Cena jim je zu celo leto (od apriJa do atirila) .'i K, za jioi leta l'ôO K. Narotiriina za Neidùîjo, Bosiio iu druge evroi>ske države znaša K, za Ameriko -l-'ôll K. List ill Oiïlasi se iilačitjrjo iiiiin-iij. JJoienjske Novice izhajajo vsiik potok; ako : ■ je ta dau^praKtiik, dan poprej, : ; Vse dopise, iiaroéiiiiio i» oznanila spi-ííjeiua tiskarna J. Krajce rasi. Za GGIetnico našega cesarja ~ Belgrad padel. Ne moremo si misliti lepšega sluc^aja, kakor snio ga doživeli tc dni, Sredi med bojnim gromom, ko sovražniki napadajo od vseli atranij, obhaja naš sivolasi vladar 66 let svojtîga slavnega vladanja. Kakor cela Avstrija so tndi vladarjeve skibne oči obrnjene na naso hrabro armado, ki se bori za srećo in boljšo bodočnost avstrijskili narodov. Ponosno gleda pa tudi naša armada na sivolasega očeta narodov, želcč mu vse najboljše ob njegovem jubilejn. Najlepše veselje pa je napravila brez dvoma naša armada svojemu Častitljivemu gospodu in vladarju, da iini jo kot voščilo oh njegovem GtJ letnem vladanjn poklonila Belgrad. iklgrad ono proslulo gnjezdo kraljevih morilcev in najpodlcjšili zarotnikov je padlo v naše roke. Naš prcsvitli cesar je zahteval pred vojno, da se zadeva mirno reši, samo, da srbska vlada samo očisti strupeno ozračje, ki je pod pokroviteljstvom srijske vlade okuževalo belgrajsko ljudstvo in netilo po celi Srbiji sovraštvo proti našemu vladarju in njegovi državi. Ko pa srbska vlada naše upravičene /aUteve ni izpolnila, poslal je naš vladar svojo cesarsko armado v Sr!)ijo, da sama poišče krivce in razkuži srbsko ozračje. Belgrad, ki je bil že tolikrát v avstrijskiii rokah, je zopet naš! V glavnem mestu srbske države: iz ponosne prestolice srbskega kralja sedaj vihra avstrijska cesarska zastava! Koliko ta padec pomeni za nadaljni razvoj, je jasno. Óete, ki so bile zaposlene s tem zavzetjem so sedaj proste za iia-claljne operacije. V notranjost Srbije pro-diraj'oiia avstrijska armada ima odslej veliko ugodnejše in lepše zveze z Slavonijo, Donava bo kmalu ob celi Sj'biji v naših rokah in vsako dovažanje municije ali vojaštva v Srbijo je po njej izključeno. ňe večjega pomena pa je ta padec po svojem vplivu na razpoloženje naše iu srbske'armado in na evropsko javnost. Naše čete bodo z navdušenjem prodirale prepevaje j^naiio pesem „Marš, marš, Beli-grad Je naš", srbski armadi bo upadel še zadnji pogum, ko bo zvedela, da je Belgrad, njihov ponos, izgubljen. Evropska javnost, katero so Srbi tolikrát nalagali s svojimi lažnjivimi poročili, bo spregledala in morala priznati zasluženo Cast avstrijski armadi in hoté ali nehote simpatizirati z našim znuigovitim orožjem. Nepozabno bo ostalo v zgodovini našega presvitlega vladarja, da mu je ravno za ()(i letnico njegovega slavnega vladanja na.ša junaška ai'inada poklonila srbsko prestolico Belgrad! Vse avstrijsko iiai'ode l)reveva ob tem zgodovinskem dogodku ena želja: Vsemogočni ohrani našemu preljubljeiicuni vladarju tudi nadalje svojo naklonjenost in mu podeli konečno zmago nad njegovimi sovražniki ! Na južnem bojišču. Naši zavzeli Lazarevac in vjeli 1500 Srbov. Dunaj, 2C, nov. (O. kr, brzojavni urad.) Z južnega bojišča se poroča uradno 2G, t, m.: V bojili ob reki Kolubari se od včeraj naprej more beležiti bistveno napredovanje. Središče sovražnikove črte (močno postojanko pri Lazarevcu) so z naskokom osvojili po svoji lirabrosti slav-noznani polki št. 11, 73 in 102. Ob tej priliki je bilo vjetih 8 častnikov in 120U mož, zaplenjeni so bili 3 tojiovi, veliko municijskih voz in 3 sti'ojne puške. Tudi južno od kraja Ljig se je posrečilo, da so se zavzeii vriiovi, ki leže vzhodno od 1'eke Ljig. Ob tej priliki smo vjeli 300 Srbov. Naše kolone, ki prodirajo iz Va-Ijeva prati jugu, stoje pred krajem Kosjeriči, Boji ob reki Kulubari uspešno napredujejo. Naši zopet vjeli 900 Srbov. ])unaj, 27. nov. (O. kr, kor. urad.) Z južnega bojišča se uradno poroča: Boji ob reki Kolubara se ugodno nadaljujejo. Tudi včeraj smo skoraj v vseh vojnih črtah kljub vztrajnemu sovražnikovenm odporu pridobili na prostoru, vjeli smo približno yOO srbskih vojakov in vzeli sovražniku en top. Skrajno neugodno vreme, na ravninah globoko blalo, na hribih onemogočijo vsak razgled snežni viharji, sicer otežuje operacije, a razpoloženje je kljub temu med četatiii po iz vojne črte došlih poročilih izvrstno. Srbi in Črnogorci pregnani iz južne Bosne. Sarajevo, 24. nov. List „Bosnische Post" poroča dne 21. nov.: Ko so nase čete pregnale Srbe in Orjiogorce iz zahodne Bosne, posebno iz okolice Sarajeva, ter so osobito v bojih za liomanja-planino pri-zadjale sovražniku velike izgube, je bilo potrebno, da se ujiadle sovražne čete preženejo tudi iz jnžnoizbodnega bosanskega kota. Ob enem, ko je iiaša glavna armada začela jn-odirati v Srbijo, so naša krdela, ki so stala na juŽno-izhodni strani Sarajeva, krepko preganjala iz našega ozemlja Srbe in Crnogorce, ki so upadli v južnoizhodni kot Bosne. Z gotovostjo se pričakuje, da bo ta del Bosne kmalu popolnoma očiščen sovražnika. Iz treh južnobosanskih mest je bil sovi'ažnik že pred več dnevi pregnan. Od četrtka (dne 19. novembra) naprej se nahaja v teh mestih avstrijska posadka. Sovražne čete, ki so bile pomnožene s koinitaškiini oddelki, so deloma že vi'žene čez mejo. D^l teh čet pa se je nmaknil proti Čajnici (ob srbsko-črnogorski meji, južnoizhodiio od Sarajeva), odkoder pa bodo tudi že v kratkem pi'egnane. Ciganski otok naši osvojili. Ciganski otok leži med Zemunom in Belgradom, Naši so ga zapustili iz taktičnih razlogov, nakar so ga zasedli Srbi. Zadnje čase so ga naše Čete zopet z žj'tvami iztrgale Srbom, Ruski vojaki na Srbskem. London. „Times" poroča, da se je na ladjah pripeljal na Srbsko v JCragnjevac 1 ruski pešpolk. Ako je to res, tedaj to pomenja kršitev rumunské nevtralitete. Ogrski delavci v osvojenih krajih Srbije. „Pressburger Tagblatt" poroča, da se je iz Sabadke odpeljalo več sto ogi'skih delavcev v Srbijo, da popravijo v osvojenih krajili želczni.