Uredništvo in upravnlstvo v Ljubljani, '“'raneiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, ===== Učiteljska tiskarna. ===== Reklamacije za list so poštnine proste, inserati: Euoslopna petit vrstica 30 v ; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica ps> 60 v; večkratni objavi po do-===== govoru primeren popust. ===== HII PREJ Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. -------------------------- — Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36‘—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9’—, za mesec K 3-—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in ' Ameriko K 48. ===== Št 92. V Ljubljani, torek dne 23. aprila 1918. Posamezna Številka 14 vin. mn Leto II. Pripravimo se! grofa Cermina je zasedel ogrski baron Bimiain, Ikii bo plesa! katar mu bo gode! ogrski awa»nat Tisza. Usoda mairn. je res izredno naklonjena, isltaro tako kakor starim davi-oam m človek bi tat rad visMilkml, da simo .prišli iz dežja pod taip. V reismiieti ostane vse pri sta.retn, v katerem ne bi našli ni zrnca dobrega, pa če se mesec idiniii potonio' pri 'tnudnelin delu. Naša ipaldtika (zunanja enako kakor notranja) hodi otd pamtiveka zvesto po svoji' einiolllični poti. Zvesta svetil smiešmiostii in zvesta v svojem j kjubovasijii ipiroitii vsem iniarodraiim potrebami in zahtevami. Res najdemo v naši politični zgodo -volni nekaj kratkih in nepomembnih inter-metztzov. Tak 'nepomemben imteinmezzo tvarijo tudi Cemiinoivii govori in Cermimovo prizade-vamtie aa sporazumen mir, dokler mi prišlo do 1)rest-Lltovskega miru im do minit z Rmmiuinria. Aii tedaj je bilo za mas precej opasno, zato je bilo potrebnio dati ljudskemu slonu nektililto ctrkra. Sedaj limamto i mir, kakršnega sicer o smo pričakovali'; mir, ki naim odvzame po eno porcijo, kruha ma teden, mir, ki mam je prinesel, mesto prijateljev, sovražnike, mir, ki tie zmešal možgane tudi takimi, ki §pi jiiii imeli na pravem mestu, mir, ki mas je oddaljil od splošnega miru, toda vendarle mar, mir ob katerem se redil hudobni .pognan ameksfanistov im ki nag bi očaral .rnmiožfce pred modrostjo in sposobnostjo. naših državnikov. Sedati ni več treba, da se del a j no pametne. Mirno im brezskrbno si upamo vzbujati skomine ma Stiirlkhovo debo in grof Tisza maj dirigira svojemu ljubljencu roko talag da bo smeil z mio vihteti piafliicKj v delegacijah enako kakor Tiistža sam v ogrskem i paa--la/mentu. Po kratkem aritenmezzii, v katerem s j no se šegačkali z upam, da se bo dalo spraviti državni voz ma pravo ljudsko pot, se zinaa-demio na mali na stareim mestu. Stara usoda. Stara pokora za stare grehe. hi je starih grehov talka obilica, da bi se bdi avstrijski narodi iz. njih lahko marsikaj naučili. Mesto medsebojne ljubezni smo imetij <- y.'V:'.^U z: .. .insk"- itri&uitteiv ir šk • drla kt-t ' =■• .aaiv;: -'lazili riaiJo ;. Ot ubil ... da >o mi- tfešrst.\|| i oj zadevi 3isve.#lt> niM^> p< /,ori!;Mf! fm:,. ’••• ♦; iMfir • i Štfiri iaz^ nemškepn vojnega načrta.- Nieuve >i^• !-tI'£wrts>. 1 i■ ■ .Gpur mt«\ ]")•■()..■:' ij< Londona:''" VojaSKI •Sl-^ekovblltk ia|e1i.ster.(i . ..•lur.iž« pL-e. da je ncmSK ' Ktula naša borna preskrba krompirja, ako nc bi imeli zalojaei! To-jvkletenie bi biloi-mogoče v ,mnogi h občinah, da biiSCipu:.porabilo zase/.erlo sadove* bi sc-nar ta- način preprečilo. , .iv JE>r' kraja do konca zapreti in,,kmete naravnost pripraviti do tega, da' bi dobivali moko in. otrobe, ne da bi. mleli v lastni režiji.. Danes zapeč .• >v ,; i:n ■J Jsfti Bai;SCi(iseVeda, kale stara agitacija za zvišanje cen#,. IiZ3ti;adaj)i.iza;qkrMŠnn žito previ-soKtf.