tako, ti bo najbrže odgovoril, da radi tega, da se loči od natakarja. Po tem odgovoru boš uničeno odšel ter pustil za seboj ravno-tako nerešeno skrivnost, kakor povest, ki je vredna, da se napiše.
Če pa (da razvijamo klobčič neverjetnih domnev dalje) nato srečaš in povprašaš pohlevnega, trdo delujočega, majhnega duhovnika z imenom pater Brown, kateri da je najbolj čudovit doživljaj v njegovem življenju, ti bo najbrže odgovoril, da je izvršil svoj najbolj prevejani čin v Vemon-hotelu, s čimer da je preprečil zločin, a obenem najbrže rešil
* I* knjige: G. K. Ch.: »Duhovnik in detektive.
tudi eno dušo; in to samo s tem, da je prisluškoval par korakom na hodniku. Mogoče je celo malo ponosen na to svojo drzno in čudno domnevo, ter ti sam začne pripovedovati o njej.
—	Ker pa je silno neverjetno, da bi se kdaj povzpel v društvu tako visoko, da bi prišel v dotiko z enim od »Dvanajst pravih ribičev«, a zopet ravno tako malo neverjetno, da bi padel globoko do razvpitih zločincev, da bi naletel na patra Browna, zato nikdar ne izveš te povesti, ako je ne povem jaz.
Vemon-hotel, v katerem je »Dvanajst pravih ribičev« obhajalo svojo vsakoletno slavnostno pojedino, je bil naprava, ki jo srečavamo samo v oligarhični družbi, ki je običajno skoro do prismojenosti ponosna na način svojega življenja. Bil je proizvod na glavo postavljenega sveta, — »izključno« trgovsko podjetje.
S tem je rečeno: bil je stvar, ki se ni izplačala zato, da je privabljala goste, temveč, ker jih je odbijala. Živeči med denarnimi mogotci, so postali trgovski podjeniki zviti ter so se znali delati bolj sitne kot njihovi odjemalci. Postavljajo naravnost tež-koče, da njihovi bogati in vsiljivi od-
jemalci uporabljajo denar in dip^ matične spretnosti, da jih premagar Če bi bil v Londonu lokal, čigar p1*’ ga ne bi smel prestopiti nihče, kt visok pod šest čevljev: zbrala bi brez ugovora družba šest čevljev v*' šokih ljudi, da bi mogli v imen«va' nem hotelu južinati. — če bi bila £
stavracija, ki bi bila vsled slučaji muhe lastnika odprta samo ob kih popoldne, bi bila ob naznačen®!' času prenapolnjena, da bi se lju^ dušili.
Vemon-hotel je stal kakor po ključju v oglu trga na Belgravii-je majhen, pa tudi zelo neudob^ Toda ravno te njegove slabe s&. so smatrali izvestni krogi ljudi *r obrambni ščit. Posebno ena od slabih strani so smatrali za življe® skega pomena: okolnost namreč, <j ni moglo skupno obedovati ni-več kot štiriindvajset ljudi. Sla^ omizje na ploščadi je bilo edina i lika obednica, ki je imela na zUllg| podobo odprte verande, s katere je nudil očesu lep pogled na najizbranejših starih vrtov Londc> Tako je naneslo, da so se gostje ko veselili svojih štiriindvajsetin dežev pri tej mizi samo ob lepem ^
no, več poročalo v tem listu. Zatoraj ga pridno naročajte in pa zn o čitajte!
Služba organistov je razpisana v Proseku pri Trstu. Reflektanti naj se obrnejo za pojasnila na župni urad Prosek pri Trstu.
Prometna zveza.
Vsem članom PZ skupine Maribor na znanje! Redni letni občni zbor Prometne zveze skupine Maribor se vrši v nedeljo, dne 1. marca 1925, ob 9. dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke (poleg frančiškanske cerkve), Aleksandrova cesta 6, Maribor, s sledečim dnevnim redom: 1. Pitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo odbora (blagajnika in nadzornega odbora); 3. volitev novega odbora; 4. slučajnosti. — V slučaju, da bi bil ta občni zbor nesklepčen, se vrši drugi na istem prostoru pol ure pozneje, ki je sklepčen brez ozira na število članov. Vabimo torej vse člane, da se občnega zbora sigurno udeleže. Nadalje obveščamo vse člane skupine Maribor, da so uradne ure v palači Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta št. 6,
1.	nadstropje, vsako nedeljo od 9.—11. dopoldne, kjer se lahko plačuje članarina in dobe potrebna pojasnila. — Odbor.
