Slovenec Netilka 75. Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ■^============^^ letnik xxiy, joliet, illinois, 17. aygusta 1915 Ruska trdnjava Kovno pretresena" po Nemcih. Maršal von Hindenburg poslan, da jo zavzame. Nemci Pet pričeli ofenzivo v Baltiškem okrožju in potisnili Ruse dalje nazaj. Zavzeli Siedlce, Lukow in več drugih mest s pomočjo Avstrijcev. zo- k Ital ijani olj* se vedno ne morejo naprej. Belgrad bombardiran. . 12 ,2 ali se umekniti. v Brest-Li-italijansko nabrežno železnico od Mol- tovsk po ovinkih, fette do Seno San Giorgio. Pri Mol-I fetti so ladje hudo bombardirale štiri naznanilo iz nemškega vojnega glavnega stana se glasi: "V Kurlandiji in Samogiciji, v pokrajini Kovno, je položaj neizpreme-njen. Južno od Njemena so čete generala von Eichhorn odbile 'sovražen napad z močnimi oddelki v predelu Dvine. "Armada, generala von Scholz je zavzela mostni branik pri Wysznji in Walnu ter potisnila sovražnika nazaj čez -reko Gaz: Južno od Narewa je ta grmada izza dne 8. avg. ujela 4,950 mož, ''Armada generala von Galhvitz je z naskokom vzela Zambrowo in prodrla dalje v vzhodni smeri skozi Andi"'. .:how. Zasledujejo Ruse na jugu. Novo-Georgievskirh ni nič noveli Ena naših zrakoplovnic je spu-sča!a bombe na železniško postajo v T)ialystokii. Opaziti so bile obsežne eksplozije. ' Armada bavarskega princa Leopolda je nadalje zasledovala sovražnika in prekoračila Mucha\vški predel. Lu kov je bil zavzet. "Armada maršala von Mackensena je po ostrem boju premagala močno utr;ene. sovražne postojanke, nakar so se 'Rusi ponoči začeli umikati ob celi froa'ti nieil Bugom in Parazewim." Hindenburg napada Kovno. Panameriški poslanci zahtevajo od Carranze odgovor o predlogu za mir v Mehiki. Ia Naša pehota je napad- d» ... Jama ° krePko, da n'h ];„■■ Jene višine, ležeče v sovraz n')ah. AV8tHjci c J l s protinapadom uspesm. n)očne^ost°ianke nismo obdržali vsled streljan'a Osredotočenega topniškega s°vfažnx "n krePkih protinapadov po tovarne in dva železniška viadukta. En viadukt je bil pretresen in tovarna zažgana. "V San Špiritu je postaja z več skladišči zgorela do tal. "V .Br.rv.tt ro bile. grajska signalna postaja in petere tovarne bombardirane. Ena zadnjih je bila razdejana ( se je dvema stotni-. yse mest0 so zagrnili oblaki prahu in 'eno ,lt.:7"u' bajonetom zavzeti' (lima in prebivalci so trepetali strahu. , Italijanski topovi srednjega kalibra so ' streljali brez uspeha na naše rušivce. Napad po sovražnem podmorskem čolnu se je tudi izjalovil." Avstrijci se trdno drže. Dunaj, 14. avg. — Avstrijski vojni glavni stan objavlja danes sledeče poročilo: "Na več točkah južne fronte, podjeti sovražni napadi so bili z uspehom odbiti, med drugim pri Fedaji ob tirolski meji in pri Bopenski liniji južno od Schluderbacha. "Na Goriškem smo obdržali vse stare postojanke na gori Seibusi ter na Sovražni protinapad pa ni . n'ku. <*t, t.az 0Pravil p^oti odporu naših Pošto, Postavljenih v drugih zavzetih "V t" ah v ozadju. toPništJZ'slm nemškem uradnem naznanilu dal.e napredoval v bojevanju proti Rusom v tem okrožju. Da je bil nemški narodni junak izbran za nalogo, zavzeti trdnjavo Kovno, ki stoji med Nemci ter Vilno in žeieznicb Varšava-Petrograd, kaže važ no.n, ki jo nemški generalni štab pri pisrje temu podjetju^ Rusi se junaško upirajo. Rusi se trdo bojujejo za obdržanje Kovna in Vilne, in po zadnjem urad , r^ ^ • ir • •___ nein poročilu iz Petrograda so ruske med Ostrovom m Varšavo, dalje jugo- . ' " s__ct J. odbite neraake zapKxlrio/ Nemci •toUtitii zavžfcl? Važne predmostne postojanke pri Wysznji in Walnu, vzho'dno od Lomže, po ljuti dvodnevni bitki. Rusi se baje umikajo na celi liniji. Na južnem skrajnem delu bojne linije baje pritiska maršal von Macken-sen na levo krilo ruskih armad. Hudi boji na severu. Ob severni bojni liniji se vršijo trdi boji. V okrožju Rige napadajo Rusi, ali Berlin trdi, da se ta ofenziva zaustavlja s težkimi izgubami za' Ruse. Bitka še besni pred rusko trdnjavo Kovno, kjer so Nemci prejkone zaustavljeni. Berlin poroča odbitje ruskih napadov ob reki Njemen. Nemško uradno naznanilo. Berlin, 12. avg. — Današnje uradno CH GUN IN ACTION NEAR ARRAS FRANCOSKA FOTOGRAFIJA TEŽKEGA TOPA V BOJU BLIZU ARRASA, FRANCIJA. Ostra nota poslana voditeljem v Mehiki. CARRANZA SE MENDA PODA. desetih dneh mora odgovoriti. Unc!e Sam zbira čete ob meji. El Paso, Tex., 14. avg. — Guverner-mehiških držav Durango, Coahuila, Guerrero, Tepic, Sinaloa in Chiapas so naznanili, da bodo podpirali vsake mirovne načrte, ki iih utegnejo predložiti državni tajnik Lansing in udeleženci panameriške konference, kakor poročajo danes sem dospele brzojavke. Omenjeni guvernerji so pripravljeni, z vojaško silo pod svojim poveljstvom odbiti vsak naval na njihovo ozemlje po Villovih, Carranzovih ali drugih vojakih. Carranza klican na odgovor. Washington, D. C., 14. avg. — Generalu Carranzi je bilo uradno naznanjeno, da mora v desetih dneh obvestiti Združene Države in latino-ameri-ške ljudovlade, ali se hoče udeležiti konference v svrho, da se obnovi mir Mehiki. Ultimatum vsebuje skupna nota, poslana snoči po državnem tajniku Lan-singu in diplomatskih zastopnikih lju dovlad Argentina, Brazil, Chile, Bolivija, Uruguay in Guatemala generalu Carranzi in drugim strankarskim vodi teljem v Mehiki. Odgovoriti mora v desetih dneh. V svoji noti na voditelje v Mehiki nujno priporočajo diplomati sporazum in pravijo: "Podpisanci pričakujejo odgovora na to noto v primernem času in mislijo, da bodi tak čas deset dni po izročitvi note." Ker so vsi drugi voditelji v Mehiki izrazili svojo namero, slediti nasvet udeležnikov konference, je bil ta ultimatum naslovljen na Carranzo. V Washingtonu mislijo nocoj, da se bo Carranza podal. Prav silno pritiskajo nanj latino-ameriške ljudovlade. Obenem si predočujejo, da je Carranza rekel, da se ne bo posvetoval z drugimi voditelji, izvzemši na podlagi svojih lastnih pogojev. Mislijo, da se bo Carranza podal. Misel, da bo Carranza sledil nasvet diplomatskih zastopnikov, so okrepila danes popoldne poročila iz Vera Cru-za, da je kratkomalo odstranil župana v tistem mestu, ker je dovolil nedavne protiameriške demonstracije tamkaj. ■ Odslej do časa, ko bo nota tajnika Lansinga in latino-ameriških diplomatov sprejeta ali odklonjena, bo za-vezna vlada storila vse mogoče, da prepreči vsak prelom z Mehiko. Čete se zbirajo ob meji. Brownsville, Tex.,- 15. avg. — Dodatne čete Združenih Držav v ojačenje bojne moči v mejni krajini ob dolenjem Rio Grande so začele prihajati nocoj. Prvo ojačenje tvori 26. peš-polk, ki je dospel iz Texas City. Ta fot v bo^ra[jia je bila posneta pred nekaj tedni prav na francoskem bojišču in kaže enega francoskih težkih "lizu Arrasa. Fotografija je bila posneta za francosko vojno ministrstvo. napade, kvzernši na neki točki, kjer se vrši ljut topniški spopad. Dalje severno, med Ponieweszem in Dvinskim, kjer je general von Buelow pred tednom dni naglo prodiral proti železnici, so bili Nemci prejkone za ustavljeni, kajti Rusi sedaj govore pritisku nanje in pravijo, da so zopet zavzeli mesto Toviny, ki je precej za padno od točke, do katere so Nemci prodrli. Nemci zaustavljeni blizu Rige. Južno od Rige, ruske luke, so Nem ci tudi zaustavljeni, tako da se napo vedano prodiranje proti Petrogradu razvija počasi. Z druge strani pa Nemci potiskajo Ruse nazaj severovzhodno in vzhodno od Varšave ter so po zavzetju Siedlca nedaleč od reke Bug, enega glavnih opirališč linije' Brest-Litovsk, kjer so se Rusi prvotno nameravali braniti, se menda ne bodo vsled nemške ofen žive na severovzhodu. Tudi Mackensen zaustavljen? Maršal von Mackensen, ki poveljuje Nemcem na jugovzhodu med Wiep zom in Bugom, je bil baje zopet za ustavljen po ruskem protinapadu in vojaških krogih izjavljajo, da,če ni dalje južno, nego je bil pred tednom dni, pa gotovo ni dalje severno. Vojaški kritiki se ne ujemajo glede linije, ki jo veliki knez Nikolaj izbere za svoj odpor, ali večina jih smatra za komaj verjetno, da bi poskušal obdržati fronto Brest-Litovsk. Nemci zavzeli Siedlce. Berlin, 13. avg. — Poljsko mesto Siedlce, petinpetdeset milj jugovzhodno od Varšave, so Nemci zavzeli! kakor je bilo danes naznanjeno iz vojne' ga glavnega stana. Siedlce je važno železniško središče sredi pota med Varšavo in Brest-Li-tovskim. Ležalo je naravnost na poti nemških čet, ki so pritiskale vzhodno od Varšave po zavzetju tega mesta. V tem okrožju prodirajo Avstro-Nemci najhitreje, Siedlce je glavno mesto pokrajine istega imena in ima kakih 25,000 prebivavcev. Iz avstrijskega glavnega stana. Avstrijski glavni stan, 13. avg. (Čez London.) — Vkljub ruskemu odporu proti nemškim in avstrijskim četam na južnih in severnih krilih se vendar ruske čete na Poljskem vedno bolj stiskajo vkup in umikanje v redu je vedno bolj nemogoče. Ma južrem krilu, kjer so znamenja poloma vedno vidnejša, posebno v bojih za Lubratow, so oklepajoče čete zopet izvršile več krepkih sunkov proti sovražniku in pognale zadnjo stražo h glavni vojski. Pri tem so se pruske garde posebno odlikovale v močvirni krajini vzhodno od Buga. Zlomile so n/jsilnejši ruski odpor v tej krajini in zelo pospešile maršala von Mackensena prodiranje proti Brest-Litovsku. Poveljniki upajo, da bo s tem prav kmalu omogočeno zajetje velikih ruskih oddelkov. Nemci spet v ofenzivi ob Baltiku. London, 15. avg. — Po zaustavi začetkom zadnjega tedna po Rusih je general von Buelow, poveljnik nemških čet zapadno od reke Dvinsk, zopet začel ofenzivo in ujel 2,000 Rusov. Zemlja se trese. Amsterdam, 12. avg. — Brzojavka iz Ljubljane na ' Frankfurter Zeiturig" z čerajšnjega dne pravi, da so bili ugotovljeni nenavadno močni potresi v kratkih prestankih. Najsilnejši zem-ljetres je bil ob 10. uri 14 minut. Z zapadnega bojišča. London, 12. avg. — Francoske čete v Argonskem gozdu so s krepkimi protinapadi vzele nazaj del zakopov izgubljenih v bajonetnem spopadu Nemci, ki so se, posluževali granat in zadušljivih plinov. Nazaj vzeti zakopi so vzhodno od ceste iz Viennele-Chateau v Binarville. Nemci pripravljajo ofenzivo. Značilno dnevno povelje, ki napoveduje krepko nemško ofenzivo na zapadli, je bilo izdano na nemške armade v Flandriji, kakor poroča amsterdamski "Telegraaf". Izpisek iz tega povelja, brzojavljen po amsterdamskem poročevavcu Exchange Telegraph-družbi, se glasi: 'Naše delo je sedaj dejansko dovršeno na vzhodu in kmalu je pričnemo na zapadu. Mir je gotov v i^kto-bru:" Sedem ladij pogreznjenih. London, 13. avg. — Tri angleške parnike, tri ribiške ladje in eno norveško ladjo so pogreznili nemški podmorski čolni te dni. Z enim parni-kom vred so utonili trije pomorščaki. Nemške izgube baje velike. London, 13. avg. — Nemški prestolonaslednik nadaljuje svoje poskuse, predreti francosko linijo v Argonskem gozdu. Imel je nekaj krajevnih uspehov, ali izgube, ki jih je utrpel v številnih napadih, so bile baje {ežke. Nemci so podjeli napad tudi v Artois, a brez uspeha, po francoskem poročilu. Ognjeniki bruhajo. Neapolj, 12. avg. — Vezuv, Etna in Stromboli, trije največjih ognjenikov na zemlji, so nenadoma začeli delovati in bruhajo velike oblake pare in dima. Toki lave se razlivajo doli po vzhodnem slemenu gore Etne iz dveh novih žrel in ogrožajo sicilske vasi. Vse prebivavstvo Neapolja in Messine in drugih mest je v strahu in trepetu. Silni zemljetresi so bili občutiti v Tarentu in Brindisiju v južni Italiji, kakor poročajo brzojavke, in so povečali bojazen, da velikansko motenje pretrese Italijo, dasiravno poskušajo znanstveniki pomiriti občinstvo. Prvi zemljetres je bil občutiti v Brindisiju ob 3. uri v torek zjutraj, in sledilo mu je devet drugih. Vezuv ni bruhal izza leta 1905., Etna izza 1. 1892. Ogromna naročba smodnika. Wilmington, Del., 12. avg. — Du Pont Powder Company je pravkar prejela naročilo za 65,000,000 do 70,-000,000 funtov smodnika za zaveznike, kakor danes razglašajo. Vrednost na-ročbe cenijo na $70,000,000. Večji del smodnika je baje naročen za Rusijo. Četrto dodatno poslopje k Du Pon-tovi tovarni so pričeli graditi ta teden. Dodatno poslopje bo večje, nego katero ostalih treh, ki zdaj obratujejo. Zmožnost tovarne po dovršitvi četrtega poslopja bo do 1,000,000 funtov na dan, dvakrat tolika, nego zdaj. Listnica upravništva. —Mr. F. Miklavčič, Auckland, New Zealand, Avstralija. Hvala za poslano naročnino in pozdrave!- Kardinal zanika govorico. New York, 13. avg. — Kardinal Gibbons je nocoj odločno zanikal londonske brzojavke, ki so poročale, da sta on in kardinal O'Connell iz Bostona, J^as$., sklicala sestanek nevtralnih kardinalov in škofov, ki bi se imel vršiti v Švici v svrho razgovora o mirovnih načrtih med evropskimi vojskujočimi se deželami. Kardinal Gibbons, ki je v Southamptonu, L. I., je rekel: "V jutrnjih listih objavljena brzojavka, ki je v njej omenjeno moje ime v zvezi z neko predlagano konferenco prelatov v Švici, je neosnovana." MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR, Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. 5 kron pošljemo za...... 10 " " " ...... $..85 1.60 lOO ZA Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. i. AMERIK ANSKI SLOVENEC, 17 AVGUSTA 1915. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Sloyenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Joliet, 111., 16. avg. — Polovico avgusta imamo za nami, in doba piknikov in počitnic se bliža koncu. Za piknike smo imeli doslej prav slabo vreme in zato jih je bilo kaj malo, namreč naših, slovenskih; ali bo še kateri, vreden omembe, ne vemo. Prikimal bo skoro kimavec ali september, in potem se prenehajo zabave pod milim nebom in spet otvorijo šole, ki se jih naša deca že veseli, ali ne? » — Smrtna kosa. Soproga rojaka Antona Kostelca, 746 Summit st., stara kakih 40 let, se je včeraj zjutraj med potjo k šesti sv. maši zgrudila na cesti; bila je v blagoslovljenem stanju. Prepeljali so jo v bolnišnico sv. Jožefa, kjer je popoludne umrla, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Soprogu je zapustila devet o-trok. Pogreb se bo vršil v četrtek dopoludne pod vodstvom pogrebne tvrdke A. Nemanich & Sin. — Na obisku. G. Marko Črnetič.iz Youngstowna, O., kjer. je uslužben v City Hospitalu, se je mudil dva tedna tukaj na obisku pri svojem bratrancu in vrnil domov v soboto. — Gospa Lenka Praprotnik iz Aurore, 111., je bila zadnji teden par dni na posetu pri svoji sestri, gospej John Mahko-vec, Jackson St. — G. Ignac Lesnik iz Willarda, Wis., je prišel danes v Joliet za par dni po svojih opravkih in ž njim njegov najstarejši sin John, ki še ni star petnajst let, a je že večji nego njegov oče — tako rastejo fantje na farmah! — G. George Lopartz ml. je dobil lepo službo v First National banki, kakor nam je naznanil dr. S. Gasparo-vich. — G. Frank Završnik, potovalni zastopnik za Slovenian Liquor Co., se je vrnil v soboto s potovavnja, .med katerim je obiskal La Salle, Springfield in sosedna mesta, kjer se delavske razmere boljšajo, kakor poroča. Jutri odpotuje za teden dni v Indiano. — Posebna volitev. Drugo soboto, dne 28. avgusta, bode v Joltetu posebna volitev o predlogu za gradnjo višje šole (high school) na zapadni strani, da se zadovolji naglo rastoče prebi-vavstvo zapadno od reke Desplaines. Tozadevna prošnja (peticija) je bila predložena v soboto klerku odseka za občinsko višjo šolo (township high school) in nosi imena šestinšestdese-tih volivcev v jolietski občini, šestnajst več nego jih je treba. Ljudstvo bo imelo z glasovanjem odločiti: Prvič, vprašanje o prostoru ali stavbišču za višjo šolo, in drugič, ali naj se zgradi ali ne višja šola na zapadni strani. — Varstvo za ptice pevke. Dva Italijana sta bila prijeta pred nekaj tedni, ker sta lovila in usmrčala ptice pevke. Zagovarjati se bosta morala v bližnji bodočnosti pred zaveznim sodnikom in bosta občutno kaznovana po zavez-nih zakonih. Ptice pevke loviti in u-smrčati je prepovedano celo leto. — Vročinska bolezen razsaja v Ridgewoodu, prav tik joletske mestne meje, in je bilo do zadnjega četrtka zglašenih devetnajst slučajev obolenja in dva smrtna slučaja. Epidemija bi se utegnila razširiti v jolietsko ob-mestje, zato je zdravstveni komisar Higgins izdal stroge odredbe, da se preteča nevarnost po možnosti odvrne. Predvsem je treba pitno vodo iz površnih vodnjakov prekuhati, pre-dno se rabi za pitje. Potem je treba skrbeti za čistost in snago v hiši, na dvorišču in povsod drugod. Za smeti in odpadke imej vsaka hiša posebno bakso. Nikarte se preobjedati ob vročem vremenu! Obvestite zdravstveni department, če je kaka nalezljiva bolezen v vaši soseščini. — Bivši ravnatelj državne kaznilnice Murphy bo baje kandidiral proti kon-gresniku Copleyu. Cleveland, O., 11. avg. — Cenj. ur. Am. Slovenca! Tu vam sporočam žalostno novico o smrti, katera ne počiva in tudi ne gleda, kdo si in kaj >si, samo potrka na vrata. Tako je kruta smrt potrkala na vrata pri dobro znanem gostilničarju Nik Vidmarju, cor. 60th st. in Glass ave., in mu vzela najdražje, ženo, katero je zvesto ljubil, Rozalijo Vidmar. Mar ni žalost moža, ko zgubi ženo in zraven pusti devet živih otrok (in eden je že umrl)? Marsikateri si lahko predstavi, kaj žena velja, ako je poštena. Ni se čuditi, da je toliko ljudi pokleknilo k njeni rakvi in ji skazalo zadnjo čast. Tam si o-pazil ne samo katoliške može in žene, ali lahko si videl tudi tiste, ki trobijo neprenehoma, da ni Boga, ampak na zadnjo uro vsaki pozna, da je eno bitje nad nami, Bog. Zastonj je tajiti Boga kajti prej ali slej pridemo na odgovor, eden za drugim. Rajna Rozalija Vidmar je bila miroljubna žena, bila je praktična katoličanka, nje ni pregovoril nikdo; ona se ni sramovala niti doma, niti zunaj, bodisi na društvenih sejah ali kjer si bodi drugje, da je katoliška žena in da je svoje otroke pošiljala v katoliško šolo in sicer v slovensko, ne drugam. Njena najstarejša hči je stara 15 let in najmlajši 3 leta, tako da je rajnica že marsikaj skusila hudega in dobrct ga. In zraven tega bila je vesela. Bila je članica treh tukajšnjih društev: Dr. Srca Marije (staro), tam je bila večletna blagajničarka; bila je nadalje članica Dr. Danica Z. D. Z. in članica Napredne Slovenke, ker ona je bila za napredek, tako da bi se naše matere zavzele malo bolj za napredek v resnici in spomnile se na rajno Rozalijo Vidmar. Pogreb se vrši 12. avgusta; pogreb bo vodil naš vrli in neustrašeni rojak Ant. Grdina. Družini pa izrekam naše sožalje! Naročnik iz Šestega mesta (1153 — 61). St. Stephen, Minn., 12. avg. — Slavno uredništvo: — Lepo rumeno solnce nam sije, hvala Bogu. Žito je dosti lepo dozorelo. Že se je pričela žetev pšenice in ovsa. Turšica raste sedaj lepo, le bolj kasna je zaradi hladne spomladi; ako bo lepa topla jesen, bo že dozorela. Novo šolsko poslopje je postavljeno in se barva od zunaj; kedaj bo vse dodelano, mi ni ravno znano. Rojak Matija Justin je hudo bolan. Pozdrav! John Poglajen. IZ DNEVNIKA "SLOVENČEVE-GA" DOPISNIKA OB SOČI. Pred vojsko je hodil po solnčnili Brčlih, nato je prišel za nekaj dni v jubljano, nato se je vrnil v svoje kraje k zeleni Soči. Podajemo, kakor moremo: I. 3. junija: Srečno prišel. Ti ne veš, kako sem bil vesel, ko sem jo zaoledal! Zdaj je ne zapustim več! Tu je vse mirno, le prebivalstva manjka skoro polovico. Ko bi begunci vedeli, kako lepo in mirno je tu, bi se vsi vrnili. 27. in 28. maja so padali šrapneli na sv. Valentin, kjer ni bilo nobenega našega vojaka. En šrapnel se je razpočil nad državnim kolodvorom, a ni storil nobene škode. Svetogorska bazilika se še vedno beli in čuva nad Gorico, kjer ni bilo doslej porušene nobene hiše, keravno letajo vsak dan laški aeropla-ni nad njo. Razun gromenja topov ne slišimo v Gorici ničesar. Ljudje so čuda mirni, otroci se igrajo po ulicah: vse kot po navadi. — Danes popoldne sem šel na staro pokopališče, kjer sem videl okoli 400 beguncev, ki so prišli iz Moše, Ločnika in S. Lorenzo di Mossa. Pripovedujejo grozne stvari, ki jih uganja laško vojaštvo v Fur-lanijii starce in dečke, duhovnike in župane so odpeljali v Italijo, žene so pošiljali pred svojo poizvedovalno pa-trujo, da poizvedo kje so "i Tedeschi". Z bodalom in revolverjem v roki so zahtevali, naj izdajo naše postojanke. A zvesti in dobri Furlani so raje pre- trpeli vse, kakor da bi to storili. Ponoči je naše vojaštvo Lahe zapodilo v beg in prepeljalo te ljudi preko Soče. Tako prihajajo Lahi kot odrešitelji k lastnim bratom! Barbari! — Upam, da bom v kratkem zopet v Brdih. Vsi Goričani imamo najboljše upanje. Zdaj pa pomiri razgrete ljubljanske možgane, ki fantazirajo o vseh mogočih stvareh, da Gorica že gori itd. in reci jim, naj ne verjamejo "avtentičnim" vestem (ali bolje lažem), ki se skuhajo po ljubljanskih kavarnah iz dolgočasja in brezdelja. II. 10. junija piše: 6. junjja obstreljujejo Lahi brez vspeha gričevje onstran Soče v Brdih. 9. junija: Okoli 9. ure dopoldne je laška pehota napadla naše postojanke na Kal-variji in vrh Grojne nad Pevmo. Bojno polje so ožarjevale rakete in reflektorji. Laški napad krvavo odbit. Zaplenili smo obilo strojnih pušk! Gromade trupel leže pri žičnih ograjah pod Kalvarijo in nad Oslavjem. Boj je trajal celo noč. 10. junija: Lahi prosijo 12 ur premirja, da pokopljejo mrtvece. Celotne laške izgube na Primorskem štejejo do 50,-000 mrtvih in ranjenih. Lahi so še vedno tam, kjer so bili pred štirinajstimi dnevi. Ne vprašajte, zakaj. — III. 16. junija poroča med drugim: Od preteklega četrtka do danes o-koli Gorice mir. Pač pa se vrše veliki boji pri Tržiču in Plaveh. Dne 14. t. m. so zjutraj okoli ene napadli Lahi naše postojanke pri Plaveh z veliko premočjo. Boj je trajal sedem ur. Lahi so sicer prišli v Plave, a so jih naši vrgli nazaj. V Gorico smo slišali le gromenje topov. Pa ne bo nič. Častniki so mnenja, da Lahi v Gorico sploh ne pridejo. Mi vsi imamo najboljše upanje. IV. 19. junija: "Danes ob naši Ariji v Trstu." — In zopet "Nazaj, nazaj v planinski raj. Ne vprašajte zakaj." — V. 25. junija: Tako skrivnostno-slovesno na jugu še nismo praznovali kresnega večera. Nebroj zastav radostno naznanja padec Lvova, mogočni topovi bruhajo grozno maščevanje nad brezbožnim, verolomnim podležem in mu pošiljajo žegen v obliki granat. Ljudje so mirni — rekel bi — veseli. -"Na vojakih, ki odhajajo v strelske jarke, se opaža izredno navdušenje, podobno navdušenju kustoških junakov, katerih spomin ravno nocoj prešinja srca vojakov in domačinov. Vse praznično, vse tako kot druga leta — streljanje in zastave na Kresni večer -— le kresov ni. Pač! Gori tudi kres, kakor še ni gorel na jugu. Ne mislim na požar, ki ga bruhajo na celem južnem bojišču topovi in možnarji. Grozoten, čeravno veličasten v tej prostranosti. A časih zagori na kaki točki samo majhen pla-menček, ki te pa pretrese z vso grozoto. Srce ti mori, ko gori predmet posebne tvoje ljubezni. Italijan je v tej vojni ostal sam sebi enak. Vse najsvetejše gazi. Odrešuje ljudi, ki nočejo biti odrešeni, ker pri izdajalcu ni svobode, odvaja nedolžne otroke in starčke kot vohune, in ruši svete hra-move. Najbolj naše ljudstvo zadeneš pri cerkvi. Cerkev mu je simbol njegove domovine, biser, okoli katerega je nabrano vse, kar mu je najdražjega. Prijazna je bela cerkvica sredi ravnine, pa naše ljudstvo je najrajši zidalo božje hrame po gričih, tam gori, bližje nebes, da se božje oko lažje razgleda po celi svoji zemlji in vzame obširno zemljo pod svoje mogočno varstvo. Največ cerkvic našega naroda je posvečenih Materi Božji. Naši predniki so jih postavili na najvišje in vidne griče, kakor da bi ž njimi hoteli zve-zati naše ljudi in kraje, katere ločijo gore, vode in daljine. Od blizu in daleč naj vsi vpirajo svoje oči v svetišče Matere Božje, ki je na ta način res kraljica našega naroda. V sedanji vojni so po Evropi zelo trpele ce&kve. Čeravno jih domačini niso porabili za vojaške postojanke, že iz ft ralui", vdfa se sovražnik ne maščuje, vendar je mnogo cerkva nudilo kaj ugoden cilj sovražnemu ognju in sovražnik ni prizanašal. Prelepa je prilika za strast, ki divja in hoče uničiti vse in zadeti tam, kjer si najbolj ranljiv. Ali je hoteLLah iz nizke maščevalnosti splačati Kustoco? Letošnjega kresnega večera ne bom pozabil. Videl sem že jokati ljudi, a jokati ljudstva še nisem videl do danes. Strašno ogorčenje. Ljudje stiskajo pesti, molijo, groze in preklinjajo laško brezbožnost, ki niti najdragocenejšim svetinjam našega naroda ne prizanese. Nad goro se vali gost, bel dim, svetišče gori... Ne morem gledati ne na ljudi ne na goro. Naša srca -so potrta; v bolečini bi človek padel na tla in umrl bolesti, a v srce prihaja tolažljiva misel: "Mati Božja bo maščevala razdejanje svojega svetišča. Tvoje ljudstvo bo o-stalo na *voji zemlji in zopet postavilo na goro svetišče svoji nebeški Kraljici." Krfesni večer leta 1915... IZ GORICE. Čudovito lepo se človeku zdi, če sreča na cesti vojaka Hrvata, -Slovaka, Čeha, Poljaka, ki je ves vesel, če izpre-govoriš ž njim par prijaznih besed. Bili so v Srbiji, Galiciji, imeli so stik med seboj severni in južni Slovani, njih uho se je že bilo prilagodilo raz- ločkom, ki obstoje med različnimi slo vanskimi jeziki, v spominu so obdržali mnogo besed, ki pripadajo drugemu slovanskemu jeziku in z veseljem opažajo, da se med seboj razumejo. Govorijo na Goriškem z našimi ljudmi in razumejo se med seboj, kakor hitro so nekaj dni med seboj v stiku. Čutijo se kakor doma; to veseli nje, a tudi naše ljudi; obzorje se obojestransko širi, sever in jug si podajata roke, navdušenje za skupne koristi raste, a zavest pričenja vse vedno globje prevevati, da imamo v Avstriji skupno veliko domovino, za katero se borimo z enako ljubeznijo povsod. Ugotavljamo tudi dejstvo, da ni bilo še do sedaj dogodka v Avstriji, ki bi Slovane na severu in jugu v njej tako približal in jih silil k spoznavanju drug drdugega, kakor ravno sedanja svetovna vojska. Prav mnogo trgovin po Gorici je sedaj zaprtih. To se pozna po vseh ulicah brez izjeme. Zaprte so predvsem one, katerih gospodarji so laški podaniki; te so se morale zapreti. Zaprte so nadalje take, ki v sedanjih razmerah ne morejo delovati, kakor n. pr. trgovine s kolonialnim blagom in pohištvom, pekarije, nadalje take, ki so se pečale z eksportom itd. Na zaprtih vratih nosijo navadno opombo: "Začasno zaprto". Nekatere trgovine so svoje prostore zaprle radi tega, ker jim je blago pošlo in ker novega radi prometnih ovir ne morejo dobiti. Ko-n.ečno so nekatere tudi raditega zaprte, ker je bilo vse službujoče osobje poklicano v vojno službo od gospodarja do pomočnikov. Kar je pa trgovin odprtih, delujejo jako dobro, n. pr. trgovine z železnino, z obleko in perilom, usnjem in usnjatim blagom sploh, s papirjem in pisarniškimi potrebščinami, z vinom in alkoholnimi pijačami. PISMO IZ TOLMINA. Znani deželni poslanec in dekan v Tolminu, vlč. g. Ivan Roječ, ustanovitelj in vodja črevtjarske zadruge v Mirnu na Goriškem — zato njegov priimek "Schusterpfarrer" — katera se je vsled vojske preselila v Nazarje v Savinjski dolini, je poslal "Prečastite-iriu, prevzvišenemu gospodu knezu in kofu lavantinskemu" naslednje pismo: V Tolminu, dne 9. julija 1915. Počastujem se Vam sporočati, Pre-vzvišeni, da sem se vrnil v Tolmin. Skrb za svoje vernike mi ni dala miru, dokler se nisem vrnil. Pretečeno nedeljo 4. t. m. prišel sem do Sv. Lucije, in prav, ko sem šel po cesti, prileteli so od sovražne strani šrapneli v pozdrav. V župnišču pri Sv. Luciji pa sem opazoval, kako naši odzdravljajo sovražniku; to je bilo bobnanje in švi-ganje topov in šrapnelov sem in tja; pri Sv. Luciji je bilo v soboto porušenih več hiš. Na potu proti Tolminu sem šel po jako nevarnih mestih, katere sovražnik vedno obstreljuje, ko-riečno sem prišel v Tolmin, kjer so šli maloštevilni verniki ravno od popoldanske službe božje in koj nato so naznanjali sovražni šrapneli, da je prišel njihov dekan domov. V Tolminu samem ni vojakov, hiše večinoma zaprte, nekatere poškodovane, in ako ne bi topovi vedno nad našimi glavami bobneli, bi človek niti ne vedel, da je vojska. V bližini pol do enega kilometra strašno streljanje pušk, strašni boji, strašna smrt, a mi v Tolminu nc vidimo nič, ker je vse skrito. Govori se o strašnih bojih, a ml se niti ne zmenimo; ljudje hodidjo v cerkev, po cesti, na polje, od obeh strani pa nad glavami švigajo krogle topov. Sicer pa smo prepričani, da bo zmaga na naši strani; čez Sočo sovražnik ne pride; vsaj tako pravijo vojaki. Sinoči (četrtek) sem pokopal častnika, rodom Hrvata, ki je padel na Krnu; osem ur so njegovo truplo nosili do Tolmina. Naznanjam Vam, Prevzvišeni, da o-staitem tu do skrajnosti inse umaknem le do bližnje duliovnije; tudi mislim sedaj obiskovati dekanijo vsaj v du-hovnijali, kjer ni nevarnosti. Slovaki — vrli junaki. Pri Mrzlem vrhu blizu Sv. Lucije je bil 4. junija vroč boj. Italijani so v dobrih treh urah oddali 150 težkih in prav toliko lahkih strelov iz topov. Kljub temu je bilo pri našem bataljonu le šest mrtvih in nekaj ranjenih. Italijani so nato napravili naskok; petkrat so napadli in petkrat so se morali umakniti. Značilno je za naše Slovake. da jih ni bilo moč zadrževati v kritjih. Kakor hitro so spoznali, kako dobro so zadevali, so se dvignili iz kritja in stoje streljali na laške alpin-ce kakor na zajce, dokler jih ni zmanjkalo. Ko so alpinci izginili, je jel zopet delovati ogenj gorskih topov. Med čveterozvezo se krha. Doslej ruska cenzura ni dopustila niti najmanjšega zabavljanja čez njene zaveznike; zdaj so pa že pustili, da so listi brez ovire objavili zelo ostro kritiko. Pritožujejo se, da so zavezniki na zahodu premalo delavni, opozarjajo, da so Rusi s svojim vpadom v vzhodno' Prusijo rešili Pariz iste usode, ki je zadela Antwerpen. Uspehi zaveznikov na zahodu se Jim zde malenkostni. Najhujše za avstrijske vojake, ki stražijo ob skalnatih višinah, je to, če prileti topovska krogla na kako pečino. Na tisoče kamenitih drobcev odleti na več kot sto metrov daleč naokrog. Kogar zadene tak drobec, je skoraj hujše ranjen, kot če ga zadene kos šrapnela. Sicer se pa isto zgodi tudi sovražnikom na onem bregu Soče. Poletna nadloga. Kolera, ki je spojena s bljuvanjem in krči, vnetja čreves, krči, driska, kolika in vnetje odvajevalnih organov, potrebuje hitro in zanesljivo pomoč in zdravilo. Skrbna mati in previdna gospodinja ima na polici Severovo zdravilo zopet drisko skozi celo leto, da je pripravljena hitra pomoč v slučaju potrebe. Stane samo 25c, a vrednost istega je neprecenljiva v slučaju potrebe. Imejte ga v zalogi. Dobite ga v lekarni, ali pa pišite po nje naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Aug. -VELIKA PONUDBA' Spredxi det Nebo ik»lljice vreden le. r |0t»™ Celi kupon vreden i ceiti t foto'iu Celi kuponi In sprednji deli iiilljk imaj« Se jib Ublco izmena gotovino ali vredne . (Ta pogodba ug-aene 31. decembra JSi»-P Lorillard Co.. Inc.. New York EbL Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnic« 1,000,000 kron. Prihranki 780,000 kr** Glavni urad: TRST. Podružnic« na Dunaju, Dubrovniku, Kotom, Ljubljani, MetkovS* Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadrn. Priporoča se za vse bančne posle. Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje TredflO**" noslne papirje in daje informacije rseh vrst Prevzemi je menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bo«*® , in Hercegovino, Albanijo, črno goro, Grško, Rumunijo, Srbii°» Turčijo L t d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA. Buchanan-Daley Co< Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILi«®* Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PBEDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CEN« TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovijo* L 1893. Anton Nemanich in Si*1 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. J«liet' Priporoča alavaeaau »kčinatva ivoj tavod, Id j« *d«a M lit i - - . - jp w estu; ima lastno zateka« aaabulaac«, ki j« aajUpia * J«"*1* traške ▼•!•▼« in k«čije_ Na p*ahr* *e p*ahun vsak iaa p«n«a im >«d«rra. Kadar rabit« kaj r aafc atr•« «fU«*s aH »MaM** »L SS7Spa 11. W. 344. Maii hi ijjiii ki rti Mini m *«fW. Union Coal & Transfer tU CASS STRUT, JOLIIT, ILL. Piano and Furniture IMo^**1*' ^ Chicago telefon 4313. Northwestern te Podpirajte trgovce, kateri imajo og v Amer. Slovencu. AMERIKANSKI SLOVENEC, 17. AVGUSTA 1915. Družba sv. Družine VZCJ|D«JENIH DRŽAVAH , ^VERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sfiflež: JOLIET. ILL. Vstanovljena 23. novembra 1914 Inkor. v drž. 111., 14. maja 1915 °RUŽBINO GESLO: -VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE." I____ GLAVNI ODBOR: Predsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. ZaP's.-A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: * Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. P* I FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, III. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Ml Pl Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe naJ Pošljejo na 1. porotnika. bodiedreieno ?ruštvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-ffi«stu države Illinois s 8. udi obojega spola. Ig sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od V 17 'eta' pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. Popol^LAČUjE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana Ustine ° Vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne izpV redu in sprejete v gI- uradu- 2a LaČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: ta PoP°lno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; ia P°P°'no izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; Za .2gubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; u !ZKubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; za ,z8ubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; 2a1Zgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; za !2Subo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; ,1ZguJ-,° najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ko del0 Jen° hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- s« ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer enifj. a Vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za 2a °v°Peracijo na kili ali vtrganjem. Ve{ ra? operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem- Plačati ® «SI. tajnik na vse člane (ice) primeren asesment kadar je treba iz-izplajjj p°s*odnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in Vsak ^ °Peracije- jih n[k D- S- U- Jolieta, ki je zbranim "lost. ° stvar v splošno zado- seiariho(1nio n , .. sto n°Vc8a rt 1,0 se vrši Prva re^na bo P*1 br J i Štva sv- Družine v pro-Xr|t ° Vsi čla . erbiščarja. Na to sejo la aVn'šk0 ,!" 111 članice prinesli svoje se Se b0 tuj-eiS' tedcn C ane('ce), da bo potem ''Je D sPrejeto novo društvo v ifs^'i je ,,8tVo Jc torej ustanovljeno. ^ k ikoin obTVlje'\1)oljc v Chicasi slov 0 tied , I0, ,Se vedno sc naj-V l' Shvu ni pri nobenem atero. ? ' Pa lioče pristopiti še imel več podpore v slučaju bolezni in več podpore njegova družina v slučaju smrti. Vabimo torej vse cenj. rojake in rojakinje, da vstopijo v naše novo društvo. Pristopnina v društvo je popolnoma prosta za nedoločen čas, dokler se ne nabere večje število članov in članic. Le $1.00 mora vplačati vsak član(ica) za pristopnino v Družbo in pa mesečnino mora vplačati vnaprej, ki pa je jako nizka, posebno za mladino. Kdor želi priti na sejo v nedeljo popoldan, ki se začne ob drugi uri, naji pride v hišo g. J. Verbiščarja na 2105 Coulter St. blizu Hoyne Ave. Taiti se bo lahko zapisal v društvo. Ako se hoče pa že prej vpisati, da bo v nedeljo na sejo lahko prinesel svoj zdravniški list, naj se zglasi prej pri tajniku. Vsak kandidat vplača $1 za pristopnino in dobi pobotnico od tajnika in pa zdravniško-preiskovalni list, da gre z njim h kateremu zdravniku. Potem prinese zdravniški list nazaj tajniku in ako je vse v redu plača mesečnino in je sprejet v društvo. Če bi pa slučajno ne bil kdo sprejet, se mu ves vplačani denar povrne. V začasni odbor so izvoljeni sledeči sobratje: Anton Stonich, predsednik, Anton Verbiščar, tajnik, 2105 Coulter St., Michael Brintz, blagajnik. V nadi, da se bodo rojaki in rojakinje odzvali našemu vabilu v lepem številu, ostajamo s pozdravom ODBOR. IZ STARE DOMOVINE. le: sanjsko. ■>V(I0 . ------- 'Vu-^j. iv draginje na trgu? 1oStia . Se,0: Drauinia nrkctftffi j, -vii j.:- . ---B".JV im lig u. *%°Slla> Dra«inia je postala \ 1° več. V* "ižji s'°j' ne zma-\ 1 živi|a n , 80 raz''čni. ■ > z'vila n'r°.K' so "zlični. Pr-Sa-ko nov-^ Ucenti sami Podra-v? '5 dobijo ^r0m',ir- Druga leta Hr,, .sih c." °.b "ovini za 10 vinar-p0 \°J° 30 drobnih. In v ' > Prec i8rednjih" Vzrok tebi - bi bil^J °b,1° itevil° voja- ž>Vil 'etošnje leto normal-dravnost preostajalo, se- daj jih pa še kljub izredno dobri letini češče primanjkuje. Nadalje je vzrok, ker je v Ljubljani sedaj mnogo premožnih beguncev, katerim ni prav nič za denar, ker ga imajo v izobilici. In tudi zelo velik vzrok so konsumenti sami, ker se kar pulijo za živila in jih drug drugemu draže. Le en slučaj izmed sto. V soboto je prinesla na trg neka ženska ješprenček ter ga prodajala po 80 vinarjev liter. Ženske so se z njo pri nadrobni prodaji pogajale za ceno. Nato pa pride neka begunka, Tržačanka, ter hoče vse skupaj pre,-plačati po 1 KI Razumno je, da v takih slučajih domačinke glasno godr- njajo in naj bi tujci pomislili, da si na ta način ne pridobivajo simpatij. Sploh naj bi pa producenti pomislili, da so konsumenti tudi ljudje in morajo živeti, kakor oni sami in pa da ima oblast moč oderuštvo kaznovati, živila pa rekvirirati. — Sedemdesetletnico svojega rojstva je obhajal dne 6. julija velezasluž-ni gospod župnik in duh. svetnik Jakob Aljaž na Dovjem. Kljub temu, da je bil že večkrat v svojem življenju zaradi nevarnih bolezni v smrtni nevarnosti, mu je Bog dal učakati tako visoko starost. Kdor se spominja njegovega neumornega dela za šolstvo — bil je večletni okrajni šolski nadzornik, — njegovih zaslug na glasbenem polju, — njegove skladbe so izredno priljubljene, — njegovega marljivega delovanja za povzdigo naše turistike itd., itd., ta se bo z veseljem pridružil krogu njegovih prijateljev z iskreno željo: Bog ohrani velezaslužnega, s svetinjo za štiridesetletno vestno delovanje v svoji službi ter z zlatim križcem s krono za zasluge odlikovanega sivolasega starčka še mnoga leta ter mu daj dočakati skrajne meje človeškega življenja! — Junaški Ljubljančan. Že drugič je za svojo hrabrost pred sovražnikom odlikovan narednik domobranskega pešpolka št. 27. Fran Gril, sin hišnega posestnika na Cesti v mestni log, občeznanega in spoštovanega po-streščeka št. 1. Nedavno smo poročali, da je dobil hrabrostno svetinjo 11 .razreda, sedaj je pa dobil še hrabrostno svetinjo I. razreda. Taki so naši fantje. Ponosni smo nanje. — Umrl je vpokojeni stotnik Friderik Kaučič po dolgi bolezni. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil po preteku osmih mesecev desetnik Franc Cankar iz Zgornje Šiške. — Na koleri so umrli v Ljubljani štirje vojaki in sicer dne 4. julija 26-letni pehotni poddesetnik Peter 2a-bek reete Szombek iz Galicije, 5. julija 291etni brambovec pešec Alojzij Mau-lo iz ljutomerske okolice, 7. julija 20-letni brambovec pešec Karol Eigner iz Linške okolice in 281etni topničar Henrik Primerhoser iz Linca. Zdaj ni na koleri nihče'bolan. — Stotnik je postal g. Franc Kau-dela, arhitekt in stavbni mojster v Ljubljani. — Času primerno. Mesar in gostilničar na Glincah g. Marinčič je začel z ozirom na to, ker je tam mnogo delavstva, klati konje in prodaja meso brez kosti kilogram po 2 K. Ljudje so mesnico kar obkolili in je bilo v kratkem meso razprodano. Tudi gostilno so napolnili in vsak si je privoščil porcijo konjine. Docela pameten in času primeren korak. — Prepoved živinskih sejmov v postojnskem okraju. Radi živinske kuge v gobcu in na parkljih v političnem okraju Postojna so se za celi postojnski politični okraj živinski sejmi prepovedali. — Nove določbe glede žganja. Ljubljanski "Slovenec" z dne 3. jul. piše: Že dvajset let se misli na monopol na žganje. Po vojski ga menda res dobimo. Vlada je sedaj s cesarsko na-redbo prepovedala ustanavljanje novih žgalnic. Razumljivo je, da bi se vsled nameravanega monopola začelo ustanavljati obilo novih žgalnic z edinim namenom, da bi jih vlada svojčas drago odkupila. Zato ta vladna prepoved. Pridržala pa si je pravico izjemoma le dovoliti ustanovitev novih žgalnic, če bi obstoječe žgalnice hotele izrabljati to zaporo. Vlada sme sedaj tudi odločiti maksimalne cene za žganje in je res določila, da ostanejo sedanje cene celo leto v veljavi. (Obenem je tudi znažala ceno denaturira-nemu žganju za deset kron. V Avstriji izdelujejo žganje kmetje kot postransko obrt in fabrike. Kmečkih žgalnic imamo nekaj nad 1500, fabrik pa okoli 50. Ker «o kmetijske žgalnice le postranska obrt in sezonsko delo in delajo z večjimi stroški, zato jih je bilo tudi milejše obdavčiti. Prejšnji zakon o žganju jim je dovoljeval bonifikacije v zneskih 6, 8 in 10 kron pri kontingentiranem žganju, izven kontingenta pa 2, 4 in 6 K. Ker nudi nova vladna odredba posebno varstvo kmetijskim žgalnicam, zato po vladni izjavi ne potrebujejo več tako visokih bonifikacij in zato jih je vlada znižala za 2 K. Avstrijski kontingent žganja znaša 987,000 lil na leto. Dosedaj je znašal v Avstriji davek na žganje v kontingentu 140 K, izven kontingenta pa 160 K. Ogrska vlada je že dne 1. septembra 1914 določila višje cene žganju, pri katerih je sama udeležena s 40 v pri litru. V Bosni se je zvišala doklada za 50 v. Sedaj pa je tudi naša vlada zvišala oboji davek za 20 v pri litru in tako bo v bodoče davek na žganje znašal 160 in 180 K ter bo še zmeraj nižji proti ogrskemu za 20, proti bosanskemu za 30 v pri litru alkohola. Teh novih 20 v pri litru pa vlada ne bo delila z deželami, ampak jih sama vzame in upa dobiti iz njih 12 milijonov novih dohodkov. — Smrtonosen padec. Dne 8. jul. jc 601etni vžitkar Babšek, podomače Žerjav, iz Babne gorice pri svoji hčeri na Selu pri Laverci, katere mož je v vojski, na polju nakladal žito. Ko je stal na vozu, sta vola cuknila, vsled česar je mož padel z voza in si menda tilnik tako nalomil, da je drugi dan umrl in so ga pokopali na rudniškem pokopališču. Pokojnikov sin je v vojski in že 10 mesecev ni od njega nobenega glasu. — Pet vlomov v Znojilah. V Zno-jilah, občina Kotredež pri Litiji, je vdrl in kradel nek neznanec pri posestnikih Karlu Psaru, Alojziju Robavsu, Petru Polcu, Alojziju Dolčniku in pri Juriju Mlakarju. Ukradel je več denarja. — Umrli so v Ljubljani: Vladislav Vondraček, litograf, 21 let. — Simon Kregar, sin trgovca, 3 dni. — Sreča v nesreči. 30. junija 1915 je delavec v skladišču na južnem kolodvoru v Trstu, sedaj v Ljubljani, Dolenc Kari, padel ob pol treh zjutraj z okna v III. nadstropju I. mestne deške ljudske šole. Dasiravno je padel ž take visočine, vendar se ni posebno poškodoval. Malo se je pobil na levem sencu in malo hujše po nogah, ker si je zlomil desno nogo. —Umrli so v Ljubljani: Franc Mencinger, delavčev sin, 3 mesece. — Nikolaj Gutfreund, pešec 77. pešpolka. — Štefan Karagič, pešec 4. bos.-herc. peš polka. — Leopold Woikert, pešec 42. pešpolka. — Umrli so v Ljubljani: Josipina Ernst, zasebnica, 22 let. — Uršula Papež, gostija, 85 let. — Florijan Kingya in Jakob Rusz, oba pešca 63. pešpolka. — Kallo Fazekas, pešec 51. pešpolka. — Marija Olga Babnik, hči poštnega sluge, 3 leta. — Slava Arh, občinska sirota, 25 let. — Jera Mahnič, bajtar-jeva žena, 72 let. — Neža Dolinar, žena mestnega delavca, 66 let. — Edmund Lipovšek, sin železniškega pod-uradnika, pol leta. Stari je zbežal na podstrešje, pa od strahu ni mogel streljati iz samokresa. Zet se je skril ped posteljo, a mlada žena z otrokom je ostala v postelji. Nepričakovani gostje so ženo pretepli in odnesli, kar so našli v hiši: nekaj litrov moke in koruze in praznično obleko hišnih prebivalcev. Kot v Abruzzih! Štajerski orožniki so drugi dan na hrvatski strani ujeli neko sumljivo osebo in jo odpeljali v Ptuj, ki pa odločno taji, da ni sodelovala pri tem vlomu. \Jzrok vsem tem zločinom je siromaštvo, še bolj pa neznanje. Analfabetizem cvete v večini Zagorja, šole so zelo redke, cerkve daleč, inteligenca je skoro neznana. Potem ni čudno, da kje domače prebivalstvo podpira tatvine. Pravijo, da v nekih krajih, ko iščejo orožniki lopove, nastane od brega do brega žvižganje, kot znamenje lumpom, da naj be-že v gozdove. — Iz vlaka padli vojak. Našli so med Zidanim mostom in Hrastnikom nekega vojaka, ki je moral pasti iz o-sebnega vlaka številka 32. Bil je ves polit s krvjo in nezavesten. Prepeljali so ga v Ljubljano. PRIMORSKO — V Gradec sta došla dne 9. jul. z vlakom ob 8. uri zvečer nadvojvoda Leopold Salvator s soprogo nadvojvo-dinjo Blanko in z nadvojvodinjama Marijo Imakulato in Marjeto. Najvišja gospoda sta bila navzoča, ko se je pri Turjaškem vodnjaku otvoril štajerski domobranec v železu. — Odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 47. pp. Franc Lochert, poročnika 17. pp. Josip Gizejewski in Anton Ortner, asist. zdravnik 47. pp. dr. Emil Frossl. Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil poročnik prov. častnik 8. lov. bat. Ivan Mašek. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svintje je dobil narednik 17. pp. Josip Wagner in narednik 17. pp. Josip Grimm. Srebrno hrabrostno svetinjo sta dobila pionirja Gologranc Franc in Premelc Andrej, oba pri 3. pion. bat. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili pionirji Heller Avgust, Perzoglia Benjamin in Sluga Franc, vsi trije pri 3. pion. bat. — Negotovost imetka na štajersko-hrvaški meji. Hrvatski listi poročajo iz Varaždina: Na meji, med obema državnima polovicama vladajo razmere, ki niso ravno rožnate. Tatovi in lum-pje ne poznajo nobene razlike med mojim in tvojim, lahko beže iz enega kraja v drugi, pa odnašajo, kar morejo. To velja posebno za obmejne kraje varaždinske županije. Tukaj je navadna tatvina cepljenih trt, pa tudi takih, ki so bile šele poleti vsajene. Orožniki ne morejo priti na sled tem lopovom. Zdi se, da so tudi posebni "trgovci", ki kupujejo tako preskrbljene trte. Čisto navadna pojava je vlom v pivnice, ali redek ni tudi vlom ponoči v hiše. Tako se je pred kratkim dogodil drzen vlom v štajerskem kraju Korenjak, tik hrvatske vasi Je-lovec. Korenjak in Jelovec sta vasi z zelo redko posejanimi hišami. Nekoliko črno namazanih ljudi je pričelo okoli 10. ure ponoči streljati skozi okna nekega kmeta Ožingerja. Ta starček živi z omoženo hčerjo in zetom. — Slovenski veletržec, računski narednik Fran Kavčič v italijanskem u-jetništvu. Iz Gorice: Znani slovenski veletržec Fran Kavčič na Kornu se nahaja v italijanskem ujetništvu v kraju Alessandria v Pijemontu. Ves čas vojne je bil Kavčič štacijoniran o(p morju, največ časa v Cesljanu, odkoder se je pripeljal večkrat s svojim avtomobilom v Gorico. Ko je izbruhnila vojna z Italijo, se je nahajal v Porto Buso ob meji tik Gradeža in tam je prišel z ostalo malo posadko vred v italijansko ujetništvo. Ko so Italijani zasedli La Porto Buso, se je bila raznesla po Gorici vest, da je narednik Kavčič padel. K sreči pa se ni obistinila ta vest. Pismo je do-šlo Kavčičevi družini preko Švice. Pisati je smel samo to, da je zdrav in da se nahaja v Alessandriji. — Umrl je v Divači dne 10. julija po dolgi in mučni bolezni g. Jernej Mlakar, mizarski mojster. — Iz italijanskega ujetništva se je oglasil korporal Tomaž Seljak, slikar iz Podmelca, ki je bil nazadnje pride ljen orožniški asistenci v Tolminu. Nahaja se na Pijemonteškem v mestu Asti, Caserma Colli 31. — Pokopali so dne 8. jul. v Komnu 201etnega Ivana Ščuka, ki je padel na italijanskem bojišču. —Umestna prepoved. C. in kr. etapno poveljstvo pete armade je prepovedalo prodajati predmete, ki imajo znake, označbe, napise itd., nanašajoče se na razpuščeno družbo "Lega Na-zionale" ali na družbe, ki so bile raz-puščene zaradi državi sovražnih tendenc. Prestopki se bodo kaznovali. — V Gorici so točili zadnje dni vipavsko vino po 1 K 84 v. liter, briško po 2 K 16 v. Na debelo se je prodajalo vino: teran po 130 K hekto, belo vino po 100—120 K. — Meso je bilo v Gorici kilo po 4 K 60 v. v zadnjih delih, v sprednjih po 3 K 80 v. Jajca so prodajali po 24 v. eno, stročji fižol po 28 v., drugi fižol po 60 v., krompir je bil po 14 v. kilo. — Sedaj vina ni več, mesa tudi ne in drugih reči pride le malo na trg. — Krasota goriških Brd. Pišejo iz Gorice: Krasen del goriške zemlje so Brda, katera so mogli zasesti Lahi brez odpora z naše strani, iz katerih pa se ne morejo ganiti. Brez dvoma se čudijo krasoti vinorodnih Brd, občudujejo Brda pa tudi naši avstro-ogrski vojaki, ki so došli na Goriško iz daljnih dežel. Imeli smo priliko govoriti z vojakom, ki je doma z velikega posestva na Ogrskem, kjer imajo tudi trte. Tako lepi vinski kraji — je rekel vojak, kmečki sin z Ogrskega, tako lepi, da še nisem videl lepših, in uničeni so. — Zlatega briškega vina sedaj ne bo dolgo časa. Kar so ga imeli doma briški posestniki, tega pijejo sedaj italijanski vojaki in često se poroča, kako napadajo pijani in padajo pijani v ujetništvo. Za njimi stoji kralj, ki jih navdušuje z briškim vinom. — Nekateri posestniki iz Brd, ko so bežali, so imeli še čas, odpreti sode, in marsikateri je spustil vino iz sodov na zemljo, češ rajše naj se vrne v zemljo, kakor da bi pil to zlato kapljico nesramni Lah. — Ljuta kanonada na fronti pri Gorici. Gor. Vipavska, dne 30. junija: Ta teden so pričeli Italijani, ki so dobili močna ojačenja, ljuto kanonado na naše postojanke. Zdi se, da gre za splošen večji napad — za poizkus, naj velja kar hoče, samo da prodrejo našo bojno črto ob Soči. Posebno hudo je bobnelo včeraj na praznik Sv. Petra in Pavla in pa danes. Topovi in sicer najtežjega kalibra grme neprestano. Takega bombardiranja dosedaj še ni bilo. — Lahi in Gorica. Dne 25. in 27. junija so Lahi bombardirali Gorico. Porušili in poškodovali so nekaj hiš in povzročili tudi škodo na človeških žrtvah. Vsega skupaj je težko ranjenih in ubitih nekaj civilistov. Težka nesreča je zadela po Gorici obče znanega pod imenom "Toni Mlekar", g. Formazariča iz Bilj, odločnega našega pristaša. V Gorici blizu semenišča mu je šrapnel v petek ubil hčerko, 201etno Gizelo, njega samega pa v stegno občutno ranil. Zanimivo je, da je laški aeroplan metal 24. junija na Gorico italijanske letake, naj se Italijani u-maknejo iz Gorice, češ, da bodo Lahi drugi dan mesto bombardirali. — Slovenščina na goriškem magistratu. Uradni jezik goriškega magistrata je bil italijanski. Ko je izbruhnila vojna z Italijo, je bil goriški župan Bombič odstavljen in posle goriške občine je prevzel cesarski komisar. Ta občuje s slovenskimi strankami slovensko in izdaja magistratna naznanila in oklice v treh jezikih: v nemškem, italijanskem in slovenskem. — V Gorici se govori, kakor je posneti iz pisma z italijanskega bojišča: V neki vasi pred Gorico vpraša italijanski vojak precej surovo duhovnika: Dimme, pretaccio, che profondita ha il tuo Isonzo? (Povej, far, kako globoka je tvoja Soča?) Dobil je odgovor: Domandi '1 tuo generale! (Vprašaj svojega generala.) — V goriški bolnišnici je umrl laški prostovoljec, eden onih, ki «o iz navdušenja nad velikansko bodočnostjo "della piu grande Italia" šli prostovoljno v boj. Oslabele njegove roke so držale zlat križec, ki ga je pred smrtjo poljubil in izpregovoril svoje zadnje besede: "Madre mia, ti averi ragione, 'sta guerra e ingiusta." (Oj mamica, prav si imela, ta vojna je krivična.) — Si non e vero, e veramente ben trovato. Drugega laškega ranjenca zadnje besede so baje bile: "Maledetto Salan-dra!" Da li imajo te anekdote, ki krožijo po mestu, kaj podlage ali ne, seveda ne moremo kontrolirati. — Zgradba liške železnice zelo dobro napreduje in je upanje, da bo Dalmacija v doglednem času zvezana z monarhijo. — Krematorij na Hrvaškem. Kakor se, poroča, grade v Bršadinu pri Vukovaru epidemično bolnico za 6000 bolnikov. Pri bolnici grade tudi krematorij, ki bo kmalu gotov. — Šestdesetletnico svojega rojstva obhaja najboljši hrvatski slikar Vlaho Bukovac. Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino -POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN _DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. de 25, dneh T stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $15.80 VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. Pisma in pošiljatve uaslorite na: AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. AMERIKANSKI SLOVENEC, 17. AVGUSTA 19)5;. .......— Ponižani in razžaljeni. ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM. Ruski spita 1 F. M. Dostojevskij. Poslovenil Vladimir Levstik. (Dalje.) "Slišiš, Aljoša, ostani rajši pri stvari!" je nestrpno vzkliknila Nataša. "Mislila sem, da poveš kaj o najini zadevi, ti pa bi se rad samo pohvalil, kako si se odlikoval tam pri grofu Na-jinskem. Kaj je meni do tvojega grofa!" "Kaj ti je do njega? Slišite, Ivan Petrovič, kaj ji je do njega! To je 'najpo-glavitnejša stvar. Sama boš videla; naposled se vse razjasni. Naj vama le povem... Naposled pa — zakaj bi človek ne bil odkritosrčen! — veš kaj, Nataša, in tudi vi, Ivan Petrovič; res sem morda tuintam jako nespameten, ali, recimo celo, — saj se je tudi to že dogajalo, — zelo neumen. V tem pa, zagotavljam vaju, sem pokazal mnogo zvitosti — no — in naposled, tudi pameti, tako da sem mislil, da bosta sama vesela, da nisem vedno — neumen.' "A, kaj govoriš, Aljoša; molči, no! Ti moj golobček!" "Nataša ni mogla trpeti, da bi imela Aljošo za neumnega. Kolikokrat se je jezila name, ne da bi mi povedala, ako sem preveč brez ovinkov dokazoval Aljoši, da je napravil kakšno neumnost; to je bila rana njenega srca. Poniževanje Aljoše je mogla prenašati tem manj, čim se je sama pri sebi zavedala njegove omejenosti. Svojega prepričanja pa mu nikdar ni pokazala; bala se je tega, da ne bi razžalila njegovega samoljubja. On je bil v takih slučajih nekako posebno ostroumen in je vedno uganil njena skrivna čustva. Nataša je to videla in bilo ji je tako žal, da se mu je takoj začela laskati in ga valiti. Z-araditega so se njegove besede mučno odzvale v njenem srcu. "Nikari, Aljoša; samo lahkomislen si, nikakor pa ne tak," je dodala; "zakaj ponižuješ samega sebe?" "Dobro torej; potem pustita, da govorim do kraja. Po sprejemu pri grofu se je oče zelo razsrdil name. Stoj, « mislim. Peljala sva se na to h kne-ginji; že davno sem bil slišal, da je od starosti malodane znorela, da je vrh tega gluha in strašno ljubi psičke. Ima jih cel hlev, in jih ljubi nad vse drugo. Navzlic temu ima v družbi ogromen vpliv, tako da ji sam grof Najinski, le superbe, antišambrira. Na poti do nje sem si zasnoval načrt vsega, kar se je imelo zgoditi; in kaj mislita, na čem sem ga zasnoval? Na tem, da me imajo psi radi, bogme! Zapazil sem to. Ali tiči v meni kak magnetizem, ali zato, ker tudi jaz zelo ljubim vse živali, tega sam ne vem; gotovo je le to, da me imajo psi radi. Ker smo ravno pri magnetizmu, — nisem ti še povedal, Nataša, da smo zadnjič klicali duhove. Bil sem pri nekem špiritistn; to je silno zanimivLo. Jaz sem poklical Julija Cezarja, Ivan Petrovič!" "Ah, mili Bog! Po kaj pa Julija Cezarja?" je vzkliknila Nataša, dušeča se od smeha. "Se tega je manjkalo!" "Zakaj pa — kakor da sem kakšen.. Zakaj ne bi imel pravice, poklicati Julija Cezarja? Kaj se mu zgodi? Vidite jo, kako se smeji!" "Seveda se mu nič ne zgodi — ah, ti dušica moja! No, kaj pa ti je povedal Julij Cezar?" "Ničesar ni povedal. Samo svinčnik tem držal, svinčnik pa se je sam premikal po papirju in pisal. Takrat so dejali, da Julij Cezar piše. Jaz ne verjamem." "Kaj pa je napisal?" "Napisal je nekaj takšnega, kakor •"obmokni", kot se čita v Gogolju — a »mejati se vendar ni treba!" "Pripoveduj o kneginji!" "Venomer mi segaš v besedo. Pripeljala sva se h kneginji in jaz sem začel s tem, da sem jel dvoriti Mirni. Ta Mimi je ^taro^ ostudno in nad vse zoprno pse, vrh tega pa še samoglava in rada grize. Kneginja je brezumno zaljubljena vanjo;-začel sem torej krmiti Mimi s sladčicami in v desetih minutah sem jo pripravil do tega, da mi je podajala tačico, česar št celo življenje ni mogla naučiti. Kneginja se od radosti ne ve kam dadti; >koro plakala bi od Veselja. "Mimi! Mimi! Mimi daja tačico!" Nekdo pride: "Mimi daja tačico! Moj krstnik jo je naučili" Grof Najinski vstopi: "MiflM daja tačico." Name gleda malodane s solzami ganjenosti. Starka je silno dobrega srca; zelo se mi smili. Porabil sem še drugo priložnost, da se ji prikupim: na tobačnici ima svoj lastin portret od takrat, ko je bila nevesta, pred šestdesetimi leti. Ta tobačnica ji pade iz roke. Poberem jo in pravim, kakor je ne bi spoznal: Quelle char-mante peinture! To je idealna krasota! Takrat pa se je že- celo raztopila; začela je govoriti z menoj o tem in o-nem, kje sem se šolal, kje prebivam, kakšne krasne lase da imam in vse mogoče takšne stvari. Pripravil sem jo tudi do smeha, s tem, da sem ji povedal neko škandalozno dogodbico. Rada jih ima; samo s prstom mi je zapretila, sicer pa se je zelo smejala. Ob slovesu me je poljubljala in pre-križavala in zahtevala od mene, naj jo pridem vsak dan zabavat. Grof mi je stisnil roko in njegove oči so se svetile od zadovoljstva; oče pa, dasiravno je najboljši, najpoštenejši in najple- omahoval; poslušal bi vaju in bi se nikdar ne odločil. Sam pa, ko sem spravil ravno sebe v takšen položaj, da sem si moral zatrjevati vsako minuto, da je treba končati in da sem dolžen končati, sem zbral svojega duha in — končal. Sklenil sem, da se vrnem k vama z odločitvijo in vrnil sem se z odločitvijo!" "Kaj pa, kaj pa? Kako je bilo? Brž povej! i" menifejši človek, toda verjemita mi ali ne, toliko da ni plakal od veselja, ko sva se skupaj domov pripeljala; objemal me je, spuščal se v zaupnosti, v nekake čudne zaupnosti glede kariere, zvez, denarjev in žpnitve, tako da mnogočesa nisem razumel. Takrat mi je dal tudi denarja; to je bilo včeraj. Jutri pojdem zopet h kneginji, — toda oče je vseeno najplemenitejši človek, ne mislita si slabega o njem. In dasiravno me skuša ločiti od tebe, Nataša, dela to le zato, ker je zaslepljen, ker hlepi.po Katjinih milijonih, ki jih tebi manjka; želi si jih pa edino zaradi mene, in le zato je krivičen pfoli tebi, ker ne ve, kako je. In kateri oče ne želi svojemu sinu sreče? Saj on ni kriv, ako se je navadil mnenja, da je bogastva in sreča eno. Takšni so pač vsi. S tega stališča ga je treba soditi, in ne drugače, pa ga bo vsakdo opra vičil. Nalašč sem hitel k tebi, Nataša, da te prepričam o tem, ker vem, da imaš predsodke proti njemu, čeprav to seveda ni tvoja krivda. Ne štejem ti v zlo..." "Torej se ti je pripetilo samo to, da si napravil pri kneginji kariero? To je vsa' modrost?" je vprašala Nataša. "Kako pa! Kaj misliš? To je zgolj začetek; o kneginji sem govoril zato, ker hočem po njenem posredovanju vzeti očeta v roke, ali razumeš? Moja glavna povest pa se še ni niti začela." "Torej pripoveduj vendar!" "Danes se mi je pripetilo še nekaj drugega in sicer zelo čudnega, tako da sem še zdaj preseneten," je .nadaljeval Aljoša. "Povedati vama moram, da, akoravno je moja ženitev med grofi-njo in očetom že dogovorjena, oficiel-no dosehdob še vendar ni bilo ničesar, tako da se lahko vsak trenotek razde-remo, ne da bi nastal škandal; samo grof Najinski ve, toda on se smatra za sorodnika in pokrovitelja. Poleg tega sem se v zadnjih dveh tednih sicer zelo zbližal s Katjo, toda do nocojšnjega večera nisva govorila še niti besedice o bodočnosti, to se pravi o ženitvi in — no, in o ljubezni. Raz-ven tega je sklenjeno, da se pred vsem izprosi dovoljenje kneginje K., od katere pričakujejo naši ljudje vsakovrstnega pokroviteljstva in zlatega dežja. Kar poreče ona, to poreče svet; takšne zveze ima... Mene pa na vsak način hočejo spraviti med svet in med ljudi. Na vseh teh ukrepih pa je največ ležeče grofinji, Katjini mačehi. Gre se za to, da je kneginja zaradi vseh njenih pustolovščin v tujestranstvu navsezadnje niti ne sprejme; če pa je kneginja ne sprejme, ne sprejme je tudi ostali svet. Primerna prilika, da se to uredi, je moja ženitev s Katjo. In zato se je grofinja, ki je prej nasprotovala ženitvi, danes strašno razveselila mojega uspeha pri- grofinji. Toda to je postranska stvar; poglavitno je to, da poznam Katarino Feodorovno še od prejšnjega leta; samo — bil sem še deček brez prave razsodnosti in ji zbog tega nisem mogel videti v dušo." "Kratko rečeno, takrat si me ljubil bolj, nego zdaj," ga je prekinila Nataša. "To je vzrok, da ji nisi videl v dušo." "Niti besede Nataša!" je vzkliknil Aljoša ognjevito. "Popolnoma se motiš in žališ me! Niti odgovarjati ti ne maram; poslušaj dalje in vse boš videla. O, ko bi ti poznala Katjo! Ko bi ti vedela, kakšna nežna, jasna, go-lobičja dušica je to! A videla boš, samo poslušaj me do kraja. Pred dvema tednoma, ko me je po njunem prihodu oče peljal' h Katji, sem jo začel pozorno motriti. Zapazil sem, da tudi ona mene motri. To je docela vzbudilo mojo radovednost, ne glede na to, da sem imel gotov namen, spoznati jo bližje, izvirajoč od tistega očetovega lista, ki me je tako presenetil. Ničesar ne rečem, ne bom je hvalil, samo to pravim, da se živo razlikuje od celega kroga, v katerem živi. To je tako svojerasla narava, tako >ilna in re-. nicoljubna duša, silna ravno vsled svoje čistosti in resnicoljubnosti, da se čutim pred njo kakor dečka ali njenega mlajšega brata, dasi je stara šele jedva sedemnajst let. Zapazil sem tudi to, da je v nji mnogo otožnosti in skrivnosti; malobesedna je, in kadar jc doma, skoro vedno molči, kakor bi bila prestrašena... Zdi se, kakor bi nekaj premišljevala. Mojega očeta se nekako boji. Mačehe ne ljubi; — to sem uganil; le grofinja sama trosi med ljudi v nevem kakšne namene, da jo pastorka silno ljubi; vse to je laž. Katja jo samo brez ugovora uboga, kakor da sta se dogovorili. Pred štirimi dnevi sW po vsem svojem raz niišljanju sklenil izpolniti svoj namen, kar se je nocoj tudi zgodilo. In ta namen jc bil, da priznani Katji vse, povem ji vse, naklonim jo na najin stran in nato z enim mahom končam v-.o zadevo,.." "Kako? Kaj si ji povedal, kaj priznal?" je vprašala Nataša z nemirom. "Vse, do pičice vse," je odgovoril Aljoša. "In zahvali Boga, ki mi je vdahnil to misel. Toda le poslušajta: pred štirimi dnevi sem sklenil, da se ločim od vaju in vse sam končam. Da sem bil v vajini družbi, bi bil venomer "Enkrat ti, drugič ona. Toda ti si vedno ostajala lepša. Kadar govorim z njo, vedno čutim, da sam postajam boljši, nekako plemenitejši in pametnejši. Jutri pa, jutri, se bo odločilo vse!" "Ali ti ni nič žal? Saj te ljubi; praviš da si sam zapazil." "Žal mi je je, Nataša? Toda mi se bomo vsi trije ljubili med seboj, ia ■potem..." "In potem zbogom!" je ižprcgovo-rila Nataša tiho, kakor zase. Osupel jo je pogledal Aljoša. Naš razgovor pa je bil naenkrat pre- "Zelo priprosto! Naravnost, pošteno in smelo sem stopil pred njo... Prej pa vama naj povem slučaj, ki se je pripetil predtem in me je zelo presenetil. Ko sva se imela odpeljati, je prejel oče ftinjen na najbolj nepričakovan način, neko pismo. Stopil sem ravno v njegov kabinet in obstal pri durih. Ni me zapazil. Bil je tako zarit v to pismo, da je govoril sam s seboj, vzklikal, razburjeno hodil po sobi in se naposled nenadoma zasmejal, držeč pismo v rokah. Bal sem se vstopiti; počakal sem nekoliko in šele nato stopil v sobo. Oče je bil nečesa vesel, silno ve?el; nekako čudno je izprego-voril z menoj; nato je nenadoma prekinil pogovor in mi velel, naj se takoj pripravim na odhod, dasi je bilo še zelo zgodaj. Nikogar ni bilo danes tam razen naju dveh, in motila si se, Nataša, ako si mislila, da je bil povabljen večer. Dobila nisi pravilnih vesti." "Ah, Aljoša, ne moti se, prosim te; govori, kako si razodel Katji vse?" V kuhinji, ki je slušala obenem kot sprednja soba, se je zaslišal rahel šum, kakor da je nekdo vstopil. Trenotek kasneje je Mavra odprla vrata in skrivaj začela kimati Aljoši, naj pride ven. Vsi smo se obrnili k nji. "Zunaj te nekdo kliče," je dejala s skrivnostnim glasom. "Kdo bi me mogel zdaj iskati," je rekel Aljoša in se začudeno ozrl po naju. "Pa pojdem!" V kuhinji je stal livrejni lakaj kneza, njegovega očeta. Izkazalo se je, da je knez na povratku domov ustavil svojo kočijo pred Natašinim stanovanjem in poslal vprašat, če je Aljoša gori. Ko je to izvedel, je sluga takoj odšel. "Čudno! Kaj takega se še ni nikoli Sreča je, da sva ostala celi dve uri: ni pripetilo," je rekel Aljoša in naju (Dalje prih.) Oblak se utrgal. Clinton, Ia., 12. avg. — Naliv, kakor bi se oblak utrgal, je napravil včeraj v tem mestu in okolici, zlasti v predmestju Lyons, veliko škodo. O človeških žrtvah dosedaj še ni nobenih poročil. Dr. Richter's Pain Expeller zoper reymati-zem in trganje bolečine in o-trpnelostelen-ko* in mišic. Pravo zdravilo je v zavoju, kakoršnega vidite na sliki. Zavrnile vsak' zavoj, ki ni zapečaten s An-hor Trade Mark. 25c in 50e vseh lekarnah ali pa piSite ponj naravnost na P. ALBUM & Co. 74-80 Wash-inirton Street New Yerk. sama z njo. Povedal sem ji narav- [ potrto pogledal. "Kaj je to?" nost, da je najin zakon nemogoč, dasiravno naju hočejo združiti, da je moje srce polno zaupanja do nje in da me ona edina lahko reši. Nato sem ji povedal vse. Misli si, Nataša, ničesar ni vedela iz vse najine zgodovine, o tebi in o meni. Ko bi jo mogla ti videti, kako je bila ganjena; izprva se je celo prestrašila. Vsa je prebledela. Pripovedoval sem ji celo najino povest; kako si ti zaradi mene pustila dom; kako sva živela zase, kako =e mučiva sedaj in se bojiva vsega, in da se sedaj zatekava k nji, :— govoril sem tudi v tvojem imenu, Nataša, — da naj se ona sama postavi na najino stran in naravnost pove mačehi, da ne mara biti moja žena; to da je vsa najina rešitev, ker se od nikoder drugod ni nadejati ničesar. Poslušala je s tolikim zanimanjem, s tolikim sočutjem! O, kakšne oči je imela v tistem trenotju! Zdelo se je, da se je vsa njena duša preselila v pogled. Popolnoma sinje so njene oči. Zahvalila se mi je, da nisem dvomil o nji, ter mi obljubila, da nama hoče pomagati z vsemi močmi. Potem je začela spraševati o tebi, rekoč, da se želi seznaniti s teboj, in me prosila, naj ti sporočim, da te že sedaj ljubi kot sestro, in da bi tudi ti ljubila njo; ko sem ji povedal, da se že peti dan nisva videla, me je takoj začela spravljati k tehi." Nataša je bila ganjena. "In ti si mogel pred tem pripovedovati o svojih doživljajih pri tisti neumni kneginji! Ah, Aljoša, Aljoša!" je vzkliknila, gledaje ga z očitanjem. In kaj je s Katjo? Ali je bila dobre volje in vesela, ko te je puščala od sebe?" "Da, bila je vesela, da se ji je ponudila prilika storiti plemenito delo, sama pa je plakala. Zakaj tudi ona me ljubi, Nataša! Priznala je, da me je že začela ljubiti; ljudi da ne vidi mnogo in da sem ji jez že davno začel ugajati, in sicer v prvi vrsti zategadelj, ker je vse naokrog zvijača in laž, v meni pa je spoznala odkritosrčnega in poštenega človeka. Vstala je in rekla: "Torej, Bog bodi z vami, Aleksij Petrovič, čeprav sem mislila..." Do kraja ni mogla govoriti; zaplakala je in odšla. Sklenila sva, da jutri pove mačehi, da me noče za mdža, jaz pa da moram očetu razodeti vse z odločni mi in pogumnimi besedami. Grajala me je, zakaj da mu nisem povedal že prej ,češ: "Poštenjak se ne sme bati ničesar." Tako plemenita je. Za mojega očeta tudi ne mara; pravi, da je zvit in lakomen denarja. Branil sem ga, a ni mi verjela. Ako se jutri z očetom ponesreči, o čemer je ona za trdno prepričana, potem mi svetuje tudi ona, da naj se zatečem k pokroviteljstvu kneginje K. Potem se gotovo nobeden izmed njiju ne predrzne na-protovati. Dala sva si besedo, da hočefva biti kakor brat in se>tra. O, ko bi poznala ti tudi njeno povest, ko bi vedela, kako je nesrečna in s kakim studom zre na svoje življenje pri mačehi in na celi svoj položaj! Govorila ni naravnost; zdelo se je, kakor bi se me bala, a po nekaterih njenih besedah sem sklepal, Nataša, golobček —paw——s i t —™ Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................I1®1* Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................ Bsf&ga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............' ' Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za .................'JjB Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...................'"""JoU Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ....................' "'VVI 1121 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ........... ..........j®^ Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za........... ............ Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, g^lon po............................................ Z naročilom je poslati MoneyOrder ali Bank Draft. — Pišite v'store* skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois« •Sii NI JOUCT.ILU PIVO 7 STEKLENICAH. C or. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLl^01* DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionic« U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE, in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj. Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri HOLPUCH ROOFING GO. COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingles. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS. W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko m prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK CAS. STENSKI PAPl" Velika zaloga vsakovrstnih b»rV' b9,. in firnežev. Izvršujejo^ se vSSj,{gj varska dela ter obešanje sten papirja po nizkih cenah. Atea&D?«* a* 120 Jefferson St JOLIE?, N. W. telefon 556 POZOR ROJAKINJE! W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar Y1N0, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. Ali veste, kje je dobiti najboljse "" , v me5" so po najnižji ceni? Gotovoi J. & A. PasdertJ Dt 2naa bojiš "K raj Ptot «als tah >tali: Prot >žn ' vili, kov! Pre, S kah ših avg Pol vra ^ 5 sta (Jv; k o, Je sta in PrC p da. ' bo to, *o stl Po in najokusnejše I se dobijo najboljše sveže jene klobase Vse po najnižji ceni. poskusite naše meso. Pridite torti Nizke cene naše geslo. in dobra postfe: Žb» Ne pozabite torej obiskati ^ našej mesnici in groceriJ1 lu Broadway and Granite Chic. Phone 2768. N.W.P^ 111* 14 la V; > moj! S kolikim eljem bi te ona pogledala! In kako dobro srce ima' Z njo je tako lahko občevati! Vedve sta ustvarjeni druga drugi za sestro m morate ljubiti druga drugo. Vedno sem mislil na to. Zares, privedel bi vaju skupaj, sam pa bi stal ob strani in se naslajal ob pogledu na vaju. Ne misli si kaj zlega, Natašica, in dovoli mi govoriti o nji. Meni je, kakor bi s teboj moral govoriti o nji, z njo P» 0 tebi. Saj veš, da te ljubim bolj 0<1 vseh in bolj od nje... Ti si moje vse! Molče in z nekako ljubečo otožno-stjo ga je gledala Nataša. Njegove besede so ji obenem dobro dele in jo mučile. "In davno že, pred dvema tednoma sem spoznal Katjino vrednost," je nadaljeval on. "Saj sem se vsak večer vozil k njim. Včasih, kadar se vračam domov, venomer premišljujem m vaju primerjam med seboj." "Katera izmed naju pa ti bolj ugaja?" ga je vprašala Nataša in se nasmehnila. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje EAGLE ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Co S. Bluff St., Oil telefon 405. jolleti