-Moika, po ceni /od 8,.:1U .ali 12 kron jo zli en. del liudii nedostopna in boi ,ZSL jiiiake držay»eq cerie naj bi pte$i«vsem zagotovil temn ljudem obstanek. K.-;da nc bodo ob pomanjkanju blaga kmeta, ki komaj še potrebuje denarja, razun da si nabavi razkošne predmete,,, nobene senc,'-silile ;ik -zvišanju produkcije. Saj Jto. smo- dpžjyeft..santi • v izobilju. Z višjimi- cenami dosežem mo.iZia kak produkt samo zopetni skok vseh cen in škor dujew0,Qraeiitvi„ splošne; ljudske prehrane;i Pri- tem sc injsli seveda takohna znižanie.cen, češ, da bi gospodinj* st.va z-več kakor 10.000 K: letnih dohodkov morala to-likoj vep. R^^ti. da bv seimanj .premožni mogli pri tem vzdržati*,, tudj,ako ,plačajo, nižje . cenej. -Tudi.i o.: tem poizvedovalnem--sredstvu bomoiitnorali v prihodnjem letu razpravljati. 2itcii iz-.JJkraiine-bo.inaravuo že- vsled, dolgega .dovoza mnogo dražje, kakor žito v .inozemstvu. Stara ;Rusiia bodo, rada po visokih cenah prevzela krajinskoržito, sai: je lakota v- Rasiu; velika. iGene, odii M do, 12/kron za kilogram v Avstr,iii -«e .bomo mogli plačati, tudi ako dr-žsmi pokrije diferetico. iSkpt-o gotori vo se bode draga inozemska moka po .visokih cenah mo-' rala oddajati šiloma bogatim Ijudem.-in cenejše domače žito po, cenejši ceni pa manj premožnim. Cim manj pozabimo pri določitvi;cen domačega žita, da imamo,stradajoče m-slabo rejeno ljudstvo, tem- primernejše bodo cene ,Žita za novo žetev. (p važno bi bilo sevedartudi, da se k žetvi odpu-sti toliko moštva, starejših' tednikov, da lahko nadomestimo vse delovpe moči, ki se nam vsled odpotovanja ruskih vojnih vjetnikov poizgube, kajti brez delovnih moči ,ne .morerpoitakpi hitro pospraviti žetve, in tie dovoli založiti mest,, kar je bistveni;jpredpogoi; za zdravje našCi ljudske prebrane v prihodnjem letu. Še ene take zime, kakor je bila minula, ne prenesemo več. To so zelo skromna sredstva, ki so nam na razpolago v novem gospodarskem letu ob letošnji žetvi. So nfala, a skromna srdd.stva ih Jfe s slabimi-nadanh grep „in -V- bot za'te skromne st\ ari. Ako se ne posreči, d* ne pride izdatna-ptffnoč iz inozemstva, predvsem iz Riimun^e iti ilkta.nrt^-ki bosta Vendar ‘/.c ob žetvi imeli velik del svojih 1 delovnih moči doma, tiotčnt tudi prihodnjri^žibJd !Hc bonto mogli dobiti vičjih raci), tuli ako bi nUštbiMl b^-imi mir: Kliub'tehiu zahtevairiov da sc stori vse, da vsaj ta mala zboljšanja olajšajo ivišci usodo. __________________ Politični pregied, „ Demonstracijska stavka budimpeštanskili delavcev. V notranjem ministrstvu se je vršila v soboto konferenca da pritrdi demonstrativni stavki, ki se je vršila včeraj ,vXPonedeljek v Budimpešti _ oskrba otrok in mladine. Oentnatoa poslovalnica za otroško in radadiasko -Mkrbo sc ie v soboto tavša z načrtom ltl!raavg2£taf^ na za otroško -oskrbo mn v®»o»o. Murustei za s-lauske $-?;>(»riiiec iu vniaivii n.linisior Šoamiiiu naij>rio6i*DioisJ'ainca Otvinamija. mi' imnaikme -svcijo iTiteroelSci']!! o nniipoivniLli ipogatjaintjiih, tki «o \' zadnjem' času biki f^fediiiteilj -ntcdiftafodirie1 -iptolc--niike. \Siaivneim interesu ije-žrtrtii. da se opusti .defc ata o teti zaidavii. Si>riičo ircta-iili iiiKtcoipeliaaii na, ininisicT iziiavJiia, daje -bila itadiijanisika viada vojsiMI.zaveaijiiik^jv^-.o ^adevii infcmniiu^iina iu štiri oddelke, -in sicej; i. naj bi se bili Augježi odločili ! da se je .tudi ina silviiiiijiiiii koiifeirouci v St.,Jeanne od Pirfrrcbžm- ih n:iV bi tekla Souinia med obema' vol- Matifieihiiie dne 19. aprifa 1917. irazipravliialo ni utii ui i^rvui