Iz severne meje. Tukaj imamo že precej močno organizirano posadko železničarjev, večina delavcev v naši Prometni zvezi. Kakor je v vsaki tovarni organiziran vsak delavec, tako bi morali biti tudi mi železničarji, ki nas je največ pri enem podjetju zaposlenih. Ako bi se zavedal vsak posamezen delavec, da brez organizacije ni pričakovati uspeha in tudi ni moči varovati delavskih pravic, bi lahko danes lažje rezali sami sebi kruh, ne pa, da smo odvisni le od drobtinic, katere se nam jih vrže s preobložene mize. In kdo je temu največ kriv? Mi smo sami tisti krivci, kateri še nismo zmožni, da bi si priborili sami svoj krvavo prisluženi bori kruh ter znali Mmiii nasa delavsko organizacijo. Mogoče nas je ena tretjina organiziranih In dve tretjini pa jih čaka in gleda, kdaj jim bodo njihovi sotrpini priborili kak kos kruha. Vsi tisti delavci, tovariši, kateri izkoriščajo s tem svoje sodelavce, ne zaslužijo drugega, kot da jih obsojamo. Kajti takrat, ko se pribori kaka drobtinica, so prvi, ki čakajo na priborjeni sold. Tistega poguma in sočutja pa nimajo, da bi rekli: Tudi mi se bomo združili z onimi
skupaj v eno fronto in tako pomagali v borbi za naš kruh in življenski obstoj. Če bi mi delavci bili vsi na mestu kot en mož, organizirani vsi v eni vrsti, takrat bi tudi merodajni gospodje podvzeli čisto drugo stališče napram delavcem in gotovo bi mi lahko danes laže dihali in ne umirali, kot se to že malone godi. Zato je sveta dolžnost vsakega delavca železničarja, da se priklopi k svoji delavski organizaciji, tako, da gospodje na merodajnih mestih ne bodo mogli očitati našim zastopnikom, da nas ni niti ena tretjina organiziranih. Zato naj vsak neorganiziran stori svojo dolžnost, pa bo našega kruha več, kakor ga pa imamo sedaj. — Delavec.
Ljubljanske obč. volitve in proletariat.
l’od tem zglavjem priobčuje zadnji Delavsko Kmetski list« članek, s katerim naj bi sodrugi s Karla Marksa trga pojasnili, zakaj niso hoteli v skupen blok ljubljanskih samoupravnih strank in zakaj da so postavili za občinske volitve v Ljubljani samostojno kandidatno listo.
Že dejstvo, da je nedeljsko _ »Jutro« priobčilo ta članek v celoti in ga seiviralo kapitalistično centralistični publiki, govori dovolj zgovorno, da samostojen nastop ljubljanskih marksistov pri občinskih volitvah ne more biti v prid ljubljanskemu proletari-jatu, marveč edino le slovenski centralistično kapitalistični kliki.
Podrobno se s tem člankom ne bomo pečali. Ozrli se bomo na njegov glavni argument, ki je ta, da sodrugi s Karla Mačksa trga niso mogli iti v blok »Ljubljanske samoupravne zveze« vsled tega, ker da ta ni poprej razpravljala in postavila nikakega občinskega komunalnega programa in pa vsled tega, ker da nima ljubljanski proletariat nikakega jamstva, da se bo na magistratu delalo delovnemu ljudstvu v prid, ako zmaga mesto Žerjavove liste kaka druga.
Da bo stvar jasna, naj ljubljansko delovno ljudstvo premisli sledeče:
Priznati moramo, da je g. dr. Bal-tič z nenadnim razpisom občinskih volitev Ljubljano presenetil. Poleg tega je določil rok za vlaganje kandidatnih list samo na osem dni in še ta je tekel zadnji teden najhujšega volivnega hoja za državnozborske volitve ter potekel ravno 8. februarja 1925.
