Štev. 8. Leto IV p m n n uunz vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Posamezna številka stane 1 dinar. Cena: za 1 mesec 4 Din, za '/< leta 12 Din, za >/, leta 24 Din. Inserati se zaračunajo po dogovoru. Inserati, reklamacijo in naročnina na upravo Jugoslovanske tiskarne, Kolportažnijoddelek, Poljanski nasip 2. Rokopisi se ne vračajo. Organizirajmo se! V vrstah SLS so se tudi ob zadnjih volitvah strnile številne mase našega delavstva. Oe vpoštevamo, kako so od prejšnjih volitev vse ostale ^ciaiistiene, oziroma komunistične franke pri nas nazadovale, potem "torda ni neupravičeno reči, da je to P°t glasovalo za SLS še več delavca, nego pri prejšnjih volitvah. Po Posameznih izrazito delavskih krajih, kakor so n. pr. Trbovlje, je to iz vo-nvnega rezultata celo na prvi pogled r®zvidno. Ne bomo trdili, da so vsi tisti, ki ®° glasovali za našo stranko tudi naši Pristaši, da so našega svetovnega in jnorda celo političnega naziranja. Mi dobro vemo, da je šel pod pritiskom rfizmer takorekoč po svojem zdravem javnem nagonu volit z nami, ker je Pri nas zbrana ogromna večina delovna ljudstva, marsikdo, ki noče o jderikalcih drugače ničesar slišati in k* »e najbrž ne bo nikdar tako spre-?®rnil, da bi mogel pristopiti v njihovo organizacijo. Zaradi tega je jas-aVda se naši parlamentarni zaston-Jjjsi ne bodo mogli omejevati na to, bi zastopali predvsem le interese ®^°jih lastnih pristašev, marveč bodo ‘‘•oralt imeti stalno pred očmi, da so *®8topniki vsega slovenskega ljudstva. .. Vendar pa si upamo reči, da vo-*Jvni uspeh v krajih, kjer je veliko delavstva, priča o tem, da narašča ^di število pravih, resničnih prista- m somišljenikov našega delavske- tnpokreta. To je brez dvoma vesel Pojav, ki kaže, da sloni bodočnost na-i%ra delavstva v prvi vrsti na naši Tščanski delavski organizaciji. Seve-jjd s tem, če število naših somišljeni-b?v in pristašev narašča, še nikakor * FPf' An A O r*r» etn ir f { of am no ^m nri n rečeno, da raste v tistem razmerju naša strokovna in politična moč. ,.a namreč ne zavisi samo od števila ll . JWi, ki enako mislijo z nami, marveč ravna po tem, koliko pravih, živih delavnik članov imamo v svojih or-rdizacijah. Mi bi lahko zbrali ob vo-hjah v okviru naše stranke ogromno v dno vsega našega delavstva, pa bi ndar le nič ali pa le prav malo pokrili, ako ne bi imeli svoje organi-e. j delavstvo se ravno po tem loči od 1Jgih, zlasti tako zvanih pridobitnih hip °V’ ^ samo P° svojem številu še „°esar ne pomeni. Dvajset kapitali-v ima povsod velik vpliv, tudi če vaS predsednik, Celje; Klančnik Fran«' podpredsednik, Rečica ob Paki; 5°" per Ivan, tajnik, Vojnik; Jarh Fran«' blagajnik, Petrovče; Drile Božidar perovodja in arhivar, Št. Jur ob Ta-boru, odborniki: Lužovič Franci Škorjanc, Ulaga Karl, Raztočnik, Jari' Jos., Serbak, Satler Vinko. Rač. pfe' glednika Cvenk Albert in Rojnik. Po izčrpanju dnevnega reda J* predsednik zaključil občni zbor z & ljo, da se vsi sklepi tudi izvrše. Z gf' slom, na novo delo, se je stvarni ** lepi občni zbor razšel. Dejanja n*) slede! Seja predsedstva društva organ1' stov se je vršila v Celju dne 19. m- «*•' O sklepih poročamo prihodnjič. 