ške progo in ceste. Uporabili jih bodo tudi za druga važna dela. -— Iz Bačke se je odpeljalo v Si'bijo 7000 delavcev. General Sarkotić — guverner Srbije. Razni časopisi poročajo, da je imenovan poveljnik hrvatskega domobranstva, Štei'an pl. Sarkotié, za guvernerja do sedaj oku- jiiranili delov Srbije. Podmaršal jil. Sarkotić nastopi že te dni svoje uradno mesto. Naši vkorakali v Užice. Dunaj, 2S. nov. Tudi včeraj se je na južnem liojiščn bil boj skoro na vseh Irontah. Več važnih utrj(;nih postojank smo jiri tem vzeli z naskokom, ])redvsem obvladujočo postojanko pii Siliaku. Skupno smo vjeli okolu 900 Srbov in zaplenili 3 topove. Od srbskega časnikarskega urada razglašena zmaga nad nekim avstro-ogrskim oddelkom (»ri Rogačici se je izpremenila včeraj v vliod našega oddelka v Užice, Z zaplenjenim trenom je bil vjet 16 letni vnuk vojvode Putnika. Z ozirom na njegovo mladost in njegovo sorodstvo do srbskega poveljnika se je določilo z vjetnikom postopati s posebno obzirnostjo. Naši uspehi na Srbskem. Naši zopet vjeli 1266 Srbov. Dunaj, 21i. nov. Z južnega bojišča se uradno poroča: Nasprotnik se v sedanji bojni črti obupno upira in skuša s silnitiii protinapadi, ki se razvijejo do bajonctnega boja, ustaviti naše pro-diraîije. Naše, na vzhodnem bregu Kolubare stoječe čete, so zopet piidobile novih tal. Kolone, ki so prodrle čez Valjevo in jnžiu), so v splošnem dosegle višine vzhodno od reke Ljig in pa Črto Suvobor-cestni trikot vzhodno od Užic. Včeraj je bilo skupno vjetih: dva polkovna poveljnika, 19 častnikov in 12-Í5 mož. Kako je v Kotoru? Na Lovčemi je snega do kolen; to in strašno delovanje našega topništva je jako oslabilo sovražnika na LovČenu. V Kotoru se je družabno življenje znatno izboljšalo in dobiva počasi svojo vsakdanjo sliko. Razen kavarne „Oomercio", ki je vedno polna, je odprta te dni tudi „vojaška kavarna". S srbskega bojišča. s srbskega bojišča piše vojni kurat naš p. Janez Žurga (pisano v zaČelku novembra): Danes tukaj, jutri tam. Pravo cigansko življenje živimo, nikjer doma, pa povsod dobre voljo. Danes pišem iz kraja, znanega po bitkah, pa raztrganega in razbitega, da je strašno videti. Srbi beže, da se kadi, naši pa za njimi. Ako bo tako Šlo, bomo pred zimo s Srbijo gotovi, potem gremo pa nad bradate Ruse. To bo zopet veselja! Vidi se mnogo, [)a mah) lepega. 22, novembra: Z veseljem sem prejel zadnje pismo. Razveseli me vsaka malenkost, ki pride od doma. Skoraj sem že popolnoma podivjal. Gledamo satno opustošenje, podivjanost in kri. Mesto obcestnih kamenov imamo napol požrtc, napol gnile konje. Okrog njih tulijo jiodivjani psi in gledajo srepo izpod čela na mimoidoče. Že radi psov ne smemo nikamor brez orožja. Po vaselt in po polju je polno živine, .prašičev in vsakovrstne perutnine brez gospodarja. Cele Črede takega blaga goni par vojakov pred našo kolono. .Temo samo srbske prašiče in govedino. Kaj druzega je pa težko dobiti. Ako je kje v kaki srbski bajli ostalo pai' pesti iižola, s.h brž pobere, ker mesa je vse sito. Mnogo stvari moi-amo pogrešati, Za normalne razmere bi imeli dovolj kruha, toda imamo v oskrbi krog 2.')() ranjencev in bolnikov. Mokrotno in hladno vreme bolezen pospešuje. Zemlja je močvirna, zlasti sedaj čisto razmočena. Vas, v kateri smo sedaj, je podobna Benetkam, ("este so zalite z umazano vodo, V bojni vrsti stoje vojaki navadno do kolen v vodi, včasih do pasu. Tu smo sedaj kakih 5 km od bojne črte. Od naše bolnice hodimo včasih noter do bojne či'te iskat, kai' potrebujemo, n. pr, zdravila, sladkor, petrolej iid. Včasih nas pri tem motijo srbski šrapnoli in granate. Za „nervozne'' ljudi bi to ne bilo. Celo srbsko vas smo spremenili v bolnico. Le tu in tam smo pustili kako hišico, v katerih stanujejo zaostali Srbi. Ranjencem se dobi'o postreže, imamo dva dohi'a zdi avnika. Bolnike ]iioti zlasti ])onočt tolpa psov, ki so se natepli skupaj iz razdejanih vasi in nas zvesto spremljajo povsod v sreči in nesreči. Po noči se tepo in grizejo, cvilijo in tulijo, da se Človeku mozeg krči. Miši, podgane in druge domače živali in živalice se zabavajo zopet po svoje, S stanovanjem smo kajpada zadovoljni, samo da je. Napravili smo vrata in podprli strop, ki je sicer precej preluknjan. Za prczi'ačevanje nam ni treba skrbeti. Na bobnenje topov smo se tako navadili kakor mlinar na mlinski ropot, težko bi zaspali brez njega. Z večerjo hitro končamo, da opravimo stvar še pri belem dnevu, kajti svečave ni. Razmeram smo se do cela pi'ivadili. Zapravljati se ne da. Vojaki pravijo, da so zadovoljni s komisom in tobakom, plačilo se lahko odloži na konec. Večkrat mi uhajajo misli na domačo šolo. Lepe urice so bile to.--—■ 1'ozdravljeni ! Avstrijska kri se odlikuje. Iz pi.sma novomeškega ti'ain-vojaka posnametiio: „Ti mi i-avno pišeš, da ituate malo obvestil iz južnega bojišča ; jaz Ti za danes ne morem drugega spoi'očiti kakor, da jako dobro napredujemo; vsestransko sc sovražnik umika našim bravsirnim navalom. Sicer imamo z jako odločnim, i)odjetnim in žilavim sovražnikom opraviti, ki hrani vsako ped zemlje junaško. To se mora priznati, da istega kot pravega vojaka ni za podceniti, Ali mi smo še vedno vredni potomci naših pradedov. Avsti'ijska kri, posebno stare sablje kranjske, se odlikujejo in vztrajajo v napornem bojevanju v snegu in mrazu že od 1. oktobra vedno pod milim nebom v hribovitih pustinjah in znanKinitih bosenskih gozdih. Sedaj stojimo ob reki Drini; sovi'ažnika smo gnali na daljavi do 90 km vedno zmagujoče, ako-ravno je bila na nasprotni strani premoč. Izgube nasprotnika so bile ogromne. Padlo jih je še enkrat toliko kot naših; vjetih je bilo tudi veliko. T'a so bile nasprotnika izgube jako občutne, naj jiovem sledeče: Jaz sem pre-korakal z enim oddelkom traina 18 konj, katerim sem poveljeval, bojno polje. Prišel sem na kraj, kjer je naše topništvo delovalo. Tu jo ležalo nn'tvecev kakor snopov po jiolju. Koliko pa je bilo Se ranjencev itd. Posebno ]u'od i:o])riištvom in našimi naskoki imajo poseben respekt. Ko zaČnc topništvo sodelovati, teče vse, kar le more, in naši pridni možje za njitni. Vzlic vsem napoi'om, katere smo že prestali in nas še čakajo, vzlic v,sem življenskim nevarnostim smo se dokaj dovtipni, posebno zvečer pri zabavnem ognju se preselimo v duhu v naše domače kraje in pri tetii juldejo tudi jako zabeljeni dovtipi na vrsto." Vojska z Rusi. 40 000. Rusov ujetih. 70 ruskih topov, 160 municijskih voz in 156 strojnih pušk zaplenjenih, liiiroliti, áG. novembra (Uradno.) Na vzhodnciii Pniskiiiii se iioložaj ni izpniinciiii. V bojili Ctít, ki jim poveljuje general 1)1. ;\Iackeiiseii, sta imeli pri Lodzii in ]iri Loviču L in 11. ru.slia armada in deli V. ruske armade težke izgnlm. l'oîeg množice mrtvili in ranjeniii so Hiisi izgubili nifi manj kot 40.000 noraiijcniU ujetnikov, 70 topov, 160 niuiiieijskiii voz, 1 ňti strojnih pušk smo zaplenili, 30 topov pa tako poškodovali, da niso več poraijiii. Tudi v teh bojih so se deli luiSili luladili čet kljub velikim žrtvam najsijajnejše obnesli. Če sc kljub takim uspehom Še ni posrečilo izvojevati odločitve, je pripisovati to na-daijiilm močnim ruskim silam od vzhoda ill juga. Ruski napadi so bili povsod odhiti, končmiga izida bojev pa še ni. Najvišje vodstvo ariuade. Japonski topovi prvi pred Przemyslom. Razni listi poročajo: Mogočni ruski oblegovalni topovi silovito oljstreljujojo Ti^zc-juvsl. Med Vislo in Varto so se n^ogli Rusi s hitrimi pohodi združiti. Pred Trzemyslom deluje tudi jai)onska težka ai'tilerija. Ker hi bilo ob novem naskoku pi'evcč žrtev, trdnjavo ruski generalni štab rajši obstreijujc, Naše čete ujele 15Ó0 Rusov. Dunaj, 29. nov- V Karpatih so bilo i'uske čute, ki so prodi'le do Homonne (ob reki Laborcz v komitatu Zemplinj poražene in vržene nazaj. Naše čete so ujele 1 óOO Rtisov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. lliiťer, generalni major. Nemci zopet vjeli veliko Rusov. — Berolin, 30. nov. (Ui'adno.) Na vzhodno-pruski meji sc je z velikimi izgubami ponesrečil napadalni poizkus močnejših ruskih njočij na nemške uti'dbe vzhodno od Dar-kehiiiena. Ostanek na[)adalcev, nekaj častnikov in (iOO mož smo vjeli. -Tužno od Visle so imeli naši protinapadi, o katei'ih smo včeraj iioročali, znatne uspelie. 18 t0])0v in 4500 vji tnikov je bil iiaš plen. Na .lužncm Poljskem se ni nié posebnega pripetilo. Boji v Karpatih. v komitatu Ung poraženi Rusi. O bojih v komitatu Ung sc izvedo sledeče podrobnosti: Da je naša vojna uprava izpraznila Rusom iizsoški klanec, je bila to (lolu'o prcrai'ïuiiana jiast za sovi'ažnika, kl je mislil, da smo se zaradi njegove številne ])renioČi umaknili, in to tem bolj, ker so naše })rcdstraže izstrelile samo par strelov. Zaradi tega je sovražnik popolnoma brezbrižno prodiral; komaj je svoje čete l'iizvil, so ])ričeli naši topovi, postavljeni na viso-činah, nenadoma streljati na sovražnika ter so mu s tem zadali grozne izgubcs. Več sto ruskih mrličev je pokrilo bojno polje. Zatem uničujočim topniškim ognjeni Je sledil bajonetni nai)ad kološvarskega in sikiiljsktiga pešpolka. Boj jc trajal od nedelje zvečci' do ponedeljka. Rezultat je bil ta, da smo sovražnika z največjimi njegovimi izgul)amî vrgli nazaj (io meje, Tz pripovedovanja mnogoštevilnih vjet-nikov sledi, da so Rusi v Galiciji izčrpali že vse svoje rezerve. Ruski poraz v Karpatih, lîudimpesta, 2(3. nov. Poročevalec „Az Esta" brzojavlja: Rusi sedaj že drugič bridko obžalujejo, da so prodrli v Karpate. Nase vojno vodstvo je prepustilo Kusom nekaj jn'tdazov. Kadi tega ojiogiinuijeni so si Rusi upali dalje naprej, toda sedaj sc že umikajo. Najprej so pri Vidranyju zadeli na naše čete. TamoSiij(! [u-ebivalstvo se je bilo že preje po nalogu oblasti umaknilo dalje v notranjost. Baje so naše čete neki večji ruski oddelek popolnoma obkolile in prisilile, da se, je udal. V komitat Ung so bili vdrli le manjši oddelki. Naši so jih kmalu prepodili. V severni dei zemplin- skega komitata so prišle močnejše čete, a so bile takoj popolnoma poražene ter razkropljene; njih ostanke naši zasledujejo čez mejo. Železnica vozi čez IJomoniio dalje do Hoskoea. Nemško-francosko-belgijsko bojišče. Obstreljevanje Zeebriigge. Rotterdam, ii7. nov. Nizozemski listi jioročajo, da jo vslcd obstreljevanja z angleških ladij zgorelo v Zeebriigge več hiš ob pristanišču. Angleški topovi so bili posebno iiamerjcni proti tvor-Jiicani v okolici, da bi uničili tamošnje zaloge bencola in bencina. Očividiio so pa Nemci bencinsko zaloge pravočasno spravili na varno. Silovit ogenj nemškili baterij je končno prisilil angleške ladje, da so se umaknile. Angleške pomožne Čete. Častniki, ki sose vozili z italijanskim parnikom „jMaria", pripovedujejo, da se je istočasno ž tijimi odp(;ljalo iz Bonibuj^a 40 angleških in fraiicoskili transportnih ladij s 60.000 Indijci. A' Port Saidu jc ostalo 15 par-nikov, ostali so se odpeljali v Marseille. Kanadčani pošljejo v Anglijo še tretji pomožni /bor; armado pa povišajo od 48.000 na 58.000 mož. Kanadska armada šteje zdaj 91.000 mož. Ko odrine drtigi ]>oziv na bojišče, zavzame njegovo mesto tretji poziv, nakar bo štela kanadska armada 108.000 mož. Strašne artilerijske priprave Nemčije. ^Tageszeitung" poroča čez London: Londonski listi izjavljajo, da so Nemci trdno iirepričani, da zasedejo začetkom decembra t'alais. Iz Essena so odposlali na sevei'iio fronto 80 velikanskih topov in več pijonirskih ptdkov iz Liittieha, ki vozijo s seboj velikansko materijala za postavljanje mostov. Trdi se, da bodo novi nemški topovi streljali le na kratko razdaljo, a da mečejo cele tono (eua Iona lOOOkg, to je 10 metei'iiili stotov) dinamita. Belgijski kralj zopet ranjen. Belgijski kralj je bil v bojih ob ^'seri zopet znatno ranjen. Velika bitka se pripravlja na zapadu. Kristianija, 27. novembra. Iz Pariza poročajo včeraj: Na severu sc priijravlja velika bitka. Na obeh močeh se z vsemi močmi ti'udijo, da bi prišlo do odločitve. Strašna bitka pri Ypernu. „Kolnisciie Ztg." poroča (28. t. m.) iz Kodanja; Na Črti Ypern-La Bassée se razvija velikanska bitka. Boj traja že 48 ur, Nemci so dobili novo artilerijo. Topovi so taki, kakršnih Še ni bilo. Mraz na bojišču. — Nov top, ki tiho strelja. London. Z bojišča poročajo, da vlada velik mraz. V od])rtih jarkih se ne more ktn-iti ; zato so vojaki, ki pridejo iz jarkov, tnli od mraza. Pač pa je transport čet vsled zmrznjenih tal zelo olajšan. Nemci so dobili na fronto nov top ki tiho strelja, tie povzroča nobenega poka in hrušča. 6 nemških podmorskih čolnov v Zeebriigge. List „Nieuvc Rotterdamsche Courant" poroča: Nemci so jiripeljali po železnici v Zeebriigge posamezne dele za Sest podmorskih čolnov, ki so jili že sestavili in spustili v nioije. Nove trancoske uniforme. London, 27. novembra. (Kor. urad.) „Times" poročajo iz Calaisa z dne 22. t. m.: 8kozÍ Calais so korakale I'raneoske čete, ki so bile opremljene z novimi vojaškimi oblekami. Nova obleka jesvetlomodrosive barve. 12.000 Portugalcev na francoskem bojišču. „-Tonriial des Débats" poroča, da sc lielje skozi <4ibrailar 12.000 jiortugalskili vojakov na francosko bojišče. Angleži izpraznujejo Armentieres. Pariz, 30. novembra. (Kor. urad.) Angleške vojaške oblasti, katerim je jiodrcjen Armentieres in Hazebraek, so razglasile, da prebivalci, ki so zapustili Armentieres, od 27. novembra nadalje ne smejo zopet v mesto, Pi'imanjkiije namreč živil, dasi je pet šestin prebivalstva zapustilo mesto. Napad na Arras, Amsterdam, 30. nov. (Kor. urad,) „,\lige moines Handelsblatť poroča iz Ijoiidona 29. t. m.: „Timesu" poročajo iz Boiilogna: Sodijo, da bodo pod vzeli Nemci svoje bodoče napade v okolici Arrasa, kjer da so zbrali 700.000 mož, ki namei'avajo najtii'že skozi Arras in Lille priti do morskega obrežja. Slovenec vjel 25 Rusov. Pravnik Marčič iz Sodražiee na Kranjskem je rezervni poročnik pri 3. tirolskem deželnem strelskem polku. Pred kratkim se je vrnil ranjen s severnega bojišča. Ranjen je bil dne 23. oktobra, ko je i)onoči sam zasledoval i'usko patruljo, ki je bežala pred njim. Pozneje je stal 14 dni neprenehoma v ognju. V noči od 21. na 22. oktobra je njegov polk pregnal z bajonet-nim napadom Ruse iz raznih postojank. Marčič, kot junak, vedno naprej! Po spopadu, ko so bili Rusi iiregnani, se je polk nanovo razvrstil. Poročnik Marčič je pustil svojo kompanijo na določenem mestu in je šel — bilo je okoli polu 12. ure ponoči — v gosti temi in megli sam, oborožen s puško, nekoliko opazovat položaj. Naenkrat se pred njim zabliska in počijo streli proti iijeiiiti. MarčiČ, namesto da bi se umaknil, je vzel puško in začel streljati v smeri, iz katere se je bilo bliskalo. Naenkrat se prikaže kopa Rusov. Slovenski junak jim ukaže postati — vsi so vrgli orožje pi'oč in so se udali enemu samemu neustrašenemu Sloveneit. Bilo jih je petindvajset — en nadporočnik, dva praporščaka in 22 mož. Poročnik Marčič jih je gnal sam k svojemu krdehi, ki je bilo k sreči zadosti blizu, da Rusi niso šo prišli do zavesti svoje velike premoči. Tako se bojujejo Slovenci: eden za 25. Turška vojska. Upor v Egiptu. Carigrad, 2«. nov, (Kor. urad.) „Tas\vir-i-Efkiar" poroča, da so se domače čete v okolici Sueškega prekopa uprle iiroti Angležem in jih veliko poklale. Pred Štirimi dnevi je dospelo v Kairo več vagonov ranjenih Angležev. Tudi Perzija se udeleži vojske proti Rusiji. Carigrad, 2G. novembra. (Kor. ur.) „Tas\vÍr-i-Eťkiar" poroča, da se tudi Perzija udeleži vojske proti Rusiji. Čaka le še nekaj dni, dokler ne prodre tin-Ška v Kavkaz in tako Rusom onemogoči odpo-šiljanje novih ruskih čet v Perzijo. Turška ofenziva v Kavkazu začasno ustavljena. Carigrad, 26. novembra. Iz turškega glavnega stana se poroča, da se je morala turška ofenziva v Kavkazu vsled slabega vremena ustaviti. Tudi Rusi se nahajajo v svojih iiostojankah na meji. Naše čete, ki so udrle v okolico Tselioroch, so priborile novo zmago. Zasedle so Nergul, prekoračile Tschoroeh v bližini Biirtschika in zasedle tudi to postojanko. Sovražniku so vzele več topov, ambiilanco, 100 konj, več dinamita in artiljerijsko municijo. Pomen turških operacij. Carigrad, 26. novembra. (Kor. »rad.) Tui-škim uspehom proti Batumu se pripisuje velika stretegična važnost. Morghul, katerega so zasedli, leži na cesti Artwin-Batum ob izlivu reke Morghul v Čoroli. Borčika je ])recej pomembno tiiesto. Turške čete so s tem napravile v gotovem oziru prvi korak proti Batumu. Iz velikega plerta se sklepa, da so se Rusi v begu umikali. Sveta vojska razglašena ob indijski meji. Carigrad, 27. novembra. Semkaj so došli uleme Številnili moliaiiiedanskili rodov od indijske meje, kjer so oklicali sveto vojsko, Turške čete porazile Indijce, Milan, 27. novembra. Tukajšnjim listom poročajo iz Aleksandrije, da se je približno 20 km vzhodno od Sueškega i)rekopa vršil med liirškimi četami in indijskimi jezdeci na velblodiii boj, ki se jo končal neugodno za Indijee. Indijci so bili popolnoma razkropljeni. Francoski poraz pri KenifrI. Francozi so ob porazu pri Kenifri izgubili mrtvih 33 častnikov in 850 moŽ ter dve bateriji. Med Kabili se vstaja proti Francozom vedno bolj razširja. Zadnji boji v Maroku so za Francoze največji poraz, kar so jih doživeli v zadnjih desetletjih. Boj v Tshoroku. ('arigrad, 28. nov. (Kor. urad.) (ilavni stan uradno poroča: Turške Čete so v dolini reke Tshorok odbile izpad Rusov ob izlivu navedene reke. Artilerija trdnjave Batum se je udeležila boja, ne da bi bila dosegla uspeli. Turške čete so došle v ozemlje Atacltare, ki leži 10 km južnovzhodno od liattniia. Von der Goltz v glavnem stanu turškega sultana. Berolin, 28. novembra. (Kor. ui'ad.) Wolfov nrad jc zvedel iz zanesljivega vira, da je general feldmaršal baron von der Goltz odstavljen v lasnosti kot generalni guverner Belgije ter za dobo vojnega stanja prideljen osebi sultanovi v njegovem glavnem stanu. Naslednik na mestu generalnega guvernerja Belgije je postal geiiei'al konjenice baron Biesing. Zadnje svidenje dveh bratov. Iz kraljevega Gradca se poroča: Kaplan Bogomil líleelia iz SolopiŠka na Češkem je bil takoj po izbruhu vojne lioklicaii k vojakom kot vojaški kurat, V neki bitki pri R ... je hitel v največji naglici k I'anjencem. Ko se je obrnil k nekemu težko ranjenemu in mu pogledal v obraz, je spoznal v njem svojega lastnega brata. Ranjenec je še enkrat odprl oči in milo pogledal svojega brata, potem jih pa za vedno zatisnil. Zopet angleška bojna ladja zletela v zrak. Angleška bojna ladja „Biihvak" .je 25. novembra zjut.raj v SiKicrimss zletela v zrak. 700 do 800 mož je utonilo, le 12 so jih rešili. Rešeni mornarji so pa strašno razmesaijeni. Kosi razstreljene ladje so padali 6 milj daleč na obrežje Fssex. Zdi se, da je povzročila nesrečo eksplozija v notranji ladji; ker ni plula v bližini nobena mina in tudi niso videli podmorskega čolna. Velik del moštva je zajtrkoval, ko je na „ Buhvarku" eksplodiralo. Druge v pristanišču se nahajajoče ladje so takoj izpustile čolne v morje. Jlali del posadke se je mudil ponoči na suhem in se je vrnil pravkar lui ladjo, ko je eksplodiralo. Ranjene so bile zato tudi osebe, ki so se vrnile zjutraj na bojno ladjo. Eksplozija je bila tako silna, da so bili tudi na drugih ladjah vrženi mornarji več metrov visoko in da se je pobil ves porcelan iii steklo. Ivaj da je povzročilo eksplozijo, Še ni znano. DomaČe in tuje novice. Cesarjevo 66 letnico vladanja so vojaki-rekonvaleseenti in bolnišnično osobje v cesarice Elizabete bolnici dne 2. decembra slovesno obhajali. Ob 7. uri zjutraj je bila sv. maša, pri kateri je spodbudno pel posebni zbor pod vodstvom g. Hladnika te.r sklenil s ccsarsko pesmijo. Kanonik Žlogar pa je vernikom pojasnil pomen Slavnostnega dne. Mestna občina je ranjencem postregla s priboljškom v jestvinah in pijačah. Deset vojakov je nedavno Že ozdravljenih zapustilo bolnico, ostalo jih je še okrog 100. Umrl jc duhovni svetnik in župnik v Vodicah, c. g. Simon Žužek. Rojen jc bil dne 27. oktobra 1S41 v Vel. Laščah, v mašnika posvečen dne 3L julija 1866. Služboval je kot kaplan v Dragi, na .Jesenicah, kot župnik pri sv. Katarini in v Vodicah, od leta 1888. nadalje, kjer si je pridobil posebno veliko zaslug pi'i zidavi nbve cerkve po potresu. Imenovanje. O. kr. deželni šolski svet jc z oíl()l)i'í;iijetii C. kr. naučntiga ininistrsl va itiionoval za iiaiinist.iiika c, kr. oki', šol. iiailzortiika v Noveiii intistii g. Ši'iiklja, ki je na bojncii! iioljii, šol.vod. Fj'aria Lavtižaija iz Spodnje Žiške. Vojnega posojila so iiodjùsali: Ko-Icgijattii kapitijlj v Novem mestu 10.000 K. liraiiiliiica v Kaiuliji 10.0(J(t K. (»«"ina Šitiihd-Stopieti 5000 kron z zamenjavo državnili obligacij. V stopiški župniji so posamezniki podpisali nad 2500 K. » V cesarice Elizabete bolnici se nahajajo izmed zadnjedošlih vojakov nastopni slovenski rekonvalescenti : Ivan Kastelic, poddesetnik iz Ruiloll'ovega, črnovojnik 27. pešpolk. Tjjudvik Štrobel, poddeselnik iz Kutioll'ovega, Crnovojiiik 27. pešpulk, Franc Pavček, inft., Doljna Straža, črnovojnik 27.peŠpo!k. .Tožef Potočar iz Pročine, lovski bataljon štev. 7. Kastrevee Miha, Št. Jernej, pespolk št. 17. Anton Perko, Gornje polje pri Straži, pešpolk štev. 17. Alojzij Kaliopo, Št, -lurij pod Kumom, domobranski pešpolk št. 27. Janez Mramor, Vciike Lašče, črnovojnik hi'amb. polk št. 27. Simon Bertctiř, Gradišče (Mrija) 97. ])]). Žiiiikršifi Janez, Šmarjeta, lovski bataljon štev. 8. Gabrijelčič Alojzij, Anhovo pri Gorici, domobi'. polk št, 27, Mi gremo vedno naprej. Z južnega bojišča poroča Novoniešćan: „SlednjiC po dolgem času enkrat pod streiio za en dan ; mi gremo vedno dalje, sovražtiik se iitnika brez bojev. Pred nekaj dnevi sem Ti list bolj obšii'no pisal, odgovori mi na isto. — Vreme jako slabo, ravno danes smo bili na poliodu zopet do kože mokri. Sedaj gremo dalje," « Ranjeni Dolenjci. Mod drugimi so ranjeni sledeči: Matija Cvetan iz Gornje Kamence št. 10, 17. pp., raîijcn v Galiciji. Jožef Kocijančič iz Gornje Kamence šl,. 7, ranjen v Galiciji, v bolnici na Dnnajn. Jožef Šteblaj, 17. pp. 16. kompanija, doma Gorenje Kamence Št. 12, ranjen na roki v Galiciji 22, oktobra, sedaj v rezervni bolnici Koszeg, Ungarn. Jožef Drenik, 17. pp. posestnik v àniai'jeti, l'anjen v nogo. Jožef Klemenčič, četovodja 7. lovski bataljon, marod, zdaj doma v Kaiidiji, přišedši iz Galicije. Franc Scknla, doma iz RegerČevasi, služil pri 17. pp. 2. stotnija, je bil ranjen pri Grodeku od šrapnela; dobil je štiri krogle in od teh ima eno še v trebnšni votlijii. Zdravi se sedaj na svojem domu. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mcsecu novembru 1914 je 113 strank vložilo 38,385 K 94 h, 187 strank vzdignilo 72.333 1Í 49 h. Dvema strankama se je izplačalo hipotcČnili posojil 2400 K. Stanje vlog 3,535.390 K 15 h. Denarni promet 333.426 K 2 h. Vseh strank je bilo 936. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico jc imela v mesccii novembru denarnega prometa 107,433 K 82 h. Vložilo je 59 stiank 14.633 K 13 li, a dvignilo 1G4 strank 37.144 K 71 h. Posojd je bilo danih 23 strankam 11.811 K. Skupno število članov je bilo koncem meseca 2279. Županstvo Smihel-Stopiče jc podarilo vojakom v bolnici Usmiljeniit bratov v Kaiuliji na dan G(i letnice vladanja Nj. Vel. cesarja Fr. Jožefa 3 sodčke pive. S svalčicanii so jim pa postregle čč. sestre v Šmihelu. • Slavnostna prireditev povodom 66 letnice- vladanja Nj. Veličanstva ces. Fr. Jožefa v bolnici lismiljenih bratov v Kandiji. Dne 1. deccmbra priredil se je povodom (i61ettiice vladanja Kj. veličanstva cesarja Franca Jožeta L v bolnici v Kandiji mali konceit za ranjene vojake. V srednji sobi prvega nadstropja je bila na primitivno a lično okrašenem prostoi'U postavljena cesarjeva soba. Ob 6. uri zvečer se je začel koncert, obstoječ iz 01'kestra in mešanega zbora, pod izborno spretniitr vodstvom gosp. poročnika Julija Bučar. Pri koncertu, ki je trajal eno in pol ure so delovali sledeče dame in gospodje: Anica Kastelic, ISučarjeve, Zurčeve, Pi-skarjeve, Minči Bi'unnei', Maga Kastelic, Zora Kopasova, Mici (íričar, Edmund Kastelic, iiadkomisai' vitez Jílodií, Lovšin, župnik Zega, novomeški dijaki in usiiiilj. brat Gervazij, Mali koncert je bila lepa priprava in veselje vseh poslušalcev. Pri lepem petju in svij'anju orkesta je marsikateremu vojaku od veselja prišla solza v oči. Med poslušalci je bilo mnogo odlične gospode iz Novega mesta in Kandije, med tem so se opazili tudi gospod dvor. svet. pl. Štiklje, gosp. višji želez, svetnik Opitz, gosp. sod. svet. Bučar in gosp. de-želtii posl. ííufc. Vodstvo bolnice se v svojem in v imenu ubogih, v vojski ranjenih vojakov najprisrčneje zalivali vsem zgoi'aj imenovanim, ki so sodelovali pri tej lepi slavnosti. Prav ])osebno se pa zahvaljuje vrlemu gosp. poi'očniku Bučai'ju,. ki je priredil i[i vodil ta koncert, kateri nam bo ostal dolgo v spominu. Padec Belgrada v Novem mestu. Tudi v Novem mosiu jc izzvalo poj'očilo o padcu Belgrada velikansko veselje. Okoli 7. ui'c zvečer je naznanil velik kapiteljski zvon ta važen dogodek. Kakor blisk se je raznesla vesela novica i)o mestu in po vseh cestah so se razlegali živahni klici: ,.Živijo Avstrija** in „Živijo naš cesar." Včeraj se je vršila v zahvalo slovesna sv. maša, koje se je udeležilo pohiošte-vilno novomeško nradništvo, meščanska garda, ki je oddajala slavnostne salve, veliko število odličnega občinstva in šolska jnladitua. Zvečer pa je priredila meščanska gai'da bakljado z godbo na čelu. Povsod se jc naenkrat razpoloženje zboljšalo ; ljudje so govorili le o Belgradu in našem čast-titljivem vladarju. Padla junaka. Na severnem bojišču je padel Franc Prpar iz Krušniga vi'ha; krogla mu je odbila nogo in je umrl v bolnišnici. Istotako Bernard Barle iz Preske, lîival je jjred vojsko v Nemčiji. Vrlima junakotiui bodi lahka tuja zemljica! • Posnemanja vredno. Kakor znano, se nahajajo od 19. nov. t. 1, gališki begunci iz krajev blizu Przemisla nastanjeni v graščini na Gi'abnu pri Novem mostu. Izmed 84 oseb — samo kmečkega stanu, je 22 pod deset let. starih otrok, mnogo žena z otroci, katerili možje so v vojski in slednjič nekaj drugili moških in starčkov. Vsi so morali zapustiti domačije in so prihiteli k nam, da obvarujejo svoje življenje. Kevtii so in podpore vredni. Na dan praznovanja 6tí letnice vladanja našega prc-svitlega vladarja — 2. decembra — se je spomnil teh revcŽev preČastiti gospod župnik Štefan TrŠkan iz Šmihela, v kateri župniji ti reveži jircbivajo. Dal je speči potic in jih razdelil med bcgunce, da je vsaka oseba dobila jto eno celo potico, vrh tega je razdelil med nje obilo jabolk. V lepem nagovorit — ki ga je sproti prestavljal na poljski in rusinski jezik, v bolnici usmiljenih bratov se nahajajoči ranjeni poljski učitelj — vojak — g. Moščinski — je spodbujal beguncc k vztrajnosti in potrpežljivosti, k lepemu in krščanskemu vedenju in jim obljubil, da jim poskrbi poljskega duhovnika. Do solz ganjeni so se zahvalili begunci g. župniku za njegovo samaritansko srce in ljubezniv obisk. Ker so pri tej priliki možje soglasno izrazili željo, da bi radi hodili na dnino delati in ker so ž njimi na kmetijski šoli na Grmu, kjer jih 8 že rigola zemljo, zadovoljni, jih našim okoličanom ])rav toplo pripoi'očamo, da jim dado po možnosti dida in jim s tem lajšajo bedo in tužni položaj. Vinska pokušnja za dolenjska In belokranjska vina. Da se povzdigne vinska kupčija na Dolenjskem, priredi kmetijska podružnica novomeška dne 6. in 7. dc-cendjra t. 1. v dvorani gostilne g. Jos. Windischei-ja v Kandiji, in sicer v nedeljo, dne 6. t. m. od 11. dopoldne do 6. zvečer, v pondeljek, dne 7. t. m. od 10. ure dopoldne do 6. ure zvečer, pokušnjo dolenjskih in belokranjskih vin. Ta pokušnja nudi domačim in zunanjim interesentom, zlasti gostilničarjem in vinskim trgovcem najbidjšo priliko, da se seznanijo z dolenjskim in belokranjskim vinskim pridelkom in da se v slučaju potrebe založe s potrebnim vijiom. Zveze z Ijjubljano itd. so [irav ugodne. V pondeljek dne 7. dcc. se vrŠi v Novem mestu tudi živahen mesečni semenj, tako, da zunanji interesenlje obisk i)okušnje združijo lahko z eventuelnim nakupom na živinskem trgu. Zato jih vabimo vso k obilni udeležbi. Vinogradniki, ki imajo vino !ia pi'odaj, se naprošajo, da pošljejo od vsacega vina najmanj tri litre, če le mogoče v vinskih steklenicah, najpozneje v soboto, dne 5. decembra dopoldne na naslov kmetijske podružnice novomeške. Na steklenicah ali v pismu navedejo naj vrsto (soito), množino in ceno vina ter svoj natančen naslov. Za kmetijsko podružnico novomeško: B. Skalický, V. liohrman, odbornik. načelnik. Pozdrav Iz Amerike. Iz Amerike smo dobili te dni naslednje pismo: Želim Vam naznaniti, da sem prejel vse dosedaj poslane štcvillie „Dol. Novic". Obenem se srčno zahvaljujem A'am in njemu, ki je Ijosredoval za to, namreč preč. g. župniku Nemaniču v Brusnicah. Bog plačaj ! — Sedaj, odkar traja avstrijska vojna, dobim le malokdaj kakšno pismo od svojcev. Lista „Domoljub" in J)oi. Novice" sta mi torej jako dobro došla, zlasti sedaj, ko poročata toliko zanimivega iz bojnega polja. Tukaj so tudi sedaj bolj slabe razmere, Tovarne delajo le malo; iiuiogo brez-dclnikov tava sem in tja, itusleč, zima je tukaj, kaj bo — ne dela, ne jela —■ Dokler ne bo končana vojska, ni mnogo boljšega pričakovati. Tudi tukaj se mnogo moli za srečen izid in skorajšen konec avstrijske vojske, zlasti Čehi in Nemci, ki so obširno naseljeni v St. Paulu. V nemški cerkvi je bila slovesna sv. maša v spomin cesarjevega rojstnega dne IS.avg. Slovesnosti je sledila cesarska pesem. — Umevno je, da sedaj v vojnem Času z veliko večjim pomislekom in zdihovanjem ljudstvo kliče; „Bog nam obrani in obvai'i cesarja in ljubo domovino!" Tudi jaz iz srca želeč kličem : „Bog naj vodi in spremlja vojno in podeli zmago Avstriji in mir vsem narodom" — ter pošiljam pozdrav rojakom M, Marentič. Moratorij podaljšan. Na novo je izšla cesarska naredba, s kojo se določa naslednji moratorij: 25 odstotkov t, j, četrtino glavnico z vsemi obrestmi je treba plačati takoj, 23 odstotkov glavnice 14. decembra, ostanek t. j. polovica glavnice 31. januarja 1915, Poštni zavoji (paketi) dovoljeni so od 5. do vštevši 13. decembra za vse vojaštvo in na vse vojne pošte. Teža do 5 kg, razsežnost do 60 cm v vsaki smeri. Frankovanje stane 60 v za vsak zavoj ako se naslov glasi iia posameznika, „Svetovna vojska". Pod tem naslovom je pričelo izhajati lepo delo v zvezkih v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Delo je oitremljeno z lepimi slikami in bo nudilo enoten in nepretrgan popis današnjih bojev, poleg tega bo pa podalo tudi nuiogo izvirnili Črtic, slik in vojnih dogodkov, katerili niso prinesli časopisi, — Vsak posamezen zvezek, ki je dokaj obširen, velja 60 vin., Četrtletno (6 zvezkov) pa znaša samo 3 krone, katere je treba poslati ])ri naročilu naprej. Gorke odeje iz papirja. Gospa C. Ulepas v ivodanju podaje luislcdnje navodilo za napravo papii'ulh odej bodisi za vojake ali pa za i-evnc sloje: Za vsako odejo je treba 70—80 posameznih časo-IMsnih listov, toi'cj približno častnike od dveh tednov. Vsak list se vzame posebej v roko in kolikoi' mogoče dobro zmečka; nato se list pin-aviux pa zopet zgnete, kar je treba piildižno 8 krat ponoviti, tako da postane papir meluik in voljan kakor volna. Tako zmehčani in poravnani listi se polagajo v velikosti odeje po tleh ali na veliko mizo in sicer 8 krat di'ug vrh drugega oziroma drug poleg drugega na narin, da se listi „vežejo" med sabo (kakor n. i)i-. opeka jiri zidanju) in ni nobene špranje. Nato se tako sestavljena odeja prešije najprej krog in ki'og, potetii pa še po dolgem in počes tako nagosto, kolikor paČ treba, da se listi dobro vkup drže. Za pi'evlako služi lahko vsako blago, tudi iz krp sestavljeno je dobro. Tudi prevlako je križema prešiti na pai)řrtio odejo, kakor so prešite n. pr. odeje, ki so z bato podložene, V dobrih treh urah je odeja laliko gotova. Pomagajo lahko tudi oti'oci - — zlasti radi bodo gnetli in poravnavali papir. Denarne pošiljatve vojnim ujetnikom. Dunaj, 26. novembra. (_Kor. urad.} S 1. decembrom se lahko pošlje denar s ])oštnimi nakaznicami avstro-ogrskiiii vojnim ujetnikom (drugim interniranim ru;) v Fi'aiiciji, Veliki Britaniji, Rusiji in v Srbiji. Najvišji dovoljeni znesek v Rusijo je 800, v ostale dežele 1000 frankov. Dopoši-Ijanje je prosto pristojbin. Kitajska zahtevaod Japonske Tsingtau nazaj. 1'eterburg, 27. novembra. Med Japonsko in Kitajsko so nastala resna na-sprotstva, ker so zasedli Japonci Tsingtau in je sklicana v poravnavo spora v Peking konferenca. Kitajska zahteva, da naj ji Japonska vrne Tsingtau. Dvoje francoskih torpednih brodovij v Jadranskem morju. Graski listi poročajo: Milanski „Sei'a" poroča iz San Giovanni di Medua: V Jadransko morje sta priplula dva oddelka francoskega torped-nega brodovja. Poškodovana ruska križarica. Carigrad, 28. nov. (Kor. urad.) List „Turau" poroča, da je v zadnjem boju na Či'iiem morju dobila ruska oklopna križarica „Swjat Evstazij" poškodbe, katere bo mogoče popraviti v dveh do treh mesecih. Rumunija pridržala 150 vagonov turške municye. Budimpešta, 26. nov. „Az Est" poroča iz Sofije: Rumunija je na meji pridržala 130 vagonov streljiva, ki je bilo namenjeno v Turčijo. Rumunija je ta korak utemeljila s tem, da kot nevtralna država ne sme dopustiti pošiljanja municije po svojem ozemlju. Turška vlada jo v tej zadevi poslala Rumiiniji noto, v kateri ugovarja runuinskemu postopanju, češ, da je pridržana municija dospela v Runuinijo še pred izbi uhom vojne. Preprečeni atentat na Enver pašo. V RuŠčuku so aretirali nekega ruskega dijaka vsled suma špijonaŽc. Dognali so, da je hotel z neko Francozinjo odpotovati v Carigrad, da izvrai atentat na enver pašo. Pristanišče Arhangeisk zamrznjeno. Amsterdam. Pristanišče Arliangeisk je popolnoma zamrznjeno. Tz Rusije se zato ne more več pošiljati blago in municija v Francijo, Ugoden položaj na severnem bojišču. Vojni ])oročevalec „Wiener Journala" javlja; Armadi na glavnem bojišču se Jie-pvenehoma pošiljajo nove čete vseli vrst orožja iz velikega rezervarja naših j'ezerv. Dobro so oborožene in za zimo dobro opre taljene. Najnovejša poročila. Proii Rusom. Pred Pizemyslom ni bilo hujšiii napadov. Operacije v Karjiatih se za nas ugodno razvijajo. Naročajte „Dolenjske novice!'* ^Kp" Prijatelje in znance prosimo za poročila o padlih in ranjenih Dolenjcih. Gospodarstvo. Najvišje cene za žito in moko. „živeti in živeti pustiti^ ta misel mora imvdajati v teli težkih časih vsakega iioštenega in pravičnega človeka, prodajalca in odjemalca, pridelovalca in uživalca, kmeta in iiieSčaiui. Nikakor ne gi'L', lia bi cene ]K)saincznÍin pridelkom nislle čez mero, ker bi v tem slnCajii moralo nasluti ijoiiiaiijkanje Jia iiajpotreb-nejšili živilih. Vsaka rec ima svojo mejo in tako jo morajo imeti tu
  • n[ioro6a svoje podjetje na-klotijeiiosli prečasiitc duhovščine in slav-nejra občinstva, posebno nu Dolei^skem. n točno ia lično Xlnliill llil vsavtiskarsko stroko s|)iidrtjoča dtda. — V zaloiri ima vedno corkveiio, šol.ske, občinske iit vsakovrstno dni^u tiskovine. Knjigoveznica tV™™; in sprejema v vezavo vsakovrstne kiijijje, molitvenike, zapisnike itd., ter ralii v to Ic najboljše blugo. ÔoLske knjižnice, îzol>raàevalna društva in sploh nai-očila v veřji uniožlni dobijo tirinioreii popust. KiliítfMi-ntl iz lastne IlJlJ^dilUl^^alojve, kakor tudi veliko izbiro leposlovnih, poučnih in za- bHVnih knji^f ter molitvonikov. Zalogu Šolsliili kiijij^'. 3-0-9 Prodajalna Iiapirjein, jjisarni.íkinii in šolakinu potreb-šdnand ter z najrazličnejšimi predmeti kot primerna darila ob vsaki priliki. MÎM oblic. E 401; 14 Vsicd Bklcjm z tliio 2.'i, novembra 1914, ojirKviltm řtuvilka E 401,fl4/lH, se pRiiiiijo line 28. dcc. 1914 (lopoludrie ob polu 10. uri jiri okrcižiiciu KoiiidCii aolja it. 3 v Novem tiiostii na jtivai (iražlii: Vlož. it 17, l'5, 2tí in 377 kut. ob-'. Iiniii<-a, oljstojtííc i/ hiše, Kvitijiika, (fospoii poslopja, votlnjjiku, 2 vrtov, 9 njiv, .T jmšntkov in '1 trartiikov. Vlož št 378 kat, oUí. flaliorje, oljstojuiu \z oiiu njivo, in vlož, Kt, 426, kal. oli ■. I'otovili, obiitojei'u \f, fcniigft g'liKdii, (Senilna vrednost je fi9-lfi K, iiajiiiaiijSi imaudok jo aiJ77 K. Pritikliii ui. Tud iiajmanjáiiti poiindkoiii f^e uc prodaja, C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV., due 23. □ovoinltrii 19M. 108 Lepa prodajalna na ugodnem prostoru se oddda v najem v Novem mestu s 1. aprilom 1915. — Prostor je tudi zelo pripraven za pisarno. Natančneje se izve Ljubljanska cesta Št. 34 v I. nadstropju. 107-3-1 se dobi najceneje pri tvrdkt • Franc Kastelic v Kandiji. y zalogi sta dve vrsti premoga, navaden mirnški in boljši, črn premog, takozvani „Olanzkoblc". Dostavlja se vsakemu na dom. Naročilo se izvrši le, ako se takoj pri naročbi plača. — Priporoma se ioG-03- F. Kastelic. Važno naznanilo. Zaradi preveliko zaloge l\L(lltll(0\ najnovejše oblike in v ra/ličnili barvali som /Jii/al cene tako, da oddajem klobuke, ki so veljali poprej 12'— kron sedaj za 10'— kron 10-8--(>•- » » « « J) » .» « » v » « » » « ~ » « » Namesto slaiiiiiikov za moške prodajam tudi prav lahke klobuke po I'20 kron do 1-60 kron. Sklenil som delati z najmanjšim dobièkom zraven svojih druj^Ih obrti. Tudi se ne bodem veu vozaril s klobuki po sejmovih, ker ae blaf^o vso pokvari ter bodeni lahko že zaraditDjia postrejsrel vaaceniu edino-le z dobrim in nepokvarjenim blagom in tako po ceni, da cenejše ne more niliče prodajati, O tem se lahko vsak preprièa in bode tudi vsak gotovo zadovoljen. 5-12-10 OtU. spoštovanjem se priporočiijem LEOPOLD KOPAČ, domaća in že veliko let obstoječa prodajalna klobukov v Novem mestu (Glavni trg). Popolnoma uorno naložen denar. ttBâNILHieiie POSSJILNffîâ za Kandijo i»i okolico, reg. zadr. z neoin. zavezo = v lastnem donin v Kandiji = sprejema hranilne vlofe od vsacega, Ěe je rqen ud ali ne, ter obrestuje po 4 «i + o 1-0-35 na leto brez odidtka rentnega davka, kateretja sama ix svojega plačuje. mmmmom^ommm^mmmmmmm