menu; in ker je ta okolnost težkočo užitka le povečavala, je bil ta užitek le toliko bolj zaželjen. Lastnik hotela je bil Jud, Lever po imenu, ki si je pridobil milijonsko premoženje le s tem, da je oteževal dostop v svoj hotel. Naravno, da je z omejitvijo raz-lirjenja svojega obrata združil v njem vse, kar je najboljšega. Vina in jedila so bila dobra, kakor le kje v ■vropi, obnašanje strežajev pa je do pičice odgovarjalo stalnim navadam zgornjih desettisočev Anglije. Lastnik je poznal svoje natakarje kakor prste na svoji roki; bilo pa je teh ravno petnajst. Lažje je bilo postati narodni poslanec v parlamentu, kakor pa natakar v tem hotelu. Vsak je bil mojster v boječem molčanju in neusiljivi pripravljenosti, kot bi bil osebni strežaj enega ali drugega visokega gospoda. In v resnici je prišel navadno vsaj en natakar na enega gosta.
Klub »Dvanajst pravih ribičev« bi »e ne ponižal, da bi jedel kje drugje, kakor na takem mestu; kajti vztrajal je na razkošni osamljenosti, in že sama misel, da kak drug klub samo je v istem hotelu, bi ga neznansko užalila. Ob priliki vsakoletne klubove slavnostne pojedine so »Ribiči« navadno prinesli s seboj vse svoje zaklade, kakor bi bili v domači hiši; Posebno še pribore: »ribiške« nože In vilice, ki so predstavljali znake kluba. Vsak kos je imel obliko ribe In je bil dragoceno izdelan iz čistega
srebra, vrhu tega je bil udelan v«ko-nec vsakega ročaja po en velik biser. Uporabljali pa so ta pribore samo pri ribi in ta jed je bila najboljša te velike pojedine. Društvo je imelo mnogo obredov in navad, toda brez zgodovine in brez kakšnega cilja. Četudi nisi nič, pa lahko postaneš eden od »Dvanajst ribičev«; če pa nisi bil oseba gotove sorte, pa ne bi slišal nikoli ničesar o vsem tem. Dvanajst let že obstoja. Njegov predsednik je bil Mr. Audley, njegov podpredsednik grof od Chestra.
Če sem lahko vsaj kolikor toliko naslikal okoliščine v tem hotelu, se po pravici lahko bralec čudi, kako pridem jaz do tega, da to vem, ter bo celo o tem premišljeval, kako da tako vsakdanja oseba, kot je moj prijatelj pater Brown, pride v ta zlati pitalni zavod. Kar se tega tiče, je moja povest čisto navadna, da, vsakdanja. Je na svetu neki že zelo poštami hujskač in demagog, ki se vsili tudi v najodličnejše palače s pretres-jivo novostjo češ, da so vsi ljudje bratje, in kamor ta znanilec enakosti na svojem kumemem konju prijaha, je naloga patra Browna, da mu sledi. Enega izmed natakarjev, nekega Italijana, je tistega popoldneva zadela kap in njegov judovski principal je dovolil, četudi je nekoliko vihal nos nad tolikim praznoverjem, da naj se pošlje po bližnjega katoliškega duhovnika.	(Dalje.)
Volitve pa je g. dr. Baltič določil na 18. marca 1925, to je na preddan praznika sv. Jožefa, torej na delavnik, na katerega naj bi bilo marsikateremu delavcu onemogočeno, izvršiti vo-livno dolžnost.
Iz vsega tega je jasno razvidna špekulacija demokratov, ki so hoteli s tem doseči dvoje: prvič onemogočiti ljubljanskim strankam v zadnjem tednu volivnega boja enoten nastop, ako pa to ne bi ratalo, naj se vrše volitve na delavnik, da se delavstvo volitev v velikem številu ja ne bi moglo udeležiti. Za pritisk podjetnikov in fabri-kantov na delavstvo, da bi se volitev ne udeležilo, bi pa že skrbelo tajništvo SDS!
Pozabiti pa ne smemo, da je v Ljubljani še zmeraj veljaven prosluli dr. Žerjavov občinski volivni red iz
1.	1922., po katerem dobi stranka, ki doseže pri volitvah relativno večino nad ostalimi strankami, takoj 24 mandatov, ostalih 25 pa šele dele po proporcu (sorazmerno). Ta špekulacija demokratov je bila dobro premišljena, smela in (priznati moramo v precejšnji meri) tudi posrečena. Tako, da so bili gospodje, za katerimi stoji mednarodna židovska velebanka z imenom »Slavenska banka«, čisto trdno prepričani, da to pot osvoje ljubljansko občino in, kar je glavno, z občino vred ljubljansko Mestno hranilnico, ki naj daje »Slavenski banki« po bagatelnih obrestnih merah milijone in milijone kreditov, s katerim) bo delala kapitalistična gospoda mastne dobičke za zasebne žepe, občani pa naj hodijo na grad gledat meglo dima nad Ljubljano, spomladi pa na Golovec borovnice obirat.
Spričo tega je bilo treba hitro delati. In zato je čisto samo po sebi umevno, da Slovenska ljudska stranka, narodni socialisti, dr. Peričeva grupa, dr. Ravniharjeva skupina itd., niso mogli v zadnjih dneh premlevati občinskega komunalnega programa, ker so imeli posla dovolj, da so se med seboj vsi skupaj sporazumeli o številu kandidatov za posamezne skupine ter o možeh, ki naj bi prišli v prihodnji občinski svet. Menimo, da sodrugi s Karla Marksovega trga tudi poznajo podrobno volivno politično delo. Zato jim najbrže ne bo neznano, da se kandidatna lista ne more izpolniti v enem dnevu tako, da^ bi bila sposobna za vložitev na sodišče. Zlasti pa je komplicirano sestavljanje takih kandidatnih list tedaj, ako je lista kompromisna.
Ako bi bili predstavitelji »Ljubljanske samoupravne zveze« premlevali zadnje dni komunalni program, mesto, da so sestavili pravočasno kandidatno listo, bi se zgodilo samo eno: Nemogoče bi bilo pravočasno vložiti kandidatno listo, in demokratje bi bili 18. marca brez volitev enostavno zasedli magistrat.
Sicer pa je tisto o komunalnem gospodarskem programu samo pesek v oči. Bivša »Zveza delovnega ljudstva« je vendar imela dober komunalen program. Od tega je udejstvila komaj četrtino iz enostavnega razloga, ker je Jutrovska kapitalistična gospoda razpustila občinski zastop in imenovala svoje eksponente za geren-te. Bivši komunalno gospodarski program »Zveze delovnega ljudstva« naj si osvoji sedanja »Ljubljanska samoupravna zveza«, ter naj ga v točkah, ki so se izkazale za socialne, izpopolni!
Kaj pomaga sodrugom vse pisanje gospodarskih programov, ako pomagajo pri volitvah na konja eksponentom »Samostojne demokratske stranke!« Ljubljanska občina mora priti v roke delovnega ljudstva, ki bo gospodarilo tako, kakor je delovnemu ljudstvu v prid! čisto mogoče pa je, da bo ljubljanska buržuazija po porazu 18. marca 1925 delala isto, kakor je delala po 3. decembru 1922: Da namreč ne bo dopustila, da bi ljubljanski občinski svet stvamo delal.
Ali se vsled tega ne izplača nakre-sati buržuazijo iz Samostojne demo-
kratske stranke pri volitvah? Gotovo se. Prvič je to za celo državo velik političen uspeh, ako se izkaže, da so gospodje okrog dr. Žerjava v Ljubljani brez zadostnega števila volivcev. Drugič pa je prav, da delovno ljudstvo nudi buržuaziji bojno fronto povsod tam, kjer je to mogoče.
Zato smatramo, da so sodrugi naredili veliko napako, ko niso šli v »Ljubljansko samoupravno zvezo«. Iskreno nam bo žal, ako se bo izkazalo, da igrajo pri teh volitvah isto vlogo, kot jo je 3. decembra 1922 so-drug Zvonimir Bemot.
Razširjajte »Pravico«!
Dopisi.
Trbovlje. I. Delavsko konsumno društvo v Ljubljani naznanja, da se je v Trbovljah v kraju Loke 253 (preje Martinčič-u) otvorila trgovina. Cene so konkurenčne posebno v živilih; to velja v večji meri članom. Blago je izvrstno. Vsa navodila se dobijo pri vstopu.
Huda jama pri Laškem. Vodstvo tukajšnjega rudnika Trboveljske pre-mogokopne družbe je zašlo popolnoma v službo maloštevilne demokratske klike. V nobenem revirju ne izvajajo uslužbenci na delavstvo takega pritiska kot tu. Za čuvarja demokratske skrinjice so postavili tukajšnjega nameščenca Goloba in paznika Povšeta. Prvega si kot tajnika okrajne liberalne organizacije videl na vsakem shodu, še na shode drugih strank je hodil rogovilit. Povsod ga je dosti, samo tam ne, kjer bi moral biti. Čemu ga rudnik plačuje? Tudi sprejema vodstvo delavce le, če se prej priglasijo za liberalce. Večni kandidat dr. Roš v Laškem se baha po listih, koliko rudarjev je spravil v delo s svojim demokratskim posredovanjem; dočim se prošnje brez njega dosledno zavračajo. Zato pa imamo tu ljudi, ki bi po naših statutih morali biti že davno odpuščeni in jih nikjer drugod ne bi trpeli. Vojt-kovski se s tem javno hvali. Tudi ob zadnjih volitvah so ti ljudje hoteli strahovati delavstvo. Toda vse skupaj ni nič pomagalo in kljub vsem, ki jih je doletelo to, kar so po vsej pravici zaslužili.
Strašna rudniška katastrofa v Nemčiji.
Okoli 140 rudarjev mrtvih.
V	noči med 11. in 12. februarjem se je zgodila v dortmundskem rudo-kopu najgroznejša nesreča, kolikor jih je doživela Nemčija. Zadnja poročila prinašajo vest, da so dosedaj izkopali že 127 zmečkanih in ožganih mrličev, nekaj rudarjev še niso dobili. Katastrofa se je pripetila v rovu »Minister Stein«, ki je bil eden izmed najbolje oskrbovanih rovov. Eksplozija treskavih plinov se je razširila po treh sosednih rovih. Kdo je eksplozijo povzročil, bo težko dognati, ker je vse razbito in zasuto. Šest rudarjev se je rešilo in ti pripovedujejo, da so zagledali žarek ognja, ki se je odločil od stroja in povzročil grozno nesrečo.
Ob vhodu v rov so se dogajali nepopisni dogodki. Nesrečo so začutili vsi ljudje v dortmundski okolici, ker je bila združena z zemeljskimi sunki in podzemskim bobnenjem. Žene in otroci so pridrveli k vhodu v rov in hoteli v goreči rudnik k očetom in ženam. Obup velikanske množice je bil strahoten, posebno ko ljudstvo ni vedelo, koga naj kaznuje kot krivca. Alarmirane so bile vse bližnje straže, da so vzdržale naskok množic, divjajočih v brezupu.
Sestavljene so komisije, ki bodo nesrečo preiskale. Izvoljena je tudi komisija iz parlamenta. Drž. predsednik je poslal kot prvo pomoč iz svojega dispozicijskega fonda 50.000
•v<v«
L
Ali
V da ima zadruga poleg raznih vsakdanjih potrebščin tudi
nafcenejše in najboljše oblačilno blago, poleg tega pa še
3%	popustj
iW »n. inii h nar i Vn - ii“V	J
zlatih mark. Ravnateljstvo rudnika odvrača od sebe vsako krivdo in izjavlja, da je vzrok katastrofe povsem neznan.
Reševalna dela se vrše naprej. Pri teh delih sta izgubila življenje še dva sanitejca, ker se plini še naprej razvijajo. Mrtveci, ki jih vedno še izkopavajo, so tako razbiti, da jih ni mogoče drugače spoznati, kot po legitimacijah, če niso tudi te zgorele.
Beležke.
Požar v Hrastju ali usoda ubogega proletarca. V Hrastju je požar objel trdnemu kmetu gospodarsko poslopje. Vse je vrelo na lice požara. Eni gasit in reševat, drugi iz radovednosti. To je prvo poglavje. — Neka proletarka-vdova Frančiška hodi delat v tovarno za klej pri Ljubljani. Reva ima dveletnega sina Tončka, svoje edino veselje, svoje vse. Usodnega jutra ga je prepustila kot navadno v varstvo svoji 141etni sestrični Heleni Podboršek. To je že starost za dekle, ki si ji mora zaupati. Ko pa je bilo plat zvona, je punčara seveda šla v Hrastje gledat požar. Ob gorko zakurjeno peč pa je naslonila mokro otroško slamnico, ki «e je zapalila in povzročila toliko dima, da se je dete zadušilo. To je drugo poglavje. — Tretjega in četrtega bomo izpustili, ker bi nobenemu ne ostalo suho oko, ako bi bil zraven, ko se je uboga mati vsa zdelana vrnila iz »privlačne lim-fabrike« in našla svoje edino dete zadušeno.
—	Peto poglavje pa je že vredno, da ga zapišemo: Franca se bo namreč morala tedaj zagovanati pred sodiščem radi zanemarjanja otroškega varuštva! Ker pa je resnic šest, naj sledi še šesto poglavje: Otrokove smrti pa ni kriva uboga mati-prole-tarka, ki je bila vsled razmer prisiljena, hoditi v »lim-labriko« služit ubogi kruhek sebi in svojemu fantku, marveč kapitalizem, ki je take nezdrave razmere ustvaril! Joj, tovariši, koliko nedolžnih žrtev si nakopavajo na vest dan na dan hlapci Mamona! In da bi se ne smeli boriti, neprestano boriti zoper to zlo človeštva?! Vsikdar in povsod, pa naj bo kapitalizem usidran kjerkoli!
Zla usoda. Tiste zime pa, ko je vodil del socialistične stranke Jugoslavije sodrug Zvonimir Bemot in ko je zapadel za pedenj debel sneg samo 8. februarja, se je zgodilo, da je na Kranjskem kandidiral za poslanca sodrug Pastorek, kateremu je zaupalo samo 715 volivcev. In se je celokupnemu ljudstvu storilo inako in se je potolažilo šele, ko se je spomnilo, da se je pastorkom godilo od pamtiveka slabo...
Tedenske vesti.
70 letni jubilej. Dne 11. t. m. je praznoval zagrebški nadškof dr. Ante Bauer 70 letnico rojstva.
Razpust občinskega zastopa. Vlada, oziroma veliki župan je razpustil občinski odbor v Št. Vidu nad Ljubljano, ker so posamezni odborniki podpirali akcijo za protestni štrajk šolskih otrok povodom premestitve dveh priljubljenih učiteljic.
Samomor. V Zagrebu se je s ciankalijem zastrupil upokojeni višji nadzornik drž. železnic P. Lj. Stegel-achmidt. V smrt je šel radi dolgotrajnih stanovanjskih težav.
Prva pomoč pri železniških nesre-iah. Generalno ravnateljstvo držav-ših železnic uvede za poklicano železniško osobje pouk o prvi pomoči pri železniških nesrečah. Na vsakem osebnem vlaku bo poslej shramba z vsemi najnujnejšimi pripomočki, istotako tudi na vseh postajah.
Zgradba malih stanovanj ▼ Zagrebu. Zagrebška mestna občina je zadnji čas oddala gradbena dela za zgradbo dveh trinadstropnih his na Kanalu, vsako po 17, in dveh dvonadstropnih hiš na Selški c^sti, vsako po 13 malih stanovanj.
Podražitev kruha v Zagrebu. Zagrebški peki so zvišali ceno belemu
kruhu za tri krone, polbelemu za dve in črnemu za eno krono.
Prosveta.
Krekova mladina.
iz Centrale. Sporočamo vsem podružnicam, da se takoj sestavijo ožji pripravljalni odbori, oziroma postavijo zaupniki, ki bodo nabirali člane, kateri bodo posetili našo večjo prireditev v Ljubljani.
Krekova mladina v Ljubljani uprizori v nedeljo, dne 22. t. m. na Viču pri Ljubljani v Društvenem domu predpustno burko »Babilon«:. Predprodaja vstopnic od četrtka dalje v prodajalni I. del. konzumnega društva na Viču: Vabimo vse prijatelje delavske mladine.
Krekova mladina Zalog—Sp. Kašelj. Prva prireditev tukajšnje podružnice: F. S. Finžgarjeva drama Veriga, je izpadla nadvse lepo. Mladi igralci, ki so večinoma prvič nastopili, so pokazali gledalcem ono, kar za prvi nastop nismo pričakovali. Upamo, da nas v prihodnje zopet zadovoljijo z lepimi našimi narodnimi igrami, kot do sedaj. Med 2. in 3. dejanjem je podal tov. France Kordin, ki je posetil prireditev, nekaj misli k vztrajnemu delu in bodril mlade Krekovce. Občinstvo je bilo s prireditvijo zadovoljno in je želelo še več takih nastopov.
Krekova mladina Store pri Celju je uprizorila v celjskem Narodnem domu prvo svojo igro: Don Femando, ki je izpadla nadvse lepo. Vsi igralci, da-si ravno so še mlade moči, so rešili svoje vloge prav častno. Krekovci, polna dvorana vam je pokazala simpatijo do vas in upamo, da vas kmalu zopet vidimo na odru. Veselilo nas je tudi, da nas je obiskal pri prvi naši igri tov. Srečko Peterlin, član centrale iz Ljubljane.
Delo podružnice Krekove mladine Sneberje—Zadobrova v preteklem letu 1924. Iz poročila odbornikov na
II.	rednem občnem zboru je razvidno, da je društvo prav dobro delalo. Spomladi leta 1924 je vprizorilo v D. M. Polju dve predstavi in sicer: Davek na samce in Divjega lovca; katerega so ponovili tudi na Ježici v Domu. V mesecu maju pa je pel podružnični pevski zbor pri Šmarnicah vsako nedeljo in tudi kak delavnik v cerkvi sv. Tomaža v Zadobrovi. V juniju je društvo priredilo vrtno veselico na vrtu gostilničarja g. Franca Lovšeta, katere čisti dobiček je bil namenjen za nabavo društvene zastave. Meseca julija je pevski zbor prvič javno nastopil pri okrožni pevski prireditvi v Št. Jakobu ob Savi. Ker nima društvo svojega pevovodje, se petje le z velikim trudom vzdržuje. Tudi pevci s težavo obiskujejo skušnje, ker so večji del kmetiški fantje in dekleta, ter tako do mraka zaposleni na polju, potem pa še doma pri krmljenju živine itd. Le z največjo požrtvovalnostjo gremo naprej. V jeseni je pa priredilo kot otvoritveno predstavo dramo Testament, katero je tudi že enkrat ponovilo. Da se je tako težka igra še dovolj dobro igrala, je pa največ zasluga našega prvega delavca-režiserja tov. Ivana Vodnika. Zadnjega dne starega leta so pa priredili Silvestrov večer, h kateremu je mnogo pripomogel s svojimi šaljivimi prizori tov. Stane Kratohfil iz Ljubljane. Zadnji čas so pa naštudirali veseloigro »Poslednji može, katero uprizori šele po Veliki noči, ker sedaj ne dobimo dvorane. V postu pri-rede delavsko igro »Žrtve«. Za leto 1925 imajo že tudi začrtan program katerega bodo pa izvršili le z vztraj nim delom članov in podporo društvu naklonjenih prijateljev in dobrotni kov.
Ustanovni občni zbor »Krekove mladne« v Ljutomeru se vrši v nedeljo, dne 22. februarja istotam. Upamo, da se občnega zbora udeleže vsi Krekovci in prijatelji našega mladinskega pokreta.
Delavska zakonodaja.
Izjemno podaljšanje delovnega časa.
a) Na prošnjo podjetnika:
1. v podjetjih z neprestanim obratom, toda število delovnih ur ne sme prekoračiti 60 ur na teden;
2. v podjetjih, ki periodično prekinjajo delo in v katerih sme delati pomožno osebje tudi preko 8, 9, odnosno 10 ur na dan; povprečni delovni čas v treh ali manj tednih ne sme presegati 8, 9, odnosno 10 ur na dan;
3. če je stara utrjena navada, običaj ali poseben dogovor med pomožnim osebjem (vsaj štiri petine) in lastnikom podjetja, da se dela v podjetju en dan ali več dni v tednu manj nego 8, 9, odnosno 10 ur dnevno, se sme druge dni v tednu delati preko 8, 9, odnosno 10 ur na dan; toda to podaljšanje ne sme trajati več nego 1 uro na dan, niti ne sme presegati števila >redhodno opuščenih delovnih ur. Do-;ovor, da se dela dnevno manj, nego e dopustno, je torej različen od dogovora, da se podaljša sporazumno delovni čas s tajnim glasovanjem in ~io pristanku štirih petin delavcev. Drugi dogovor velja sam po sebi, prvega pa mora odobriti pristojna inšpekcija deia;
4. posamezni delavci se smejo pridrževati na delu tudi preko maksimalnega delovnega časa za čiščenje delavnic, pripravljanje kotlov, stro-;ev itd., vobče za posle, ki se morajo izvrševati v interesu rednega obratovanja. To prekočasno delo pa ne sme trajati več nego 2 uri na dan;
5. če zahteva razvoj poslov neizogibno, se sme podaljšati delovni čas za 2 uri na dan, in sicer največ za dobo 4 tednov za enkrat; to podaljšanje pa je dopustno samo štirikrat na leto;
6. pri sezonskih podjetjih, ki so izpostavljena vremenskim vplivom, n. pr. stavbarstvo, opekarstvo itd., je delovni čas svoboden z omejitvami, ki jih predpiše ministrstvo, odnosno inšpekcija dola.
V	naštetih slučajih mora vložiti podjetnik prošnjo na pristojno inšpekcijo dela, ki odloči najkasneje v petih dneh od dne vložitve, ali se podaljša delovni čas ali ne. Dokler se ne izda odločba, ne sme podjetnik podaljšati samovoljno delovnega časa, sicer zapade kazni.
b) Brez prošnje podjetnika:
1. Če zahteva podaljšanje delovnega časa višja sila (požar, povodenj) ali nenadna potreba, ki se ne javlja periodično, in sicer, da se odpravijo eventuelne zapreke za normalno obratovanje. V tem slučaju morajo podjetniki o podaljšanju poročati najkas neje v 24 urah od trenutka, ko je nastopila ta okolnost, pristojni inspek ciji dela s pripombo, kdaj je nastopi la zapreka in kdaj prestala;
2. če je podaljšanje delovnega časa neizogibno potrebno, da se prepreči kvarjenje materijala, ki se uporablja pri proizvajanju. V tem slučaju je dopustno podaljšanje delovnega časa samo za 2 uri na dan, in sicer največ za 35 dni na leto. Podjetnik pa je dolžan le naknadno poročati pristojni inšpekciji dela, da je podaljšal iz ozna čenih razlogov delovni čas v zakonito določeni izmeri.
Po podaljšanem delovnem času se smejo zaposlovati pa izključno samo pomožne osebe nad 16 let stare. Mia dostni delavci pod 16 leti ne smejo biti v nikakem slučaju zaposleni dalje nego 8 ur dnevno; za te se delovni čas lahko zniža tudi pod 8 ur na dan, če odredi to za izvestne kategorije obratov ministrstvo za socialno politiko, (Dalje prih.)
Gospodarstvo.
Izvoz premoga iz Slovenije. Po uradnih podatkih se je lansko leto iz Slovenije izvozilo 146.000 ton premoga. V letu 1923 se je izvozilo 85 tisoč ton.
Socialni vestnik.
Brezposelnost v Avstriji. V Avstriji je bilo julija 1924 50.000 neM-poslenih oseb. To število je naraslo do srede januarja 1925 na 173.0W oseb in do konca januarja na 180 tisoč oseb.
Razno.
Za možem v smrt. V Gospiču je živel gostilničar Marko Vrnjevič s svojo-ženo Rojo mnogo let v srečnem zakonu. Nedavno je Marko umrl. Moževa smrt je Rojo tako pretresla, da je z zavezanimi očmi skočila v vodo in utonila.
Nenavadno sorodstvo. V bližini Vircburga se je neki 25 letni mladenič oženil s 45 letno vdovo, ki je imela iz prvega zakona 24 letno hčer. Ženinov 50 letni oče se je pa poroči! » to hčerjo. Mlada žena 50 letnega moža je torej tašča svoji lastni materi, ki je snaha njenega moža.
Prijet bivši komunistični poslanec. Bivši komunistični poslanec Radovanovič je bil na podlagi tiralice, katero je za njim izdalo sodišče v Osje-ku leta 1920., pred nekoliko dnevi prijet zaradi komunistične propagande, ki jo je vršil v Osjeku in okolici.
Kovaški pomočnik
z dovršeno podkovsko Soh Išče stalno službo eventuelno prevzame tudi kovačnico. Naslov pri upravi „Pravice“
Popolnoma varno naložite denar v
r. z. z o. z., ki posluje v novourejenih prostorih
v Ljubljani, Mesini ira 6.
Telefon št. 9.
Vloge na hranilne kniižice in tekoči račun obrestuje
naiugodneie
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru, — Izven-ljubl anskim vlagateljem so na razpolago postne poloinice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov.
Jamstvena glavnica nad 10,000.000 Din.
Ill=lll=lll=lll=lll>=lll=lll=
čitajte »Pravico«! 111=111=111=111=111=111=111=
ZIKA!
Poskusiti je treba potem, je odločitev lahka. Odločili se boste za ŽIKO, ki je in ostane najboljša in najbolj zdrava žitna kava!
Izdaja konzorcij.
Tisk »Jugoslovanske tiskarne« v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosar.