301
Šolske stvari.
Dva občna zbora.
Po ;;Ljublj. Listu" posnamemo sledeče p' ročilo: Občni zbor „Narodne šole."
Današnji občni zbor društva „Narodna šola" je bil jako dobro obiskan. Predsednik g. Stegnar poročal je o delovanji v preteklem dvanajstem društvenem letu. Iz tega poročila posnemamo, da je bilo v tem letu več udov, kakor v pretečenem, namreč 119 (ustanovnikov, učiteljev in šol). Tudi promet je bil veliko večji. Izmed dobrotnikov je posebno imenovati založnika Grub-bauerja, ki je poleg nizkih cen še po vrhu društvu poklonil okolo 4000 pisank; putem gg. Kalistra v Trstu, dr. vit. Močnika, učitelje radovljiškega okraja in kranjsko hranilnico. Društven odbor ostane dosedanji, namreč:  gg. F. Stegnar (predsednik),   A. Praprotnik (pod-
predsednik), M. Močnik (blagajnik in tajnik), J. Borštnik, F. Govekar, H. Podkrajšek, F. Praprotnik, J. Tomšič, A. Žumer. Posebni nasveti so se stavili in vpre-jeli: 1) H. Podkrajšek: društvo naj skrbi za izdavo knjig za otroške knjižnice; 2) Levičnik: družba sv. Mohora naj se naprosi, da vsako leto poleg druzih knjig izda tudi malo knjižico za otroke in otroške knjižice; 3) Fr. Govekar: gosp. dr. Fr. vitez Močnik naj se imenuje častnim udom; 4) A. Žumer: gosp. F. Stegnar naj se kot ustanovitelj in duša tega društva imenuje častnim udom; 5) M. Kos: gg. okrajni šolski nadzorniki naj so naprosijo, da učitelje in druge za šolo vnete ljudi nagovarjajo k pristopu k temu društvu. — Omenili smo uže včeraj, kakošen blag namen ima to društvo. Danes naj zabeležimo še to, da dobiva iz tega društva podporo osobito mladina revnih starišev, kateri svojih otrok ne morejo oskrbovati s potrebnimi samoučili, in zaradi tega blagega namena toplo priporočamo to društvo vsakemu , komur je splošna omika in blagostanje pripro-stega naroda pri srci, v izdatno podporo. Noben krajcar ne bode zavržen, ki se v ta namen podari.
Občni zbor slovenskega učiteljskega društva.
Dne 11. t. m. dopoludne se je vršil v telovadnici mestne šole na Cojzovi cesti občni zbor slovenskega učiteljskega društva. Navzočih je bilo do 60 učiteljev, nekateri tudi iz Spodnje Štajarske in iz Hrvatske (gospoda učitelja Tomšič in Hakel), potem gospoda profesorja Senekovič in Suklje. Predsednik, šolski vodja gosp. A. Praprotnik, srčno pozdravi društvenike slovenskega učiteljskega društva, katero je letos doživelo svoje 16. leto. Društveni odbor se je tudi pretečeno leto trudil izvrševati lepo društveno nalogo, da duševno podpira slovensko ljudsko šolstvo. Če se tudi društvo ne bavi s politiko, se je vendar vselej iskreno zanimalo za to, da narodna ravnopravnost tudi v slovenski ljudski šoli in posebno v izobraževališčih za učitelje in učiteljice postane resnica. Odbor je zaradi tega delal na to, da se učni načrti in navodi z ozirom na novejše zakone in ministerijalne naredbe ter oziraje se na vsakdanje potrebe v kranjskih ljudskih šolah, prenarede in uravnajo.
Odbor je tudi sprejel sledeči predlog: „Slovensko učiteljsko društvo pritrjuje sklepom uradne konference mestnega učiteljstva v Ljubljani z dne 29. maja t. 1. o nasvetih za prenaredbo učnega črteža v peterorazrednih ljudskih šolah in o nasvetu, da naj se drugi deželni jezik (pri nas nemški) začenja podučevati še le tretje šolsko leto!" Društveni odbor je temu, na podlagi vseh pedagogičnih pravil narejenemu sklepu veselo pritrdil, in to tembolj, ker ga je uže davno imel v svojem programu. Predsednik obžaluje, da nima društvo obilnejših materijalnih moči, da bi po vzgledu hrvatskega pedago-gičnega društva delovalo tudi na literarnem šolskem polji. Predsednik se potem spominja umrlega knezo-škofa dr. Po ga carja, kateri je bil velik prijatelj šole in podporni ud društva. Konečno izreka predsednik v imenu odbora zahvalo vsem rodoljubnim učiteljem in učiteljicam in drugim prijateljem,   ki društvo podpirajo.
Tajnik gosp. Govekar je kratko poročal o odbo-rovem delovanji. Odbor se je vedno trudil, da dela z združenimi močmi za blagor mladine, za srečo družine, za blaženost domovine, cerkve in države, sploh za zboljšanje človeštva. V tem zmislu je in bode društvo ravnalo po svojem geslu: „Narodna omika na krščanski podlagi". Tudi za zboljšanje materijaluega stanja učiteljstva je društvo skrbelo ter v ta namen na dotične kraje večkrat trkalo. Ako se tudi ni mnogo doseglo, je volja vendar bila dobra. Med mnogimi drugimi stvarmi se je odbor zelo trudil,   da   bi se na občno željo izdal
težko  pričakovan   „Učiteljski imenik".    V to sv? ho so
bili naprošeni  gg.   Predika,  Žumer inLapajne,
da bi priredili nabrano gradivo in za tisek pripravili.
(Dalje prihodnjič.)
302
309
Šolske stvari.
Dva občna zbora.
Občni zbor slovenskega učiteljskega društva.
(Konec.)
Sedaj so na vrsto prišli posameznih udov predlogi, kateri so se naznanili društvenemu odboru o pravem času. Predlogi, kateri so enolični, prišli so prvi na vrsto. Tako v prvi vrsti predloga gosp. učitelja Ranta in gosp. vodje Lapajneta, naj se uroči deželnemu zboru kranjskemu po posebni deputaciji do gosp. deželnega glavarja prošnja, da se dovoli učiteljem na enorazred-nicah službena doklada in naj se petletnice učiteljev računajo po 10% od plače, katero uživajo. Predsednik gosp. A. Praprotnik opomni, da se je slovensko učiteljsko društvo uže večkrat obrnilo s tako prošnjo do slavnega deželnega zbora kranjskega, a dosedaj žalibog brez vspeha.
Predlagatelj gosp. vodja Lapajne opomni, da kranjski učitelji zopet trkajo, naj bi jim slavni deželni zbor kaj dovolil, ne da bi bili nadležni, ampak ker so potrebni , ko so vendar njih kolegi v sosednih deželah v boljšem položaji, na Štajarskem so plačani zelo dobro, na Koroškem boljši ko na Kranjskem, in da se na Primorskem ljudskim učiteljem v nekaterih ozirih bolje godi. Kar se tiče funkcijske doklade za učitelje na eno-razrednih ljudskih šolah , bi se ta pač lahko dovolila, ker imajo ti učitelji dokaj posla, nič menj ko vodje na večrazrednih ljudskih šolah.
Na Koroškem imajo učitelji na enorazrednicah 30 gold, funkcijske doklade na leto; kaj bi obremenilo deželni šolski zaklad kranjski, ko bi se tem 100 učiteljem , več jih tako ni, dovolilo po 25 gold, funkcijske doklade na leto. Gosp. Lapajne potem razpravlja ob-širneja določila za plače po tako zvani Vesteneckovi noveii, ki so ljudskim učiteljem sicer ugednejša, a vendar ne še taka, kakoršnih bi želeli. Tedaj naj bi se v deželnem zboru kranjskem sklenilo, naj se dotična določba šolske postave tako interpretira, da dobijo ljudski učitelji 10% petletne doklade od plače, katero vživajo. Prošnje te pa naj bi odbor izročil gosp. deželnemu glavarju grofu Thurnu in čestitim članom finančnega odseka deželnega odbora posebej.
¦v
Gosp. profesor S u kl je pravi, da hoče pristaviti nekoliko opazek k predgovornikovini besedam, in to v prvi vrsti zaradi tega, ker je o stvari, o kateri se vrši razgovor, jako dobro informiran. Govornik pravi, da ima referat o normalno-šolskem zakladu v finančnem odseku, katerega član je on, in njemu bodo v roke prišle tudi prošnje gg. ljudskih učiteljev kamniškega, črnomaljskega in krškega okraja, katere naglašajo enake težnje, kakoršne se v predlogih današnjega zbora izražajo.
Njegova sveta naloga bode, zastopati ideje in želje ljudskih učiteljev v finančnem odseku deželnega zbora, v narodnem klubu in v deželnem zboru samem. Treba pa je odločno izpovedati, da se stavijo izvršitvi teh želja velike zapreke, in za letos je pač malo upanja, da bi se tem željam ugodilo. Po §. 30 šolske postave, katerega Vesteneckova hovela ni spremenila, ima učitelj pravico zahtevati za petletnico le „10°/0 des Jahresge-haltes" in treba tedaj nove postavne novele, da se ustreže želji, izraženi v prošnji. Kar se tiče funkcijskih doidad za učitelje na enorazrednicah, pravi gosp. Šuklje, bode gotovo vse storil, da iste učiteljem pribori. A financijalni položaj kranjske dežele je neugoden, v tem, ko je finan-cijalno stanje na Štajarskem jako ugodno, in tudi na Koroškem ugodnejše kakor pri nas. A jasno je, da se tem učiteljem krivica godi, kajti ti imajo mnogo težav uže s tem, ker morajo podučevati otroke razne starosti in tedaj delovati s tem večjim naporom, zato pa tudi več storijo v povzdigo ljudskega izobraženja. A dvoj-ljivo je, če se bode letos kaj doseglo, ker je mnogo ovir. Enorazrednic je 162, tedaj bi iznesla svota 4082 gold. Skrajni čas pa je, da dobi Kranjska nov šolski zakon, kajti toliko imamo sedaj postav in novel, da bi moral biti oni, kateri bi se hotel izpoznati, dober jurist. Saj je segal mož, o katerem bi se po njegovem poslu misliti moglo, da je dobro podučen, po določbah zakona, katerega je Vesteneckova novela razveljavila. Tudi je treba popraviti nedostatnosti Vesteneckove novele z 9. marcija 1879. leta, kajti po odstotkih se ne more nikoli doseči, da bi bile plače učiteljev primerno razdeljene. Govornik pravi, da izdeluje načrt treh novih šolskih zakonov, a do letos jih ni mogel izvršiti, kajti delo je ogromno, ker pregledati je treba 50 do 60 šolskih zakonov raznih dežel. A do druzega zasedanja deželnega zbora bode delo izvršeno in tedaj pa se bode za učitelje tudi kaj storilo v materijalnem oziru. Do tja pa priporoča gosp. Šuklje učiteljem potrpljenje.
Predsednik gosp. Praprotnik izreka g. Sukljeju zahvalo.
Gosp. Lapajne pravi, da misli, da po izjavah gospoda predgovornika vendar ne umakne svojih nasvetov, na kar gosp. profesor Šuklje opomni, da ni imel namena, ugovarjati, in da pritrdi vsem naporom gg. učiteljev v tej zadevi.
Gosp. Bahovec pa nasvetuje, naj bi se za letos opustila prošnja na deželni zbor. Ta predlog pa se ne vzprejme, pač pa se odobrijo Lapajnetovi predlogi.
Gosp. Lapajne nadalje predlaga, naj se izreče si. naučnemu ministerstvu za dobre nove slovenske čitanke in slovnice zahvala društva ter naj se naprosi, da ukaže okrajnim nadzornikom po spodnjem Štajarskem in Koroškem, naj iste tudi v ljudske šole u vedo, ker tam so nemške knjige bolj priljubljene nego slovenske in celo še od privatnih založnikov.
Gosp. Žumer opomni, da okrajni šolski nadzornik nima nič zaradi knjig določevati, tedaj naj se predlog spremeni, da se v tej zadevi stavi prošnja do šolskih oblastev. Predlog se potem s popravkom Žumrovim vzprejme. Potem se vzprejme še predlog gosp. Ranta, naj bi se učiteljem štela vsa leta  po dovršenem izpitu
v pokojnino in naj bi se svote za šolske potrebe uročile učiteljem. Slednjič se je še vzprejel predlog, da bi šolske počitnice bile isti čas kakor v mestih in trgih tudi v ljudskih šolah.
Gosp. predsednik Praprotnik se potem spominja lanskega bivanja Nj. veličanstva cesarja v Kranjski ter zakliče trikrat „živio" in „slava" vladarju, in z njim zaklicali so tudi navzočni učitelji navdušeno.
S tem je bil zbor končan, in pri skupnem obedu v čitalnici glasile so se krepke napitnice na zasluženega predsednika, na štajarske in hrvatske učitelje, in razlegale so se krasne pesni gospod Razingerjevega kvarteta.
Po dokončanem obedu podalo se je učiteljstvo k gosp. orgljarju Goršiču in si ogledalo nove borovniške orgije, izdelane na stožce. Orgije imajo izvrstno intonacijo in prav točno odgovarjajo ter delajo čast izkušenemu mojstru.
Telegrama sta občnemu zboru došla dva, iz Štajar-skega in Novega mesta.
V odbor so bili voljeni per acclamationem gospodje : Andrej Praprotnik (predsednik), J. Predika (podpredsednik), J. Tomšič (blagajnik), F. Govekar (tajnik), An-žlovar, Brezovnik, Lapajne, Stegnar in Žumer.
310