v-iuiuiiui niuu uucina voj- , j v i ciiM lil i L- U/iiu i y. di|/i liiici \ >\j. i civr.rciio '' a sc'tako prepreči, da bi' Francozi prišli An- j aVštfOHO^fSlkiili" ^fr^TfTTlTeiirliiJl. Italija je so-fflaisala a. .pomoč. Tg poizkus se-jif j strategično pone-;' | s s-vopmi zaivezmiiki, ki ,so v iMjisobnanS^p^to-; bLsc bil posrečil, bi bila avstro-ogrska oien- j IvOiln .iz:iavii,lii,-4a~il)i |X>Kiajaiiiia -Z A-VStPO-OsiPSk-i* • -im ■W'0't'Sst’ pflerti lis-tanavit-vi jng-osio- “ ll ‘ iržave-« -—; pra^r sanTOž-aiv-es-tno nem- stave v i Aaa-cuji im na i'Jauiidi^rskean..^citical 41? .. A idičiia jtfffostofVanskeffa niiedin-ienja z za.hutloiiiL^da z 'aaiiiipainaeiji,^ričiallfljšft jud-jouir Imdi, in tudi ;,n„nl„:,rski iVrfbmi ic j ‘SV Sl, ^3* Arrasom in \nero, n iu:-je sledil nemški udarec med Ar-rasoih in Ypresom. Ta bitka se še nadaljuje. 3..-če bi bili. Nemci v okolici Armenticrcsa ovirani pri izvedbi svojih načrtov, bi pričeli na drugi točki / istim poizkti-so.mi/ u;i|kar bi nastala tretja kritična perijoda. 4, Ce bodo Nemci na treh točkah decimirali angleško črto, se bodo zbrali mi eni izmed teli treh točk. kjer mislijo, da imajo najboljše izglede' in postane potem četrta kriza,'Ce Ncm-ci tudi .potem. ne< bod(t-'(losegli nobenega uspeha, jc za nje., bitka izgubljena. • n. -- - = Nemški »Volkstau« v Mariboru. Staje, liski Namcii sklicii-je.io za prihoidnii' imesec - v Maribor neimišiki »Vioikistejr« za celi dn.ir -inonar-liije. Zbor-ov^n»>e. sie ViPši-JaMtuo na sfl-avneni treti. »Ne sarino Ni©nici- Spodinic Št-aijeiriškc, a-niipak tudi iiz■- K sla n c a_ H u d zi ri owsIčTI^, ki i^V1l^v4rMJ4»taČS sov^^Jt^^Sprli^ftl)®*! se je legitmlT8R> lfot ’ iinilni d^|ayj|iipaslajisc- ..Avjfojjgjifjjsi. oblastva i so poslanca Budziiiowskeg!a/i sjcer spustil-^, na. svpbod^;/Vendar « njpgova aretacjja napravila hjudo kri in dokazuje vno-vi^,,^! mpra,.vjada, y,pljyitfit p«,rnvf^,, urai|M, da.,Sfi!,t^mu odpomore. Odposlanstvo se je nato razgo-vaiit\!o o zopetni zgradbeni akciji in obžalovalo, da se dp.jd^nes čk,oro,, še, ničesar, ■ M i ukrpnilp, Q tej, , zadevi,; Ukraj|inskp.,prebivalstvo.,gleda na centiralo v Krakovem z n^jvečjiin nezaupanjem. Od 300 milijonov je krakovska centraki le 80 milijonov porabila za zopetno zgradbo, dočim je 220. milijonov šlo Poljakom v obliki.,subvencij. Delovni minister Homanu se je izrekel za kon-trplo. Cjdposjanstvo je- potem dokazalo, kako so kredit za poljedelske namene dobivali le poljski veleposestniki, dočim od i kot predujem namenjenih 21 milijonov za vojnodaiatvenc odškodnine kmetsko prebivalstvo ni dobilo niti vinarja. Namestnik grof Huyn je obljubil odpomoftvTudi.;ministrski predsednk dr. Seidler je obljubil naklenjenost vlade in odpomoč. Izrekel je obžar/ lovanie glede aretacije poslanca Budzinowskega. — ,|ofie prispel v Berlin. Kiomiisair ruske vlade Jafi e ije prispeli v soboto z veliikim sprain-stvom v Berlin, da prevzame pas brniške posle v Bcirlšnu. = Clemenceau predložil akte parlamentu. Uradno se javlja tz:Pairtea; V išenatni Momisiii za vnaimie zadeve jer ipodal iminiistrski i>r-e>dse.ci-nik Cleimenceau izjavo o zackidih Czerninu po-vzTOČenih diiblioimaitičnlib ■aas« kili.. Pretdno je zapustil dvorano', ae ceau izroča, (komisiji listine, tiooue .v „ . - izjai\re. Zbornična tonisija za, v««we^evc je razpravo o predloženih alkhli , l -V , iEvoliila -ožji odsek, ki i-ma. nalo^ -‘ ' besedilo vipr-tušalne pole z ozrrom na piLasl:',-je&i 'zasfliseviiinja.1 n w. . Obstreljevanje Pariza, i ai ,ski . L\cel- siQo-« javlja, daje •! f&sšj ^kiirni da!eko^Vel,rilirrii topriiVl' zahtevale) dosilcj vpfoi inteirpolaioiio. Iz italijaiiskeua parlamenta. . potek vse je sestala, itičtliivanišJfcvi. 'nioisi1.anvsi!va. »b(.ir-nica. Vlada -ji je pTOdiOjzi-la več ii,a- čr.tdiv. Usarezaotjc želji vlade je zibdthiiioa, -y .po-i,iniemsfcom . j^ovaiiiu' .'odikfaula Z vsbi™ Klasovi proti soolaljstiuniini ^liasiovoini. predlog, »o-cial-iistov, ki zaliteiva poipotlim) iiin t-cimiollivta preiskavo -poliliione odjauvoi-nosti za inezadiosfcifo kbnitirolo fevoza. Miniistnskii pren^sedmitk .Orlando- jc izjavil, da ne naipioraivia poefeut« že, sedaj izjavo o pi;iložaii,n.. Parlament niioira s-edaj .sv.oj-pogled obračati ai.a silne botie trb zapadipii. , ter si biti &ves;t n^ili loidtaoilnega pcmioiia za lior ckionost sveta. Ceiravavo Italija ve, da -bo sanja skoraj gotovo z-aipletana iv. boti, ie v.ondar navdušenio, poslala ipoirtiibč n-a Francosko vi v kratkean hudo italijanski polki razvili svoije za- •ctfivp \r P»i(l\”rnrir1iiii mi mm RtoiiiiM/iiii^.lrn.i-Mi Ameriška mobilizacija. Virliovinii; .nnon^l general K-lovder pripoiročit,. naj bi se aiim prej mobilizii,pilo vse niojštvio v .statrasit-i od 18, do 51) let. 'Naont se. v kratkenn. predloži ktMigitesn, Nova ameriška zahteva Norveški. »Sy^lsvensJ J. ki ji bodo nadžoro-vali .uradniki njena pnstaiusc.^ in n.i,Qn i/. vo/. ,f. Wilson v Evropi. Louid/f,niškim iištam seporoča,- da odpotuje predsednik Wiilsioii te-komi mieseca >niaja aAi tjuinfe v, Bviropo, V ;U».i-donu se' sestane s bralffoni. Junitium, v. Parizu pa « predisednikoim, Poiiincarejoni.: Obiskaiti -;ia-jneirava tudi ameriške čete na bojLivčru. Japonska ne bo mobilizirala, kakor poroča nizo-zemsko-indijska agentura \l Batavije- Japonska se ne vznemirja. nad boljševiki. V Vjadivostokuj je ip,irno. = Irska se brani splošne vojaške dolžnosti. Nevtralnim Ustom se poiro&i iz Diubiim. pa l^--skean:, Sknpna konferenca nacionalistov,, sinn-feiinerieiv, deilavce-v in kaboilLške duhovscitie :v Dublinu., nazKlaikt inainifest pno-ti vioftaišlki1 dolžnosti. , Razun tejra se celemu stvetu peda. iizijajVia in lordmavor dublinski se t>o!du ,v Aipierteo ,v., svrho poKq»anaa. .s .pradsedihikban VViilsomiaiti.. Iz AimerSke ni še zanosiljiivili i>oiročil, te-’li ta akcija onkirai pce-ana silne 'računati ira pod-poro. _____ Praznovanje prvega maja. — Hiaslulk. Pri nas. sp: imeli nekateri delavci navado, da so na dan prvega .nahM šli ua njive delat. Ker jc še 364 dni, v 'letu čas zfa delo,,m. poživlja te delavec, da naj resnično praznujejo delavski praznik ne na njivah ali za pečjo doma, temveč pri demonstraciji in na sfiodn. Rudar. — Hrastnik. Praznovanje prvega maja. Delavstvo Hrastnika, rudarji in prvič tudi dclaVci kemične tovarne bodo praznovali letos prvi maj ter manif.e^Hja^v ^ojo . voljo za dosego miru m svobode. Spored ie sledeč: 1. Zjutraj budnica rudirske jgodhe. 1WV. uri zbiranji sodtugov pri kons. društvu; ob pol 10. uri iz prev od z godbo iu z^tavo 'rttfklml lituVva na kolodvor in 'na-zaj. 3. Ob 2. uri popoldne velik javen lilidski sh6t >. dnevnim redom: Pomen praznovanja prvega mai.i, o ročevakc sodnig PeteVa.r - «><» «HmU, prosta zabava V‘trti) prošt. ^!^odi'.iiti':Je!avcii pokažite na- dali sVc tov*rega 'delavskega' pra^iika, da se zavedate sedanj-ga- resnega1 liolo^aja. V7,Uib pol 9. uri obhod 'po slan cest, m,-itur'graščine 'frfeila na JeStfnlce. čez -mošt nfeal;mht o, kolodvora, i. flgm, o« ................ i 'h; ^ „ V rfkjre^enr ^"inanjkgijju zahtevajo, da -se jiiu i/roči nekaj živil; da m^ne..pd*i4e- že Rajatm ;0W»I samo sc iie.ke.vra pota^^.ijiailiika,.;kar uipging da .fcospodiis, so jih ;u "d jsamiii.. besedi .«■ se bo še ta ii!iOLsec, vse v redu ^aijMSpiilii^ Nadalje vas v p rasami, 5e imate še .Kakšno 1 > i- s 111. -mi pritoži«!) delavcev zaradi a\ "i.. .... p :-STOjpainiJu katerega uradnika. DaL kak. odi). je .izjaiyi:l,. da pismene pritožbe od dellavcav raima i«lede iiei>r;iiV'Wnejra pt&Mj>ai(na lirirlVjBetfv, fam- ■bodo še danes lahko to kaj skuhale. Demonstrantke so na-* ^'Hirojma razkladalo ležIVočc , v prehrani, tikajoči'se pomanjkanja posameznih živil. Mestni tržni nadzornik lc Podal o polož.a.iu sliko,-kako stvari dejansko zglodajo. Mestna aprovizacija utegne razdelitj ljudem le to, kar sama prejme. f>rtdisT od deželne'vlade ali žitnopro-nietncga /.ayoda ali od driigih central. Kruta ro&nica .ie, da jc bila Ljubljana, v . tekočem . letu zlasti pri dobavi krompirja hudo prikrajšana. Vsa prizadevanja mestnega župana, mestnega'aprovizačnegii, odseka,, in posameznih referentov pri mestni'aprovizaci.it so ostala brezuspešna. Nafiiesto več sto vagonov je dobila Ljubljana vsega skupaj le kakih l£p .vagonov krompirja. Po ministrski odredbi bi moral prejeti vsakdo najmanj (>U kg krompirja. Mestna aprovizacija pa ga le mogia oddati na osebo le po 37 kg. Ce danes ljudje stradajo vslcd pomanjkanja impui.i. ut zadene krivda inestno aprovizacijo, mar-' 1'«LC' ' ' *U'°’ nies^u zadostne * množine l'1'ontpina na razpolago. C) pomanjkanju a.leka so pre- so.^nl<.) zastopniki liubljauskrga nitrata. in -imuma-apun izaaju podali pri deželni vladi in sicer v seiiidft-L komisije za preskrba mleka pojasnilo o neznosnih 11 obupnih razmerah* v katerih sc nahajajo matere in ofjjoei posrečilo se j.im ie vsaj nekoliko zvišatijjuiožuio ^ mlel n. ki im« prejemali mestna' aprOvizaelfa 'od Mlekarske zveze; fako da bodo y.a;:sjto-(Ytr8ŽPvWdar le ne-k|likof boljše preskrbljeni. Resnica je, da .ie imioiina ki je določana na teden na posamezno osebo f3ti Premajhna v očided pomanjkanja vfceh drtgih -;j-vij. Mestna aprovizacija pa pri najboljši volji te množi-'■e ne. more zvišati, ker ji deželna komisija za klavni •'ijino, oziroma .deželna vlada ne nakaže več živitic. {žiti nadzornik Ribnikar opozarja končno, da je njegov 1 eSerat - zfelo'skočen. Oddajati ihia ineš!irjčm Žmnp’’v »sik r bi ima oddajo kfomjfirja,1' ‘kisiegd ietjti, jkjfc,' mleka •n’n arjitet5.de. Vse druge predmete iiii.';io drugi rčfeVii-jt-ti I >a .a marmelado in cikorijo iz zadnjega preostanka zaloge fe-Ki»‘ blaga. Nato so demonst'antke mirno odšle iz mestne apn vi/,acije. -- >Od druge strani se nam pordča, da so se. \ iiil« demonstracije žeftsk tudi na' mestfibm ina^i-stfaiu. Računski ravnateljTrdina je naprosil žnp&fia^VJa intervenira. Zupan dr. Ivan Tavčar je demonstrantkam dejal, da dobro ve, kako neznosne postajajo razmere, to-mestni magistrat ne more ničesar dati, če ničesar ne "i. Ponisutati bi mogla samo vlada. Vse prošnje mest t občine, da bi dala vlada Ljubljani več živil ua'im-ia.:c. so ostale sedaj brezuspešne. Zato odklanja mest-1 bčiua vsako odgovori.ost, če nastane tako straspo • '‘^'anjkanje. Zupaii/ je končno dal nakazati ženant az zaSnje zaioge po 1 ali 2 kg makaronov s pripombpj>j}a 'mini sedaj ničesar več in da inestni magistrat pri najboljši volji nič več pomagati ne more. ~ 'pak 'delavei - se ••|yiii(-.,ž!iic?o gifoae npjsdsttav 1;e:::i;r [ira'd'Utk'0'V, ki niso »nro^ui sknr. jezika' lit da SS uradnik'i sdivv. jeziika 7j\mvm\ iz: fdrUei^resrViv-l.ia;r:> drno:i:ii i'er da se jih le z rea'.'-"! 'z-nneSniitt? tmiid.hiikj ■ 'niadoi!nesti: 0:i)S'p. •'jtdiirs.lir-ski svetnik ie izjavil, da se \'snikcira t:rrrdnrl: tja 0reftl£ffi, za •kittotr' ije zurkfen, in dfc nt- mjsa, ’ dlfu) f d ii dr* n 6 p.i na. _______________. - , V‘WoNb}. idnflfje }e tudi ueK 'ick.' (ppe-življati,. kor. sedajj'se Vic dp/oi, spLo^ i>ri'kiuetu jukakir^nih živil. M'aš$i)i?e..','^lo4i,.'.nipiaiiiia Jip-benie; v n.esecu svečam: mo d vdli do 2(1 dku' in v srteiseoi' st,šen pa i\; iO C'!:^ na druzurc. Krompirja naj bi dobili za seme im. za knnbc, ■kor doised^ij siiiiV>J a'a dobili jaikio -malo. Tmidi slad-koaia rtai bi dobili več, ker sedaj spioli uršnianio nialščoBe, da bi Ra i>.;.iJaibi.li 'namesto /iridšČobe. (rm^fesra mesa obtblmo.. Lsi^lioli ikpriiiaj V\ do kjr iva 14 duri. Qc"S>!). .i ii im istrski taijmiik in ffosp, nadpoiročmlk' sta izjavila, da se bo za mesec april /,c. dobilo toliko -moke, kaik; tr pjni j>re(ij]io-. •rOVili rtidniikih, to .ie O ku' za težke delavce in, 6 tar za sk;istvo. vajer j ikalcor,-množimo. (\m. iara mčjfSj doibiijonp.a.Titroarerv^ip inlesa-ibe- taMMida^a^bllo1 jcar ffa gre jniestu Idriji. l)o sedai 'tiiso dakdi tametie vprežne živime, ker so jo rabili za oČ>deloivantie poija, sedaj ko bodo. obdelali, :io bodo niiarali oddati. Vprašam vasv če vesite, da je dobivala kaikšma stranka večjo -množino molke llcaktctr ti ie predpisano, Del. lok. odibi ie odgovoril da to 7 A , O ti n it j, 22,. aprila.. Uradno se1 razglaša: Topniški boj ob tirolski fronti i nv ozemlju Sedmih občin trfijS dalje. — Se{.,^cnej;f|Jne^a štaba, Berlin, 22. aprila. VVolti.ov urad poroča iz glav-neKa stana: Na bojnih frontah krajevna infanterijska podjetja. Stinke sovražnika, ki je nameraval prodreti preko 'kanala La. Bassee' severno Bethmia, smo v na-ifavrnili.'Severno Alberta smo ujeli' 88 An- šeiirf^OKnju S'1'ežb1^, ihecl itjimi dva častnika, ter , uplenili 28 strojnih pušk in miiVometov. Le v nekaterih odsekih živahnejši artiljerijski ogenj. Pri Altldrchii smo pri iiekem uspešnem podjetju uje^i , nekolj^oi;raiic,^ov. Z, ostalih front itič novega. — Ludendorff. Berlin, 22. aprila zvečer. Z bojišč nič itovegi). . )•; A 07 7 ':t:Q ne-more vedeti, iker do'.s«idai-s.pk>h mimna-mika— Mrfdžlee- bodo prišle Boj za volilno jirživičo na Ogrskem. ■D ti n a j , 2-1. aprila, BudimpeStanško glasilo soc. de-inokratičnb stratikd,. »Nepsžnva« '’piSe: Kfalj je dal drle ^ apritet'1917 svojo besedo, da se uresniči' na Ogrskem volilnas^rivica.' PričaknjetV«)' odkrito in moško dejanje. Vsak-pblkik naj odvrže krinko. Množice vedo, da je kraljeva moč--ze!o velika in smatrajo za važno, da stojii na stran množic. Vsak kompromis bi vzbudil še večjo nejevoljo v množicah. Miniltršk?'dr. VVeker-le je zadnje tedne dan na dan dokazoval, da je »ajvečji in najnevarnejši'fcolltMnl pustolov Ogt^fe.i^Vekerlc' hoče postati še enkrat ogrski ministrski predsednik. Potrti-:: 1 deljek bo pepelnična sreda za politične maškarade. C. kr. deželna vlada za Kranjsko dobo, pričenši s 15. aprilom do vštetega dotočita jc -za 15. septembra v Ljubljani do 11. 1 ‘J 18, da smejo biti odprte gostilne ure, kavarne pa do 12. ure ponoči. To se v zmislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 12. aprila. 1918, št. 9925, javno razglaša. Obravnava delavskega lokalnega od-h1ora v Idriji dne 15. aprila 1918. pri sr. rnin-isitr-skcBit svetmifeu iPioiu j^lode poivišatiiia nonmalne plače za 125% ^ ^»ajia točka krlede lizplaiče-vafiitia vioiimh dototad v eo-aki meni kakor so bite . .1 meseca novembra. Lok. _del. .odbor je taa-Qi^ 'dtiiuisiiiici moinirialinia 'plcioc ne oidj^o-v^nia ^aiiijašnli-m 'razmuemoim, tk»er .ie -vsiaikn w dražja 300 do 400% ter obtoke £ obSiS sploh .ne mioire imilioe ^ tako miakio ala6r> naflra-vara. i Nnnjiio je -potrebno, da so 'irapJaife^viain.a ^0'k.iada v uaifcr.auseau časti, da si ¥nidie .tei-'7l«e in Obuvala mapnavijo, ker sedaj vbs za-s ,l2ie|k odteijjneijo za aprovuzacijo. (iosp. miini- kesra vpogleda v apnowzaoiiti tne v tknijrjr-e jm. tudi ne pri oddaji. Ministrslki tajnik je masive-toVST, da naj se či/miprej izvodi kom4s.ua članov, kii bo imela vso ikontroiio ipd aiproviza-eijti. Kot zastopniki del. lok. odib. so bili ivri obravnavi: Tomaž Bras, Tiamiaiž Filipič; ivsm~-Kosroj, Aaitai Kos, Firane Peternel, Alojziti • Ur-: fiič in Ivan VeMkatnje. —• Vstrellj se jc v Idriji o^ijiičair .tu.Hi Pe-čira.r,' sim c. -kir. pčduradniika >r. Štefana Peči-rar. Nesireoniiilc je piiišel s fronte za nekai časa ina dopust Dcirna ije maše! svojo zairočonko na smrt bolno. B'iil .je več dni bolj molčeč in piotrt, dan iiestreče pa je ostal istkona.i ves dopoldne v svoji sobi ter se ije okiolo xAl. opoldne-vstreliil naravnost v srce. Žalujočim stari-šem in sorodnikom izrekamo sožailtie. in iztrgale'z: Inelzprosno rokd kciol-ke>>/n debelo kožo politikov, katere se naliajajo iza'krin-kairtil. Predloga justičneGa ministra dr. VaszoavM ob 11 -0 • .ob fotf bo ,b I v : i:i idob or oDinsf.. Demonstracijska stavka v Budimpešti, Budimpešta ,22. aprila.’ Demonstracijske vrste delavciiv so odšle ob 2. uri proti industrijski dvorani- \ •strs^strijsklh| trgovcev za čevlje sporoča: Da je povsod pomanjkanje čevljev zelo občutno, jc iskati vzroka v teni, ker gre praVito. Promet cesttie železnice je bil do 5. ure ustavi 1 jen. U^acliio poročajo, da še ie udeležilo demonstracijske stavke okoli 120:000 delavcev. Vse manifestacije so se vršilo' popolnoma mirno. B it dim peštja, 22. aprjila. Delo po tiskarna)), je počivalo med'2. i|f 5. uro1 popoldne pCpoliioiria. V tovarnah ne delavhicali 'bodo začeli delati Šele jutri. Na ljudskem shodu je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da stopi na mesto dosedanje vlade euateu iu resničen kabi-not za volilno pravico, ki se ne bo dal vplivati pri vprašanju o volilni reformi in katero bo miino in neovirano obravnaval. Podobne izjave so sklenile tudi proviucijsku mesta in industrijski kraji. Pred angleško-francosko protiofenzivo. B e r n, 22. aprila. Ofiiciiiozma mlilansika »S-Ut!mipa< poroča: Pariški* .kro^i sinkatraio po-’ ižati, iin-K-JcSke armade vsled madal^evaafca nemiških napadov aa. mpčm oiKroženo. fioeh te Hajffli sta osebno prevzela vodstvo protma-'padbiV ob' flamdensfkfi obali. Basel, 22, aprila- *13ii&eAcr- Aaueiffer javlja: l>o- skrainosri naipet položaj :na zapadu SiraH 4. N A P R E J. •ie dozorel tato, da se vedite aiugteško f/ranoo ska protiofenziva 'mora v naijkrafsem času pričeti. t Obstreljevanje Pariza. Pariz, 22. aprila. (Urad,no.) Daldto&trel-iti neimšikli topovi so tudi danes obstreljevati Pariz. Človeških žrtev ni bilo. Ukrajinska kriza. p v o v, 22. aprila. Kakor sie iz Klijeva br-'/• javno poroča, je imala lukraiiimste riaida deani-sijoniirala, ker je nemški vrbovimi ociveljtmilk v Ukrajini, general Eichhonn, loidreldil, da ukrajinski kmettje oid veleposestnikov me smetjo prevzeti več zemljišča, Ikakoir ga morejo sami < ibdelovati. Ukrajinski kmetje, Ida ;se morajo siHoima pritegniti Ik obdelovanju zemljišč ornih veleposestnikov, ki so ostali v deželi. Ukrajinskim zastopstvom na Dunaju in v Berlinu se je naročfiilo, naj protestirajo proti ukrepu generala Eichhoraa. Velika konferenca o prehrani. Dunaj, 22. aprila. Tekom tega tedna se prične v Berlinu velika ikomfeiretmca, o prebrani1, katere se udeleže 'zastopniki Avstro-Ogrskc, Bolgarije in Turčije. Med Avistro-Ogrsikio m Nemčijo1 se ima ugotoviti rnlniožina živil, katero •naj da Nemčija ima razpolago za 5ais do noive žetve. Irski upor proti hrambni dolžnosti. London, 21. aprila. Irski narodni poslanec Develiu ie imel v Belfastu pred več tisoč Ria v broječo množico govor in nujno poživljal Irec, da na noben način ne priznajo zakona o brarabni dolžnosti. Po vsem Irskem je pridigovala danes duhovščina proti brambni dolžnosti. Mnogo duhovnikov je pred množico priseglo na upor proti brambni dolžnosti. Veieizdajniški proces v Italiji. Milan, 22. aprila. Tu se je pričel zanimiv veleiz-dajniški proces. Socialistične delavce so obtožili, da so hujskali v aprilu 1917. milansko prebivalstvo k revoluciji proti vojni. Natiskali so 30.000 letakov, in jih razširjali. Nemci in Turčija. Frankfurt, 21. aprila. V Berlinu gledajo na stališče Bolgarije neprijazno. Splošno mnenje je, da so u-pravičenc turške zahteve, ki ji vračajo del onega o-zemlja, katerega je morala nekdaj prepustit. Bulgan.n. Nemška vlada je pripravljena podpirati turške zahteve. Poljanski cesti št. 15, v sredo, dne 24. t. m. popoldne. Določen je tale red: cd 1. do pol 2. št. 1201 do 1320, od po! 2. do 2 št. 1321 do 1440, od 2. do pol 3. ŠL 1441 do 1560, od pol 3 do 3. št. 1561 do 1680, od 3. do pol 4, štev. 1681 do 1800, od pol 4. do 4. št. 1801 do 1920, od 4. do pol 5. št. 1921 do 2040, od 5 do 5. št. 2041 do 2160, od 5. do pol 6. 2161 do 2280, od pol 6. do 6. št. 2281 do konca. Prodajalci mila (žajfe) morajo, kadarkoli hočeijo imeti podpisano miovo- prejemnico za imiilLo ali pralne praške, predložiti v melstni posvetovalnici natančno (izpolnjeno knjigo o prm metu z milom itd., ker se sicer ne bode nobenemu več podpisala niova prejemnica'. Iz knjige unioira. biti natančno 'razvidno1, kciliko so' prejeli vsega n ulila In praškov in pa koliko imajo mila itd. še v zalogi. . Sladkor na izkaznice št. 95 se dobi v trgovini Druškoviič, l ab or. Siadkor na izkaznice št. 24 se dobi začasno v trgovini g. 2etiko, sv. Morijama ulica 'stev. 1. Razno* * K'nesreči v Špitlu ob Dravi. Poročali smo že o t,ej nesreči. Sedaj so nam znane šc nekatere podrobnosti : Vlak jc zavozil na slepi tir in potem padel kakih deset metrov globoko. Ubiti so : strojevodja Kruleč, Poženel, Fischer in kurjača Studecky in Maček. Več oseb je težko ranjenih. Vzrok nesreče jc najbrž preveliki napor, prekratek počitek in ncpoznanje železniške proge. Poženela so prepeljali v Ljubljano. Pogreb bo danes ob štirih popoldne pri sv. Krištofu. * Roparski umor. Dne 15. t. m. sta v Velikem Varaždinu dva moža, infanterist in civilist, ponoči napadla trgovca Josipa Hirscha in ga potolkla, da je padel v nezavest. Vzela sta mu nato gotovine za 211.150 K. Roparjev še niso izsledili. * Naj večji 'komik zadnjega stoletja, Aleksander Girardi, je umrl na Dunaju. Operirali so mu majhno bulico na levi nogi med prsti, ki ie bila posledica, da so mu naposled odrezali nogo pod kolenom. Sicer je imel Girardi tudi vodenico. izdajatelj in odgovorni urednik: Josip P e t e j a n. Tisk .Učiteljske tiskarne*1 v Ljubljani, Aprovizaclja. Meso na zelene izkaznice B štev. 1 . štev 90 do 1080, od pol 6. do 6. stev. 1031 do 12UO. Prodaja moke In kaše se vrši od srede 24 t. m. do vštete sobote 27. t. m. Na vsako izkaznico se dobi in sicer: v i. do VIL " W|‘ Kezervii fondi 8ks-0£5-;s K 2,030.013©, Kupuje in predaja vse vrat g vrednostnih paphiev- financjl-j erariene dobave in_ d<>vohuU — aprovizncijske kredite