0«' bor poziva vse one člane, kateri niso poravnali stare in plačali nov° članarino, da to čim prej store. Org*' nisti dopisujte potom svojega druŠtv® v glasilo »Pravico«. Razširjajte časopis povsod, da se bo povsod ' bor mi je v seji dovolil mesečno d°' klado Din 100, več pa mi ni mog®! dovoliti, ker nisem vložil prošnje pr^ proračunom, namreč do meseca bra, vsled česar sedaj ni kritja. Ve*jj dar pa sem vesel tudi tega, ker je v®* nekako priznanje. Ko pride drugo I* to mesec oktober, ne pozabite pra*®' časno vložiti prošnje za draginjsko & klado. O tem se bo, kakor že omenja Ali kupuješ vse svoje potrebščine pri I. delavskem konzumnem društvu? Pllsek Viktor: Brata. Od tovariša Viktorja Fliska smo prejeli k zadnjemu podlistku »Dva brata« še sledeči konec: Evgen se je premetaval z zlomljeno nogo po slamnici. Gabrinov mu je nosil vina, da je pozabil bolečine. Sam mu je naravnal strte kosti in mazal, da je lažje prestajal. Prišli so orožniki in popisali, kako je bilo. Dobila sta vsak pol leta. Gabrinov je potegnil nekam čez mejo, Evgen pa čakal z bolno nogo. Nikogar ni maral k sebi. Oprijemljivši se ie lazil po hiši. Zdravnik mu je resno povedal, da je noga v nevarnosti. Ko je na Jurjevo nedeljo odprl poštni Jaka k Evgenu, je obstal. Našel ga je obešenega ... Na Strojinovi domačiji gospodinji Pavla. Pri nji je dom ubogih. Vsak dobi kruha, vsakemu je mati. Na potoškem pokopališču stoji lep spomenik. Angel s palmovo vejico se sklanja nad grobom, v katerem počivata brata, katerih ni združila ljube-aen v življenju I G. K. Chesterton: Sumljivi koraki. Če srečaš kakega člana izbranega kluba »Dvanajst pravih ribičev«, ko stopi povodom svečanostne pojedine v Vemon-hotel, boš zapazil takoj, ko sleče površnik, da je njegov frak zelen in ne črn. če ga vprašaš (seve, če si tako pogumen, da tako bitje ogovoriš!) zakaj tako, ti bo najbrže odgovoril, da radi tega, da se loči od natakarja. Po tem odgovoru boš uničeno odšel ter pustil za seboj ravno-tako nerešeno skrivnost, kakor povest, ki je vredna, da se napiše. Če pa (da razvijamo klobčič neverjetnih domnev dalje) nato srečaš in povprašaš pohlevnega, trdo delujočega, majhnega duhovnika z imenom pater Brown, kateri da je najbolj čudovit doživljaj v njegovem življenju, ti bo najbrže odgovoril, da je izvršil svoj najbolj prevejani čin v Vemon-hotelu, s čimer da je preprečil zločin, a obenem najbrže rešil * I* knjige: G. K. Ch.: »Duhovnik in detektive. tudi eno dušo; in to samo s tem, da je prisluškoval par korakom na hodniku. Mogoče je celo malo ponosen na to svojo drzno in čudno domnevo, ter ti sam začne pripovedovati o njej. — Ker pa je silno neverjetno, da bi se kdaj povzpel v društvu tako visoko, da bi prišel v dotiko z enim od »Dvanajst pravih ribičev«, a zopet ravno tako malo neverjetno, da bi padel globoko do razvpitih zločincev, da bi naletel na patra Browna, zato nikdar ne izveš te povesti, ako je ne povem jaz. Vemon-hotel, v katerem je »Dvanajst pravih ribičev« obhajalo svojo vsakoletno slavnostno pojedino, je bil naprava, ki jo srečavamo samo v oligarhični družbi, ki je običajno skoro do prismojenosti ponosna na način svojega življenja. Bil je proizvod na glavo postavljenega sveta, — »izključno« trgovsko podjetje. S tem je rečeno: bil je stvar, ki se ni izplačala zato, da je privabljala goste, temveč, ker jih je odbijala. Živeči med denarnimi mogotci, so postali trgovski podjeniki zviti ter so se znali delati bolj sitne kot njihovi odjemalci. Postavljajo naravnost tež-koče, da njihovi bogati in vsiljivi od- jemalci uporabljajo denar in dip^ matične spretnosti, da jih premagar Če bi bil v Londonu lokal, čigar p1*’ ga ne bi smel prestopiti nihče, kt visok pod šest čevljev: zbrala bi brez ugovora družba šest čevljev v*' šokih ljudi, da bi mogli v imen«va' nem hotelu južinati. — če bi bila £ stavracija, ki bi bila vsled slučaji muhe lastnika odprta samo ob kih popoldne, bi bila ob naznačen®!' času prenapolnjena, da bi se lju^ dušili. Vemon-hotel je stal kakor po ključju v oglu trga na Belgravii-je majhen, pa tudi zelo neudob^ Toda ravno te njegove slabe s&. so smatrali izvestni krogi ljudi *r obrambni ščit. Posebno ena od slabih strani so smatrali za življe® skega pomena: okolnost namreč, Tako je naneslo, da so se gostje ko veselili svojih štiriindvajsetin dežev pri tej mizi samo ob lepem ^ no, več poročalo v tem listu. Zatoraj ga pridno naročajte in pa zn o čitajte! Služba organistov je razpisana v Proseku pri Trstu. Reflektanti naj se obrnejo za pojasnila na župni urad Prosek pri Trstu. Prometna zveza. Vsem članom PZ skupine Maribor na znanje! Redni letni občni zbor Prometne zveze skupine Maribor se vrši v nedeljo, dne 1. marca 1925, ob 9. dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke (poleg frančiškanske cerkve), Aleksandrova cesta 6, Maribor, s sledečim dnevnim redom: 1. Pitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo odbora (blagajnika in nadzornega odbora); 3. volitev novega odbora; 4. slučajnosti. — V slučaju, da bi bil ta občni zbor nesklepčen, se vrši drugi na istem prostoru pol ure pozneje, ki je sklepčen brez ozira na število članov. Vabimo torej vse člane, da se občnega zbora sigurno udeleže. Nadalje obveščamo vse člane skupine Maribor, da so uradne ure v palači Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta št. 6, 1. nadstropje, vsako nedeljo od 9.—11. dopoldne, kjer se lahko plačuje članarina in dobe potrebna pojasnila. — Odbor. Iz severne meje. Tukaj imamo že precej močno organizirano posadko železničarjev, večina delavcev v naši Prometni zvezi. Kakor je v vsaki tovarni organiziran vsak delavec, tako bi morali biti tudi mi železničarji, ki nas je največ pri enem podjetju zaposlenih. Ako bi se zavedal vsak posamezen delavec, da brez organizacije ni pričakovati uspeha in tudi ni moči varovati delavskih pravic, bi lahko danes lažje rezali sami sebi kruh, ne pa, da smo odvisni le od drobtinic, katere se nam jih vrže s preobložene mize. In kdo je temu največ kriv? Mi smo sami tisti krivci, kateri še nismo zmožni, da bi si priborili sami svoj krvavo prisluženi bori kruh ter znali Mmiii nasa delavsko organizacijo. Mogoče nas je ena tretjina organiziranih In dve tretjini pa jih čaka in gleda, kdaj jim bodo njihovi sotrpini priborili kak kos kruha. Vsi tisti delavci, tovariši, kateri izkoriščajo s tem svoje sodelavce, ne zaslužijo drugega, kot da jih obsojamo. Kajti takrat, ko se pribori kaka drobtinica, so prvi, ki čakajo na priborjeni sold. Tistega poguma in sočutja pa nimajo, da bi rekli: Tudi mi se bomo združili z onimi skupaj v eno fronto in tako pomagali v borbi za naš kruh in življenski obstoj. Če bi mi delavci bili vsi na mestu kot en mož, organizirani vsi v eni vrsti, takrat bi tudi merodajni gospodje podvzeli čisto drugo stališče napram delavcem in gotovo bi mi lahko danes laže dihali in ne umirali, kot se to že malone godi. Zato je sveta dolžnost vsakega delavca železničarja, da se priklopi k svoji delavski organizaciji, tako, da gospodje na merodajnih mestih ne bodo mogli očitati našim zastopnikom, da nas ni niti ena tretjina organiziranih. Zato naj vsak neorganiziran stori svojo dolžnost, pa bo našega kruha več, kakor ga pa imamo sedaj. — Delavec. Ljubljanske obč. volitve in proletariat. l’od tem zglavjem priobčuje zadnji Delavsko Kmetski list« članek, s katerim naj bi sodrugi s Karla Marksa trga pojasnili, zakaj niso hoteli v skupen blok ljubljanskih samoupravnih strank in zakaj da so postavili za občinske volitve v Ljubljani samostojno kandidatno listo. Že dejstvo, da je nedeljsko _ »Jutro« priobčilo ta članek v celoti in ga seiviralo kapitalistično centralistični publiki, govori dovolj zgovorno, da samostojen nastop ljubljanskih marksistov pri občinskih volitvah ne more biti v prid ljubljanskemu proletari-jatu, marveč edino le slovenski centralistično kapitalistični kliki. Podrobno se s tem člankom ne bomo pečali. Ozrli se bomo na njegov glavni argument, ki je ta, da sodrugi s Karla Mačksa trga niso mogli iti v blok »Ljubljanske samoupravne zveze« vsled tega, ker da ta ni poprej razpravljala in postavila nikakega občinskega komunalnega programa in pa vsled tega, ker da nima ljubljanski proletariat nikakega jamstva, da se bo na magistratu delalo delovnemu ljudstvu v prid, ako zmaga mesto Žerjavove liste kaka druga. Da bo stvar jasna, naj ljubljansko delovno ljudstvo premisli sledeče: Priznati moramo, da je g. dr. Bal-tič z nenadnim razpisom občinskih volitev Ljubljano presenetil. Poleg tega je določil rok za vlaganje kandidatnih list samo na osem dni in še ta je tekel zadnji teden najhujšega volivnega hoja za državnozborske volitve ter potekel ravno 8. februarja 1925. menu; in ker je ta okolnost težkočo užitka le povečavala, je bil ta užitek le toliko bolj zaželjen. Lastnik hotela je bil Jud, Lever po imenu, ki si je pridobil milijonsko premoženje le s tem, da je oteževal dostop v svoj hotel. Naravno, da je z omejitvijo raz-lirjenja svojega obrata združil v njem vse, kar je najboljšega. Vina in jedila so bila dobra, kakor le kje v ■vropi, obnašanje strežajev pa je do pičice odgovarjalo stalnim navadam zgornjih desettisočev Anglije. Lastnik je poznal svoje natakarje kakor prste na svoji roki; bilo pa je teh ravno petnajst. Lažje je bilo postati narodni poslanec v parlamentu, kakor pa natakar v tem hotelu. Vsak je bil mojster v boječem molčanju in neusiljivi pripravljenosti, kot bi bil osebni strežaj enega ali drugega visokega gospoda. In v resnici je prišel navadno vsaj en natakar na enega gosta. Klub »Dvanajst pravih ribičev« bi »e ne ponižal, da bi jedel kje drugje, kakor na takem mestu; kajti vztrajal je na razkošni osamljenosti, in že sama misel, da kak drug klub samo je v istem hotelu, bi ga neznansko užalila. Ob priliki vsakoletne klubove slavnostne pojedine so »Ribiči« navadno prinesli s seboj vse svoje zaklade, kakor bi bili v domači hiši; Posebno še pribore: »ribiške« nože In vilice, ki so predstavljali znake kluba. Vsak kos je imel obliko ribe In je bil dragoceno izdelan iz čistega srebra, vrhu tega je bil udelan v«ko-nec vsakega ročaja po en velik biser. Uporabljali pa so ta pribore samo pri ribi in ta jed je bila najboljša te velike pojedine. Društvo je imelo mnogo obredov in navad, toda brez zgodovine in brez kakšnega cilja. Četudi nisi nič, pa lahko postaneš eden od »Dvanajst ribičev«; če pa nisi bil oseba gotove sorte, pa ne bi slišal nikoli ničesar o vsem tem. Dvanajst let že obstoja. Njegov predsednik je bil Mr. Audley, njegov podpredsednik grof od Chestra. Če sem lahko vsaj kolikor toliko naslikal okoliščine v tem hotelu, se po pravici lahko bralec čudi, kako pridem jaz do tega, da to vem, ter bo celo o tem premišljeval, kako da tako vsakdanja oseba, kot je moj prijatelj pater Brown, pride v ta zlati pitalni zavod. Kar se tega tiče, je moja povest čisto navadna, da, vsakdanja. Je na svetu neki že zelo poštami hujskač in demagog, ki se vsili tudi v najodličnejše palače s pretres-jivo novostjo češ, da so vsi ljudje bratje, in kamor ta znanilec enakosti na svojem kumemem konju prijaha, je naloga patra Browna, da mu sledi. Enega izmed natakarjev, nekega Italijana, je tistega popoldneva zadela kap in njegov judovski principal je dovolil, četudi je nekoliko vihal nos nad tolikim praznoverjem, da naj se pošlje po bližnjega katoliškega duhovnika. (Dalje.) Volitve pa je g. dr. Baltič določil na 18. marca 1925, to je na preddan praznika sv. Jožefa, torej na delavnik, na katerega naj bi bilo marsikateremu delavcu onemogočeno, izvršiti vo-livno dolžnost. Iz vsega tega je jasno razvidna špekulacija demokratov, ki so hoteli s tem doseči dvoje: prvič onemogočiti ljubljanskim strankam v zadnjem tednu volivnega boja enoten nastop, ako pa to ne bi ratalo, naj se vrše volitve na delavnik, da se delavstvo volitev v velikem številu ja ne bi moglo udeležiti. Za pritisk podjetnikov in fabri-kantov na delavstvo, da bi se volitev ne udeležilo, bi pa že skrbelo tajništvo SDS! Pozabiti pa ne smemo, da je v Ljubljani še zmeraj veljaven prosluli dr. Žerjavov občinski volivni red iz 1. 1922., po katerem dobi stranka, ki doseže pri volitvah relativno večino nad ostalimi strankami, takoj 24 mandatov, ostalih 25 pa šele dele po proporcu (sorazmerno). Ta špekulacija demokratov je bila dobro premišljena, smela in (priznati moramo v precejšnji meri) tudi posrečena. Tako, da so bili gospodje, za katerimi stoji mednarodna židovska velebanka z imenom »Slavenska banka«, čisto trdno prepričani, da to pot osvoje ljubljansko občino in, kar je glavno, z občino vred ljubljansko Mestno hranilnico, ki naj daje »Slavenski banki« po bagatelnih obrestnih merah milijone in milijone kreditov, s katerim) bo delala kapitalistična gospoda mastne dobičke za zasebne žepe, občani pa naj hodijo na grad gledat meglo dima nad Ljubljano, spomladi pa na Golovec borovnice obirat. Spričo tega je bilo treba hitro delati. In zato je čisto samo po sebi umevno, da Slovenska ljudska stranka, narodni socialisti, dr. Peričeva grupa, dr. Ravniharjeva skupina itd., niso mogli v zadnjih dneh premlevati občinskega komunalnega programa, ker so imeli posla dovolj, da so se med seboj vsi skupaj sporazumeli o številu kandidatov za posamezne skupine ter o možeh, ki naj bi prišli v prihodnji občinski svet. Menimo, da sodrugi s Karla Marksovega trga tudi poznajo podrobno volivno politično delo. Zato jim najbrže ne bo neznano, da se kandidatna lista ne more izpolniti v enem dnevu tako, da^ bi bila sposobna za vložitev na sodišče. Zlasti pa je komplicirano sestavljanje takih kandidatnih list tedaj, ako je lista kompromisna. Ako bi bili predstavitelji »Ljubljanske samoupravne zveze« premlevali zadnje dni komunalni program, mesto, da so sestavili pravočasno kandidatno listo, bi se zgodilo samo eno: Nemogoče bi bilo pravočasno vložiti kandidatno listo, in demokratje bi bili 18. marca brez volitev enostavno zasedli magistrat. Sicer pa je tisto o komunalnem gospodarskem programu samo pesek v oči. Bivša »Zveza delovnega ljudstva« je vendar imela dober komunalen program. Od tega je udejstvila komaj četrtino iz enostavnega razloga, ker je Jutrovska kapitalistična gospoda razpustila občinski zastop in imenovala svoje eksponente za geren-te. Bivši komunalno gospodarski program »Zveze delovnega ljudstva« naj si osvoji sedanja »Ljubljanska samoupravna zveza«, ter naj ga v točkah, ki so se izkazale za socialne, izpopolni! Kaj pomaga sodrugom vse pisanje gospodarskih programov, ako pomagajo pri volitvah na konja eksponentom »Samostojne demokratske stranke!« Ljubljanska občina mora priti v roke delovnega ljudstva, ki bo gospodarilo tako, kakor je delovnemu ljudstvu v prid! čisto mogoče pa je, da bo ljubljanska buržuazija po porazu 18. marca 1925 delala isto, kakor je delala po 3. decembru 1922: Da namreč ne bo dopustila, da bi ljubljanski občinski svet stvamo delal. Ali se vsled tega ne izplača nakre-sati buržuazijo iz Samostojne demo- kratske stranke pri volitvah? Gotovo se. Prvič je to za celo državo velik političen uspeh, ako se izkaže, da so gospodje okrog dr. Žerjava v Ljubljani brez zadostnega števila volivcev. Drugič pa je prav, da delovno ljudstvo nudi buržuaziji bojno fronto povsod tam, kjer je to mogoče. Zato smatramo, da so sodrugi naredili veliko napako, ko niso šli v »Ljubljansko samoupravno zvezo«. Iskreno nam bo žal, ako se bo izkazalo, da igrajo pri teh volitvah isto vlogo, kot jo je 3. decembra 1922 so-drug Zvonimir Bemot. Razširjajte »Pravico«! Dopisi. Trbovlje. I. Delavsko konsumno društvo v Ljubljani naznanja, da se je v Trbovljah v kraju Loke 253 (preje Martinčič-u) otvorila trgovina. Cene so konkurenčne posebno v živilih; to velja v večji meri članom. Blago je izvrstno. Vsa navodila se dobijo pri vstopu. Huda jama pri Laškem. Vodstvo tukajšnjega rudnika Trboveljske pre-mogokopne družbe je zašlo popolnoma v službo maloštevilne demokratske klike. V nobenem revirju ne izvajajo uslužbenci na delavstvo takega pritiska kot tu. Za čuvarja demokratske skrinjice so postavili tukajšnjega nameščenca Goloba in paznika Povšeta. Prvega si kot tajnika okrajne liberalne organizacije videl na vsakem shodu, še na shode drugih strank je hodil rogovilit. Povsod ga je dosti, samo tam ne, kjer bi moral biti. Čemu ga rudnik plačuje? Tudi sprejema vodstvo delavce le, če se prej priglasijo za liberalce. Večni kandidat dr. Roš v Laškem se baha po listih, koliko rudarjev je spravil v delo s svojim demokratskim posredovanjem; dočim se prošnje brez njega dosledno zavračajo. Zato pa imamo tu ljudi, ki bi po naših statutih morali biti že davno odpuščeni in jih nikjer drugod ne bi trpeli. Vojt-kovski se s tem javno hvali. Tudi ob zadnjih volitvah so ti ljudje hoteli strahovati delavstvo. Toda vse skupaj ni nič pomagalo in kljub vsem, ki jih je doletelo to, kar so po vsej pravici zaslužili. Strašna rudniška katastrofa v Nemčiji. Okoli 140 rudarjev mrtvih. V noči med 11. in 12. februarjem se je zgodila v dortmundskem rudo-kopu najgroznejša nesreča, kolikor jih je doživela Nemčija. Zadnja poročila prinašajo vest, da so dosedaj izkopali že 127 zmečkanih in ožganih mrličev, nekaj rudarjev še niso dobili. Katastrofa se je pripetila v rovu »Minister Stein«, ki je bil eden izmed najbolje oskrbovanih rovov. Eksplozija treskavih plinov se je razširila po treh sosednih rovih. Kdo je eksplozijo povzročil, bo težko dognati, ker je vse razbito in zasuto. Šest rudarjev se je rešilo in ti pripovedujejo, da so zagledali žarek ognja, ki se je odločil od stroja in povzročil grozno nesrečo. Ob vhodu v rov so se dogajali nepopisni dogodki. Nesrečo so začutili vsi ljudje v dortmundski okolici, ker je bila združena z zemeljskimi sunki in podzemskim bobnenjem. Žene in otroci so pridrveli k vhodu v rov in hoteli v goreči rudnik k očetom in ženam. Obup velikanske množice je bil strahoten, posebno ko ljudstvo ni vedelo, koga naj kaznuje kot krivca. Alarmirane so bile vse bližnje straže, da so vzdržale naskok množic, divjajočih v brezupu. Sestavljene so komisije, ki bodo nesrečo preiskale. Izvoljena je tudi komisija iz parlamenta. Drž. predsednik je poslal kot prvo pomoč iz svojega dispozicijskega fonda 50.000 •vredhodno opuščenih delovnih ur. Do-;ovor, da se dela dnevno manj, nego e dopustno, je torej različen od dogovora, da se podaljša sporazumno delovni čas s tajnim glasovanjem in ~io pristanku štirih petin delavcev. Drugi dogovor velja sam po sebi, prvega pa mora odobriti pristojna inšpekcija deia; 4. posamezni delavci se smejo pridrževati na delu tudi preko maksimalnega delovnega časa za čiščenje delavnic, pripravljanje kotlov, stro-;ev itd., vobče za posle, ki se morajo izvrševati v interesu rednega obratovanja. To prekočasno delo pa ne sme trajati več nego 2 uri na dan; 5. če zahteva razvoj poslov neizogibno, se sme podaljšati delovni čas za 2 uri na dan, in sicer največ za dobo 4 tednov za enkrat; to podaljšanje pa je dopustno samo štirikrat na leto; 6. pri sezonskih podjetjih, ki so izpostavljena vremenskim vplivom, n. pr. stavbarstvo, opekarstvo itd., je delovni čas svoboden z omejitvami, ki jih predpiše ministrstvo, odnosno inšpekcija dola. V naštetih slučajih mora vložiti podjetnik prošnjo na pristojno inšpekcijo dela, ki odloči najkasneje v petih dneh od dne vložitve, ali se podaljša delovni čas ali ne. Dokler se ne izda odločba, ne sme podjetnik podaljšati samovoljno delovnega časa, sicer zapade kazni. b) Brez prošnje podjetnika: 1. Če zahteva podaljšanje delovnega časa višja sila (požar, povodenj) ali nenadna potreba, ki se ne javlja periodično, in sicer, da se odpravijo eventuelne zapreke za normalno obratovanje. V tem slučaju morajo podjetniki o podaljšanju poročati najkas neje v 24 urah od trenutka, ko je nastopila ta okolnost, pristojni inspek ciji dela s pripombo, kdaj je nastopi la zapreka in kdaj prestala; 2. če je podaljšanje delovnega časa neizogibno potrebno, da se prepreči kvarjenje materijala, ki se uporablja pri proizvajanju. V tem slučaju je dopustno podaljšanje delovnega časa samo za 2 uri na dan, in sicer največ za 35 dni na leto. Podjetnik pa je dolžan le naknadno poročati pristojni inšpekciji dela, da je podaljšal iz ozna čenih razlogov delovni čas v zakonito določeni izmeri. Po podaljšanem delovnem času se smejo zaposlovati pa izključno samo pomožne osebe nad 16 let stare. Mia dostni delavci pod 16 leti ne smejo biti v nikakem slučaju zaposleni dalje nego 8 ur dnevno; za te se delovni čas lahko zniža tudi pod 8 ur na dan, če odredi to za izvestne kategorije obratov ministrstvo za socialno politiko, (Dalje prih.) Gospodarstvo. Izvoz premoga iz Slovenije. Po uradnih podatkih se je lansko leto iz Slovenije izvozilo 146.000 ton premoga. V letu 1923 se je izvozilo 85 tisoč ton. Socialni vestnik. Brezposelnost v Avstriji. V Avstriji je bilo julija 1924 50.000 neM-poslenih oseb. To število je naraslo do srede januarja 1925 na 173.0W oseb in do konca januarja na 180 tisoč oseb. Razno. Za možem v smrt. V Gospiču je živel gostilničar Marko Vrnjevič s svojo-ženo Rojo mnogo let v srečnem zakonu. Nedavno je Marko umrl. Moževa smrt je Rojo tako pretresla, da je z zavezanimi očmi skočila v vodo in utonila. Nenavadno sorodstvo. V bližini Vircburga se je neki 25 letni mladenič oženil s 45 letno vdovo, ki je imela iz prvega zakona 24 letno hčer. Ženinov 50 letni oče se je pa poroči! » to hčerjo. Mlada žena 50 letnega moža je torej tašča svoji lastni materi, ki je snaha njenega moža. Prijet bivši komunistični poslanec. Bivši komunistični poslanec Radovanovič je bil na podlagi tiralice, katero je za njim izdalo sodišče v Osje-ku leta 1920., pred nekoliko dnevi prijet zaradi komunistične propagande, ki jo je vršil v Osjeku in okolici. Kovaški pomočnik z dovršeno podkovsko Soh Išče stalno službo eventuelno prevzame tudi kovačnico. Naslov pri upravi „Pravice“ Popolnoma varno naložite denar v r. z. z o. z., ki posluje v novourejenih prostorih v Ljubljani, Mesini ira 6. Telefon št. 9. Vloge na hranilne kniižice in tekoči račun obrestuje naiugodneie ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru, — Izven-ljubl anskim vlagateljem so na razpolago postne poloinice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov. Jamstvena glavnica nad 10,000.000 Din. Ill=lll=lll=lll=lll>=lll=lll= čitajte »Pravico«! 111=111=111=111=111=111=111= ZIKA! Poskusiti je treba potem, je odločitev lahka. Odločili se boste za ŽIKO, ki je in ostane najboljša in najbolj zdrava žitna kava! Izdaja konzorcij. Tisk »Jugoslovanske tiskarne« v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosar.