GLAS Leto XLV — št. 57 — CENA 38 SIT Kranj, petek, 24. julija 1992 Ponovni poskus sprejema volilne zakonodaje Odločanje julija ali septembra Optimisti računajo, da bi slovenski parlament lahko sprejel osnovno volilno zakonodajo že na zadnjem predpočitniškem zasedanju 29. julija, realisti pa, računajoč na vedno mogoče zaplete, pa na september, kar bi še zagotavljalo izvedbo volitev v ustavnem roku do konca leta. Ker so v slovenski politiki (in v politiki nasploh, ne samo pri nas) presenečenja vedno mogoča in je bil in bo še marsikateri dogovor sklenjen s figo v žepu. nihče pa ne more zagotoviti, da se ne bi kdo od prizadetih zadnjih hip premislil in taktiziral iz takšnega ali drugačnega razloga (tudi zaradi zbiranja volilnih točk), bi bil julijski sprejem temeljnih volilnih zakonov prava senzacija. Za velik uspeh zrelosti slovenske politike pa bi šteli tudi septembrsko parlamentarno soglasje o volilni zakonodaji. Čeprav je bilo na torkovem zaprtem sestanku predstavnikov strank in poslanskih klubov doseženo načelno soglasje, da je treba volilno zakonodajo sprejeti in s tem ublažiti neugoden odmev v javnosti zaradi nesprejetja zakonov pretekli teden ter pokazati, da je politična volja za ustavno predpisane volitve do konca leta iskrena (nekateri so torkovo sestankovanje imenovali popravni izpit, drugi pa posipanje s pepelom), ostaja kar nekaj pasti, kjer se lahko sedanja dobra volja za sodelovanje in sporazumevanje spremeni v hudo nasprotovanje. Predlog zakona o volitvah v državni zbor je padel na vseh treh zborih in tu je položaj še najbolj jasen. Dva zboara sta zavrnila predlog zakona o volitvah v državni svet, zakon o volitvah predsednika republike pa je bil v zborih sprejet v različnem besedilu, vendar bo tu očitno še najmanj problemov pri usklajevanju. Narodna demokratska stranka še naprej najbolj trdno vztraja pri razpisu referenduma o volilnem sistemu. Zbor občin je zahtevo referendumu sprejel, to pa pomeni, da se morata o njej odločati tudi druga dva zbora. Nekaj strank, pred- vsem iz opozicije, in poslanski klub Demosa, pristajajo na kompromis, vendar z določenimi pogoji, od katerih utegne povzročiti največ razprave zahteva Demosa in Liberalne stranke, da morajo poslanski kandidati predložiti volilni komisiji izjavo o nesodelovanju z Udbo do leta 1990, če pa bi se ugotovilo drugače, bi poslancu odvzeli mandat. Drugi trije pogoji, da vsak kandidat lahko kandidira zase in za listo v dveh volilnih okrajih in ne samo v enem, da bi imeli volilno pravico tudi slovenski državljani na tujem in bi volili po pošti ali na naših predstavništvih in da bi v drugem krogu volitev poslancev v državni zbor polovico mandatov lahko razdelile stranke na osnovi nacionalnih list, pa so bili, kot so povedali po torkovem sestanku, načeloma sprejeti. Pametna je tudi pobuda, da bi bilo treba sočasno sprejeti tudi zakon o vladi in določiti, ali bo združljivost funkcije poslanca in ministra veljala tudi še naprej ali ena funkcija izključuje drugo. Osnutki novih volilnih zakonov se pripravljajo in prav bi bilo, če bi se v njihovo nastajanje vključila tudi vlada. Zanesljivost sprejema bo tudi večja, če bo dokaj trdna predhodna usklajenost, ki pa jo bo v pičlem tednu težko doseči, zato bi iz tega razloga kazalo preložiti sprejem zakonov na september. Tudi zaradi sklepčnosti, ki zadnje tedne vedno bolj grozi parlamentu in njenim organom, septembra, po počitnicah, pa jo bo lažje zagotoviti. Za parlament ne bi bilo posebej ugledno, če bi volilna zakonodaja padla zaradi nesklepčnosti. • J. Košnjek /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMULf?/) BAN KA IRANKA Križe, 23. julija - Polona Frelih, namiznoteniška igralka z izpolnjeno olimpijsko normo, je med športniki Slovenije, za katere si slovenski olimpijski komite prizadeva povečati zastopstvo naše države na 25. jubilejnih olimpijskih igrah, ki se jutri začnejo v Barceloni. Polono smo včeraj z objektivom ujeli na treningu v telovadnici osnovne šole v Križah - vse o letošnji in prejšnjih udeležbah gorenjskega športa na letnih olimpijskih igrah si preberite na 20. strani! (foto: G. Sinik) Gospodarska recesija se nadaljuje Proračun je za naše možnosti prebogat Vlada bo poskušala umiriti rast plač v državni upravi ln v družbenih dejavnostih in se s sindikati sporazumeti za kolektivne pogodbe, ki bodo realne in uresničljive. Najnovejši statistični podatki ter aktualne informacije iz podjetij in '* gospodarske zbornice kažejo, da za boljšo konjunkturo gospodarstva tudi v naslednjih mesecih ni izgledov. Še več: velika je nemarnost, da se zaradi nakopičenih finančnih, tržnih in razvojnih te-*av začne proces, v katerem bi prihajalo do "sesutja podjetij". Ko je o gospodarskih razmerah v torek razpravljal upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije, je največ pozor-nosti vzbudilo poročilo finančnega ministra Mitje Gaspariji, ki je med drugim dejal, da država s proračunom, ki ga je sPrejela aprila, ne bo mogla ^držati do konca leta in da ga °° zato treba popraviti. Če bi ^trajala pri sedanjem, bi na-j^al proračunski primanjkljaj °|izu milijarde nemških mark, *' pa ga ni mogoče pokriti ne z domačimi viri in ne z zadolževanjem v tujini. Ker je proračun za naše materialne (gospodske) možnosti prebogat, bo 'ada poskušala nekoliko okleni družbeno nadgradnjo, ^rniriti nadaljnjo rast plač v drevni upravi in v družbenih dednostih, se sporazumeti s sin-'kati za takšne kolektivne po-Kodbe, ki bodo tudi uresničlji-e< in zmanjšati naložbene pro-Brarne, za katere se zbira denar Proračunu. Vlada, ki kljub tavlja, da ima kar precej rezerve tudi pri pobiranju davkov. Ker se številna podjetja in posamezniki izogibajo plačilu davkov (nekatera podjetja tako, da ustanavljajo nadomestna podjetja), bo poostrila delo republiške uprave za družbene prihodke; razmišlja pa tudi o večji obdavčitvi višjih dohodninskih razredov in o večjem nadzoru nad ustanavljanjem sestrskih podjetij v tujini, kamor se stekajo precejšnje vsote denarja. Ko je Gaspari govoril o sanaciji bank, predvsem o ponudbi države bankam, je med drugim dejal, da banke, ki bodo bežale od kreditiranja gospodarstva, ne bodo deležne podpore proračunskega denarja in drugih sredstev, sicer pa je z besedami "če z bankami ne bo šlo zlepa, bo šlo pa zgrda" dal vedeti, da vlada tudi na tem področju ne namerava popuščati. # C. Zaplotnik Odtujitve v drugih republikah Gorenjsko premoženje kopni Kranj, 22. julija - Gorenjskim podjetjem je bilo od 10. oktobra predlani do 15. aprila letos pri 188 poslovnih enotah v drugih republikah nekdanje Jugoslavije odvzeto za 85 milijonov nemških mark materialnih naložb {obratov, trgovin, skladišč, predstavništev itd.) in zalog ter za 1,2 milijona mark stanovanj in počitniških objektov. Štiri petine vsega premoženja gorenjskih podjetij (materi* alaih naložb in zalog) je bilo odvzeto poslovnim enotam v Srbiji, dobro desetino v Bosni in Hercegovini ter skoraj šest odstotkov v Črni gori. Od 188 poslovnih enot, ki so bile odvzete gorenjskim podjetjem, jih 169 sodi na področje trgovine, dve v industrijo, ostale pa v droge gospodarske panoge. Po občinah je bila gospodarska škoda različna: v kranjski ocenjujejo, da jim je bilo do sredine letošnjega aprila odvzeto za 41,5 milijona mark premoženja, v itfflm za 25 milijonov mark, v škofjeloški za 13,5, v radovljiški za 5,2 milijona, v jeseniški pa samo za 45 tisoč mark. Čeprav imajo gorenjska podjetja največ stanovanj in počitniških objektov na Hrvaškem, pa jim je bilo od skupne vrednosti 1,2 milijona mark tovrstnega premoženja, največ odvzetega v Srbiji (53 odstotkov) ter v Bosni in Hercegovini (38 odstotkov), najmanj pa na Hrvaškem in v Sloveniji (manj kot 9 odstotkov).« C. Z. IN ŠE 159 DRUGIH NAGRAD Žrebanje 4. septembra 1992 v GLOBUSU Prijatelji iz Obervellacha v Škof ji Loki Škofja Loka - V nedeljo bodo ^ ukrepom še vedno predvi- đa od 13 do 19 milijard pro-4cVnskega primanjkljaja, uro- Marka tik pod 57,00 Včerajšnji nakupni in prodajni tečaji za nemško marko po gorenjskih menjalnicah so se gibali od 52,60 tolarja v LB-Gorenjski banki do 55,20 tolarja v medvoški menjalnici pri avtobusni postaji. Obenem so prodajni tečaji ostali na ravni, ki so jo dosegli v začetku tedna: najugodneje ste nemške marke (po 55,50 tolarja) včeraj lahko kupovali na poštah v menjalnicah Poštne banke Slovenije, d.d. - druge menjalnice so prodajni tečaj marke oblikovale med 56,00 in 56,90 tolarja. Danes Ljubljanska banka, d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij uporablja nakupni tečaj 55,00 ter prodajnega 55,40, ostale poslovne banke pa so oblikovale podoben tečaj kot LB. Banka Slovenije je razmerje med marko in tolarjem že predvčerajšnjim povzdignila na dobrih 5.100,00 SIT za 100 DEM (srednji tečaj). Uradni današnji srednji tečaj Banke Slovenije je 5.119,51 SIT za 100 DEM. predstavniki občine Škofja Lo ka sprejeli na prijateljski obisk desetčlansko delegacijo iz Obervellacha na avstrijskem Koroškem. Skupna zgodovinska preteklost povezuje Škofjo Loko z Zgornjo Belo, saj sta bila oba kraja pred davnimi stoletji v lasti freisinških gospodarjev. Pod vodstvom tamkajšnjega župana g. Josefa Moelschla prihajajo gostje zdaj prvič med Ločane, predvsem z željo, da bi pobliže spoznali kraje, ljudi, našo kulturo, znamenitosti in preteklost. Gostitelji so za srečanje pripravili privlačen program. Tako si bodo avstrijski gostje v Škofji Loki ogledali staro mestno jedro, zbirke muzeja na Loškem gradu ter kapu- cinsko knjižnico, popoldne pa odšli še v Oselico na tekmo koscev. Seveda bo med obiskom tekla beseda tudi o nadaljnjem sodelovanju, predvsem na kulturnem področju. Prva priložnost se Ločanom ponuja že septembra, ko v Obervellachu pripravljajo mesec kulture. • M. Tozon Skalica 1, Kranj Tel./fac 324-734 VOZILA OPEL IN FORD V ZALOGI V KRANJU SLOVENIJA IN SVET Sporazum z Evropsko skupnostjo Oktobra naj bi bil podpisan kooperacijski sporazum med Evropsko skupnostjo in Slovenijo kot prvo državo na ozemlju bivše Jugoslavije. V njem bo novo "politično poglavje" o človekovih pravicah in varstvu manjšin. Sredini pogovori med delegacijama Evropske skupnosti, ki jo je vodil Eberhard Rhein, in Slovenije, ki jo je vodil svetovalec v zunanjem ministrstvu dr. Boris Cizelj,kažejo, da bo kooperacijski sporazum mogoče podpisati že do konca oktobra, pogajanja pa se bodo nadaljevala proti koncu septembra. Dogovor s Slovenijo, ki želi prek pridruženega članstva postopoma postati članica Evropske skupnosti, bo vzorec za dogovore z drugimi državami, ki so nastale iz nekdanjih socialističnih držav. Obenem s kooperacijskim sporazumom naj bi sprejeli tudi Slovenska kultura v Argentini Predstavitev slovenske kulture v Argentini je uspela, je povedal vodja številne slovenske delegacije, pomočnik ministra za kulturo Marko Jenšterle. Slovenci so navezali številne stike z argentinskimi kulturniki, politiki in javnimi delavci. V naši odpravi so bili umetniki, ki so se jim na prireditvah v Argetini pridružili tudi slovenski umetniki iz Argentine. posebni finančni protokol in dogovor na transportnem področju. Slovenija je kot prva pogajalka v prednosti, saj bo lahko koristila tudi kvoto, ki je bila namenjena bivši Jugoslaviji. Govori se o milijardi dolarjev posojila za ceste, ki naj bi ga nam odobrila skupnost. Slovenija je v prednosti tudi zaradi tega, ker je že doslej dokaj trdno in stalno sodelovala z državami Evropske skupnosti in je v teh državah ustvarila dve tretjini svojega izvoza. V začetku prihodnjega leta pa naj bi se začela pogajanja o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski skupnosti. Diplomati potujejo Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je obiskal Litvo in Belorusijo in se pogovarjal o utrditvi sodelovanja med državami, v Belorusiji pa sta dr. Rupel in tamkajšnji zunanji minister Pjotr Kravčenko podpisala sporazum o navezavi diplomatskih odnosov. Belorusija je tako po Grčiji 45. država, s katerimi ima Slovenija vzpostavljene diplomatske odnose. Spora- Dr. Prunk na Koroškem Minister za Slovence po svetu dr. Janko Prunk se je v Celovcu pogovarjal s predstavniki avstrijske socialdemokratske stranke, njenim predsednikom Ambrozijem in predstavniki slovenske manjšine na Koroškem. Dejal je, da bo Slovenija skrbela za svoje rojake, vendar se ne bo vmešavala v avstrijske notranje zadeve. zum o diplomatskih odnosih med Grčijo, ki je bila razen Irske zadnja članica Evropske skupnosti, s katerimi naša država še nima diplomatskih odnosov, pa sta v torek podpisala Rupel in grška podsekretarka Virginia Cuderu. Sploh je za te dni značilna živahna zunanjepolitična dejavnost Slovenije. V Ljubljani je zasedala mešana komisija za sodelovanje međ Slovenijo in Bavarsko. Bavarska je pomemben trgovinski partner Slovenije. Pred tem je bila v Sloveniji delegacija nemškega Bundestaga pod vodstvom Johannesa Gersterja. Sprejeli so jo najvišji predstavniki Slovenije in slovenske krščanske demokracije. Predstavitev Slovenije v Kanadi Slovensko ministrstvo za informiranje pripravlja v Kanadi med 19. avgustom in 7. septembrom predstavitev države Slovenije. Predstavitev bo na sejmu v Torontu, ki ga obišče nad milijon ljudi. Obrambni minister Janez Janša je bil na Dunaju gost avstrijske armade in obrambnega ministra Wernerja Fasslabenda, naša delegacija pa se je posebej zanimala za avstrijski način usposabljanja vojakov. Prometni minister Marjan Krajne je obiskal avstrijsko Štajersko. Avstrijci so zainteresirani za vključitev Maribora v graško prometno zvezo in sploh za prometno povezavo s Slovenijo in Hrvaško. Minister za turizem Janez Širše pa je v Bonnu predstavil vladnim in drugim funkcionarjem slovenske turistične načrte. • J. Košnjek d.o.o. Tržič Cankarjeva 25 DOLES NABAVLJA: TOPOLOVO HLODOVINO LIPOVO HLODOVINO dolžina 1 m - 5 m (po 1 m), debelina 0 20 in dalje CENE: fco cesta Kvaliteta l 4.000,00 SI 17mJ 1 3.000,00 SIT/m' 2 2.500,00 SIT/mJ Rok plačila 15 dni PD plača kupec. Tel : 064/50 423 Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Poslanci s težavo sprejemajo dnevne rede zasedanj Predsednik se je premislil, minister pa je odstopil Predsednik zbora združenega dela Jože Zupančič je pretekli teden odstopil, v sredo pa so poslanci zbora po vroči razpravi sklenili, naj prekliče odstop, kar je Zupančič sprejel. Govorice, da utegne odstopiti več ministrov, pa se niso uresničile. Odstopil je le minister za trgovino Jože Jeraj, ki odhaja za generalnega konzula v Celovec. Liberalci predlagajo Liberalna stranka bo za predsednika skupščine predlagala predsednika Slovenskih krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta. Znano je, da ta stranka zahteva razrešitev dr. Franceta Bučarja. Za predsednika zbora združenega dela pa so liberalci predlagali poslanko Angelco Zerovnik. Sedanji predsednik Jože Zupančič bi moral odstopiti. Ljubljana, 24. julija - Zgodba o preklicanem odstopu še ni končana. Socialdemokratska stranka, Liberalna stranka in poslanski klub Demosa vztrajajo, da se mora začeti postopek za razrešitev Jožeta Zupančiča, ki naj bi bil orodje v rokah predsednika skupščine dr. Franceta Bučarja in glavni krivec za najrazličnejše blokade v parlamentu. Prav tako naj bi začeli tudi postopek za razrešitev predsednika skupščine dr. Franceta Bučarja. Zadnje dneve se je veliko govorilo tudi o odstopih nekaterih ministrov vlade dr. Janeza Drnovška. Odstopil je samo minister za trgovino Jože Jeraj. Navedel je razloge za odstop, ki je bil sporazumen s predsednikom Drnovškom. Povedal je, da je šlo tudi za različne poglede v vladi na kmetijstvo, pomembna razloga za odstop pa sta imenovanje za generalnega konzula v Celovcu in članstvo v Slovenski ljudski stranki, ki ni članica vladajoče vladne koalicije. Slovenska ljudska stranka, katere član je Jože Jeraj, pa nasprotuje odstopu, saj je vlada s tem izgubila velikega Ruplova odgovornost Poslanec Danijel Starman je obvestil javnost, da so zbrali potrebnih 41 podpisov za vložitev interpelacije o delu in odgovornosti zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla zaradi izjav, ki so zapletle odnose s Hrvaško. strokovnjaka. Kandidat za novega ministra je Davor Valen-tinčič, zadnji dve leti predsednik izvršnega sveta občine Ljubljana Vič Rudnik. Sicer pa so v sredo poslanci namenili največ časa sprejema- nju dnevnega reda tokratnega sredinega in včerajšnjega zasedanja. Vlada je namreč predložila v razpravo nekaj novih zakonov, od katerih bi nekatere sprejeli po hitrem postopku. Gre za predlog zakona o poravnavanju obveznosti iz neplačanih deviznih vlog, za predlog zakona o jamstvu Republike Slovenije za obveznice, izdane zaradi sanacije bank in hranilnic, za predlog za izdajo zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz drugih republik bivše Jugoslavije. Vlada je predlagala sprejem zakona o začasnem omejevanju plač v podjetjih in organizacijah, ki imajo javni ali monopolni značaj, in predlog zakona o začasnem določanju izhodiščnih plač. O teh predlogih je bilo že na skupščinskih telesih obilo razprave, nič manj pa v parlamentu, kjer so bile tudi zahteve, naj vlada najprej predloži celovit gospodarski program in program sanacije finančnega sistema, potem pa bo o tem mogoče sklepati. Pri zakonih glede deviz in obveznic gre za vladni predlog, da bi 1,2 milijarde mark neizplačnih deviznih vlog spremenili v dolg Republike Slovenije, agencija za sanacijo bank in hranilnic apa bi izdala obveznice v vrednosti 2.200 mark. Samo zbor združenega dela je predloge potrdil, zbor občin je predloge zavrnil in terjal, da mora vlada najprej pripraviti zasnovo ekonomske politike, družbenopolitični zbor pa je bil proti skrajšanemu postopku. Na vrsti je torej usklajevanje. Pri zakonih o omejevanju plač je bilo doseženo soglasje, da je treba znižati plače naftarjem, bankirjem, zavarovalnicam in drugim, sicer pa je bila večina poslancev zoper administrativno določanje plač. Zbor občin teh zakonov sploh ni uvrstil na dnevni red. Prava razprava se torej šele začenja. • J. Košnjek Pred 50 leti je gorela Kokra Na tleh leže so nas streljali Kokra, 22. julija - V ponedeljek, 20. julija, je minilo 50 let od požiga vasi Kokra in streljanja nedolžnih vaščanov. Teh strahot ljudje ne bodo nikoli pozabili. In ko danes sosednji Hrvaška in Bosna in Hercegovina doživljata enake, včasih še strašnejše tragedije, je spomin še bolj živ. Vsako leto se preživeli Kokrjani s komemoracijo spomnijo svojih sovaščanov; njihove slovesnosti ob spomeniku padlih veljajo za najlepše, najbolj doživete. Da se je tu tako živo ohranil spomin na dogodke iz druge svetovne vojne, ima svoje zasluge dr. Avguštin Lah, ki je tragedijo Kokrjanov in dogodke v letih 1941-45 celovito obdelal. Vzrok za tragedijo v Kokri je bila ena od akcij borcev pravkar ustanovljenega Kokrškega odreda (18. junija 1942), ki si je skupaj z Gorenjskim odredom zastavil za nalogo, zapreti doline, ki so Slovenijo povezovale s Tretjim Reichom in po katerih so nemške horde prihajale na naše ozemlje. Akcije v Kokri so se začele že 30. junija 1942 in sicer v obliki ovir na cesti, podrti drogovi, ra/streljeni mostovi, uničene naprave v kamnolomu. 4. julija pa je 2. četa 2. bataljona Kokrškega odreda postavila v Kokri zasedo in napadla tovornjak, ki je peljal na Koroško. .Šofer je bil ubit, ranjeni spremljevalec pa je ušel. Partizani so napadli tudi policiste, ki so prišli na mesto dogodka. Nemci so imeli tedaj blizu 10 mrtvih in vsaj 20 ranjenih. Prizorišče boja je bilo ob gruči hiš blizu cerkve v Kokri. Sledilo je nemško maščevan je: II. julija so v Polajnarjevi Knežci ustrelili 5 talcev in zagrozili, da bo za vsakega padlega Nemca ustreljenih 100 Slovencev. 20. julija pa SO se /nesli nad domačine: požgali so osem hiš in na streljanje odpeljali vse moške nad 15 let. Štirinajst so jih ustrelili, petnajsti jim je ušel... Toda naj je bilo maščevanje še tako strašno, partizanskega osvobodilnega boja niso mogli zaustaviti. Veliko žrtev je bilo, res, toda za svobodno domovino ni nobena žrtev preveč. Res pa je, da bi jih bilo veliko manj, če med nami, Slovenci, ne bi bilo prodanih duš... Andrej Krč, Pstotnekov: "Malo čez osmo je bila ura, ko so Nemci pridrli v hišo s puškami, pripravljenimi na strel. Najprej so me vprašali, koliko sem star. Pol leta mi je manjkalo do 15 let. To meje rešilo. 10 minut so nam dali, da v/amemo s seboj najnujnejše. Bili smo /medeni. Med njimi je bil Korošec, ki je slovensko ukazal, naj greva z bratom po živino. Iz gmajne sva pripeljala še teto. Živino so odgnali v Preddvor. Oče je na saneh pred Jurjevo gostilno pripeljal punklje. Njega so porinili v gostilno k drugim moškim, nas 9, mene in brata, 4 sestre, teto, mamo in nečaka pa so strpali na tovornjak in odpeljali. Do konca vojne smo bili v taborišču na Bavarskem, vrnili smo se na požgan dom. Ce bi vsaj slutili, kaj se bo /godilo, bi lahko vsi ušli. Iako pa nismo. Oče je bil takrat ravno toliko star, kot jaz danes, 64 let " Miha Šenk, edini preživeli talec: "Na tleh leže so nas streljali. Roke smo morali imeti sklenjene /a vratom. Pod pazduho mi je Stopil s škornjem in s pištolo streljal v vrat. Izgleda, da se je krogla odbila od prstov in ostal sem živ. Ko so drvarnico zažgali, sem na drugi strani podrl deske in ušel ven. Stekel sem proti vodi, streljali so za menoj. Okrog pol dveh popoldne je bila ura takrat. Do pol sedmih svečer sem potem ležal v grabnu, / nogami v vodi, roko sem imel nekako zakavljano v jelševo grmovje, da me voda ni mogla odnesti. Bili so prepričani, da sem mrtev. Preden so odšli, so še z mitraljezom užgali po grmovju in škarpi. A me k sreči ni zadelo. Je bil pa v škarpi kar graben od rafalov. Na me potem obveza- Jože Rezman, Prodanov iz Kokre: "Dvanajst let sem bil takrat star. Brat in oče sta bila sku-- paj ustreljena. Ko je Ne-l mec prišel v hišo, je najprej vprašal brata, koliko je star. Povedal je, da ima IK let. Šel je ven in nikoli več ga nisem videl. Pri nas so vzeli tudi Petra Kalana, Cunar- jevega, reveža, ki mu je bilo že 79 let. Trije so bili ustreljeni od naše hiše, nas pa so odpeljali v lager. Starejši brat France je teden dni prej odšel v partizane. Od sedmih zjutraj do enajstih smo čakali na tovornjaku. Takrat vasi še niso požgali. Da so naši postreljeni, in vas požga-na, nam je sporočila Helena Štular, od Sv. Lenarta doma: v kruh je zapekla škatlico od aspirina, dala vanjo sporočilo." Dr. Avguštin Lah: "V Kokro sem pr*" šel 1965. leta in prevzeli so me njena tragedija in nje' ni ljudje' Sklenil ' sem Kokro in nje' no usodo zgodovinsko obdelati. Obiskoval sem ljudi, poslušal njih pripovedi, iskal in pre; gledoval dokumente. Izdaj' smo posebno knjižico o Kokri Pred 10 leti, ob 40-letnici tragedije v Kokri je bila zgodovina Kokre objavljena v Obzorniku in v Borcu. Vsako leto za slovesnost pri spomeniku napiše; mo poseben recital. Kot častn1 krajan Kokre čutim za dolžnost, da jim pomagam Ljudi* vedo, da gre za pieteto, za to. da o zgodovini povemo tako. kot se je v resnici /godilo.' ■ D. Dolenc Priznanje Kučanu Ljubljana, 23. julija - Predsednik Predsedstva R SlovenU* Milan Kučan je dopoldne sprejel direktorja Poslovno pri redi tvt*' nega centra Gorenjski sejem Kranj Franca Ekarja in predsed(W"j Programskega sveta Gorenjskega sejma - podpredsednika i/y,s nega sveta občine Kranj Petra Orehaija Izročila sta mu p|l/n''v nje in /lato /načko ob 20. jubilejnem sejmu Zaščita Protectl*" , Kranju in ga hkrati se/nanila s projektom sejemske priredit* Slovenski proizvod Slovenska kakovost S(,), ki bo letos od 8.1 I I. septembra /e drugič V Kranju. Predsednik Kučan, ki se je '• hvalil /a po/ornostno priznanje in pozdravil načrtovane aktivfjj sti PfH (iorenjski sejem, se je včlanil tudi v Združenje so v Kr* nju. • A. Z. C^(Q)1E1»MGLAS I stanovitelj in izdajatelj: t.isopisno podjetje GORI N.ISKI (.1 AS K R \ NJ l redniska politika: neodvisni nestrankarski politična infoi nui.\ni poltednik s poudaik.mi na dogajanjih na < lorenjikem riiiiHnla Časopisnega sveta. Ivan Bizjak odgovorna urednica: i eopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Helena lelovčan, lož« Kotnjek, i ea Mencingei. Stoj a n Saje, i larinka Sedej, Vilma Slano\ nik, Marija Volčja k, I Vndrej Zalar, Štefan Zargi Oblikovanje: Igoi Pokom tehnično urejanje. Ivo Sekne Mirjana Drakslei Nada Prevc lektoriranje: Marjeta Vozli« Fotografija: Oorazd Sinik casoplso« m revij, i [ubijana l'rednistvo: M ose Pijadeja I, telefon: 21 i-xm>. 211.835, telefon 213 163 Naročnine, uprava, propaganda, oglati: Bltiweisovd 16, telefon 218 ki telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure vsak dan naročniki imajo 20% popu-la Za Hipno: leina naročnina 140 DIM Oglasne storitve: po ceniku Prometni d Direktor in glavni urednik: Muk" v ''^i.i' HO /aplolink, Dam I |V» •k » Cai stopnji ipis Izhaja oh loikili m petkih odstotkov, (mnenje km i ] j 2 ,k llsk: Podjetje Dl l <> i* "VAM 63, telefon (064) Ms 166 Mali <**'' Naročnina trimesečni obrača« 11! i PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Komunalno deponijo v Dragi bo treba zapreti Kam z novimi odpadki? Škofja Loka, 23. julija - Škofjeloška občina ima edino urejeno deponijo komunalnih odpadkov v Dragi. Odprta je od 1975. leta in sodi med redke v Sloveniji, ki ima vsa potrebna upravna dovoljenja, tudi soglasje mejne občine Ljubljana - Šiška. Na odlagališče pripeljejo od 30 do 50 tisoč kubičnih metrov odpadkov na leto. Inšpektorji priznavajo, da je deponija primerno vzdrževana, odpadke delavci Komunalnega podjetja Škofja Loka redno zasipajo s prekrivnim materialom, redno opravljajo deratizacijo in dezinsekcijo, vendar pa so izcedne vode večkrat prekomerno onesnažene. Zaradi tega je Komunalno podjetje že pred dobrima dvema letoma dobilo nalogo, da izdela sanacijski program. Skoraj hkrati so isto zahtevali tudi krajani iz sosed- nje občine; nasprotujejo načrtovani širitvi deponije, terjajo, da Ločani poiščejo za deponijo drugo, primernejšo lokacijo. Sanacijski program so izdelali v Smehu, deponija je že sanirana in omogoča shranjevanje komunalnih odpadkov -brez širitve - do leta 1995. Kot zahtevajo v občini Ljubljana -Šiška, naj bi bila odprta samo še do konca naslednjega leta. Kam z odpadki po tem? Ponujajo se tri možnosti. Po prvi naj bi deponijo v Dragi zaprli in sanirali ter v občini poiskali primernejšo lokacijo. Ureditev nove deponije po strogih merilih nove zakonodaje o varstvu okolja bo zahtevna, draga, problematična tudi zaradi lastništva primernih površin. Druga možnost je zaprtje in sanacija deponije v Dragi ter začasen (do vzpostavitve regionalnih odlagališč) odvoz in deponiranje odpadkov na lju- bljanski deponiji na Barju. Ta način bi bil za občino nekoliko dražji, problem bi kratkoročno rešili, vendar loški komunalci doslej v dogovarjanjih z ljubljanskimi še niso nikamor prišli. In še tretja možnost, to je sanacija deponije v Dragi ter odlaganje na njej do vzpostavitve regionalne mreže komunalnih odlagališč. Škofjeloški izvršni svet se je odločil, da se bo povezal z ministrstvom za varstvo okolja in urejanje prostora zaradi koncepta regionalnih deponij ter z zainteresiranimi občinami, ki bi bile pripravljene uresničiti skupni projekt regionalne deponije. Hkrati je naročil presojo novih možnih lokacij za občinsko deponijo komunalnih odpadkov. • H. Jelovčan Bolje izkoristiti možnosti Dolžanova soteska naj polno zaživi Tržič, julija - Samo naravna lepota za kraj je premalo, če je ne znaš prav izkoristiti, so na posebnem razgovoru o Dolžanovi soteski v Tržiču znova ugotavljali odgovorni z oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti in vsi uporabniki Dolžanove soteske ob predstavitvi idejnega koncepta ureditve soteske, ki sta ga pripavila študenta FAGC Da bo Dolžanova soteska resnično zaživela, je treba sanirati predor, podaljšati sedanji most preko Tržiške Bistrice z galerijami, usposobiti pot po desnem bregu, pot opremiti z opisnimi tablami, klopmi in razgledišči, postaviti geološki steber in izdati poseben vodnik za Dolžanovo sotesko. - Ustanovljen je poseben koordinacijski odbor za Dolžanovo sotesko. Razstava mineralov in fosilov vsako leto znova pokaže in dokaže, da bi Tržičani lahko svojo edinstveno Dolžanovo sotesko turistično in geološko vse drugače uveljavili. Dosedaj je bil tu zgrajen le most, za katerega so že takoj v začetku ugotavljali, da njegova lokacija ni primerna, vendar so se dosedaj zadovoljili le s tem. Da bi ga danes prestavljali, bi bilo preveč stroškov, zato so na tem skupnem sestanku predlagali, da bi most ostal, vsekakor pa je potrebno narediti galerije, ki pa bodo morale biti varne za obiskovalce. Osnovna pot ogleda naj bi potekala torej prek mostu in galerij na desni breg Tržiške Bistrice in naprej po Poti skozi zaselek Dolina - Jame na cesto, mimo najpo- membnejših geoloških točk in nazaj po galerijah do mostu. Veljalo pa bi v ponudbo Dolžanove soteske vključiti že peš pot po desnem bregu reke od Slapa naprej. Dolžanovo sotesko naj bi opremili z geološkim stebrom, klopmi na razglediščih, opisnimi tablami. Kot posebna botanična zanimivost v Dolžanovi soteski naj se v program ogledov ključi tudi gozdna pot iz Doline na Borovo peč. Vsekakor pa je pri preurejanju Dolžanove soteske treba upoštevati potrebe in želje domačinov, lastništvo poti in zemljišč, je bilo poudarjeno na sestanku. Vsa preureditev naj bi temeljila na ureditvenem načrtu. Da bi priprave in delo steklo Buser, imel pa bo vrsto stro- kar najhitreje, je bil na sestan- kovnih sodelavcev, kot so geo- ku imenovan koordinacijski log, urbanist in podobni ter se- dobor za Dolžanovo sotesko, veda predstavnik KS Jelendol - ki ga bo vodi) sam dr. Stanko Dolina. • D. Dolenc Zaključni izpit marsikateremu dijaku zagrenil počitnice in študij Fakultete bodo čakale - ali pa tudi ne Kranj, 23. julija - Zapletov ob zaključnih izpitih v štiriletnih sred-nJih šolah, kakršnih se spominjamo od lani (večdnevni štrajk dijakov), letošnjega junija na srečo ni bilo. Pojavili so se, seveda v dru-Račni obliki, po samih zaključnih izpitih. V nekaterih šolah oziro-ma pri nekaterih predmetih je na zaključnih izpitih padlo nenormalno veliko dijakov, med njimi tudi takšni, ki so vsa štiri leta sodili med solidne, če že ne boljše učence. Mnogi od njih nameravajo jeseni postati bruci. Bodo vpisni vlak na fakultetah glede na to, da bo prvi rok za popravne izpite zaključnih izpitov šele po 20. av-Rustu, uspeli ujeti, jih bodo zvečine prenapolnjene fakultete čaka-'e? Ali pa bodo študijske ambicije pokopali, se skušali zaposliti, ■skali srečo naslednje leto, izbrali drugi, manj želeni študij? Republiški strokovni svet za Vzg«jo in izobraževanje je fa kll|tetam priporočil, naj kandi-°-ate za študij, ki junija niso bili UsPešni na zaključnih izpitih v ^ednjih šolah, obravnavajo Enakovredno z uspešnimi dija-M» jim omogočijo opravljanje sPfejemnih izpitov, pogojni °Z|roma kasnejši vpis. Odzivi na priporočilo so na fakultetah dokaj različni, odvi-Sni Predvsem od števila vpisnih me*t oziroma navala kandida-PJj Na Fakulteti za družbene seoe v Ljubljani, na primer, se ^ pogojnim vpisom strinjajo. S| kandidati, ki še nimajo za-J'jučnega izpita, se lahko vpi-*eJ" dodamo 10. in II. septem "ra; Na Medicinski fakulteti pa število vpisanih že tako pre-nf,a ^cv'!° sprejemnih mest n nj' na n'c' p°c.°Jnm vpisov ' Na Fakulteti za organizacij- ^Ke vede v Kranju zahtevajo za P|s potrdila O popravnih i/pi "naključnih izpitov, tako da F boo<> ti dijaki lahko vpisali "oi septembra. Na Lkonomski 1 Milteti v Ljubljani pogojnega vpisa sicer ne odobravajo, vendar kljub temu nikomur niso zaprli vrat. Možnost opravljanja sprejemnih izpitov so dali tudi dijakom, ki zaključnih izpitov iz srednjih šol še nimajo, razlika se kaže "le" v tem, da je dijak bre/ dokončane srednje šole štartal s številom točk O, medtem ko so bili uspešni točkovanj s štirimi do desetimi (odličnjaki) točkami. Prezahtevni zaključni izpiti? Točnega seštevka, koliko dijakov gorenjskih srednjih šol bo šlo po 20. avgustu na popravni izpit zaključnega izpita, žal, ni. Poklicali smo v nekatere šole in skušali zvedeti, kako (ne)uspešni so bili njihovi dijaki. V elitni kranjski gimnaziji je imelo pravico opravljali zaključni izpit 261 dijakov. 41 jih je bilo odrešenih, ker so bili odlični, od 220 dijakov, ki so izpit Opravljali, pa jih je uspelo 199. Devetnajst jih ima popravni iz- pit zaključnega izpita, dva sta v celoti padla. Vsekakor lep rezultat! V škofjeloški gimnaziji je bilo na zaključnem izpitu neuspešnih enajst odstotkov dijakov, v kranjski srednji šoli ekonomske in družboslovne usmeritve pa okrog 25 odstotkov. Popravni izpiti bodo 20. in 21. avgusta. Zal od petka do srede nismo uspeli dobiti zveze z Iskrinim šolskim centrom v Kranju, kjer so počitnice očitno vzeli zares, da bi iz uradnih ust slišali, kako je bilo pri njih. Govori se namreč o množici "padlih" dijakov (v enem razredu, razen treh, vsi), da so med padlimi tudi uspešni skozi vsa štiri leta šolanja, da so pri enem od izpitnih predmetov pisali prezahtevne naloge, celo take, ki jih pri pouku niso obravnavali ipd. Kdo je sestavljal naloge za zaključne izpite? Ravnatelj loške gimnazije Marjan Luževič je povedal, da domači profesorji, po štirje za vsako predmetno področje. Dijaki so dovolj zgodaj zvedeli, kakšna raven znanja bodo morali pokazati na koncu, na voljo so jim bili katalogi znanj, znanje so utrjevali skozi vse leto. Bili so dobro pripravljeni, psihičnih pritiskov ni bilo opaziti. Podoben odgovor je dala tudi ravnatelj .i ekonomske šole Marija Simčič, ki je hkrati priznala, da je bil zaključni izpit za eko- nomske tehnike precej zahteven. Za matematiko so dijakom že med šolskim letom ponudili celo posebne ure, sicer pa so se med letom tudi pri vseh drugih izpitnih predmetih pripravljali na zaključni izpit, na katerem so profesorji zahtevali "normalno" raven znanja. Lani je Zavod RS za šolstvo in šport izdal kataloge znanj, ki bi jih morali dijaki po štirih letih osvojiti in dokazati na zaključnih izpitih. Katalogi so v bistvu program dela pri posameznih predmetih, po mnenju ravnatelja kranjske gimnazije Valentina Pivka neuporabni, ker bi morali biti tako učiteljem kot dijakom znani že od prvega letnika naprej. Po njegovem imajo profesorji v t.i. interni maturi (eksterna matura bo prvič 1995. leta) pravico spraševati tisto, kar so z dijaki v štirih letih predelali. Zaključni izpiti so rezultat štiriletnega dela. V normalnih pogojih in v normalni šoli bi moralo na izpitu uspeti več kot 90 odstotkov dijakov. Dijak, ki je bil vsa štiri leta uspešen, na zaključnem izpitu ne bi smel pasti. V Iskrini šoli so padli tudi takšni, kar je vse prej kot normalno. V šoli bi se morali pošteno vprašati, v čem so zgrešili. So profesorji na koncu terjali preveč, več kot so v štirih letih dijakom dali? Koliko potencialnim študentom so ne le zagrenili zaslužene počitnice, ampak tudi prekrižali študijske načrte, morda celo usodno spremenili življenje? • H. Jelovčan, H. Brudar S seje kranjske vlade Kdo se boji inšpektorjev? Pogodbeno delo je slovenska znamenitost, ki se povsem legalno širi, ministrstvo pa za ljubo socialnega miru miži. Kranj, 23. julija - Inšpektorski in policijski nočni skok 23. maja po dvanajstih kranjskih gostinskih lokalih, namerno izbranih kot tako ali drugače problematičnih, je bil le osnova za globljo razpravo na sredini seji kranjske vlade o moči in nemoči inšpektorjev. Člani vlade se (po dveh mesecih) kajpak niso ustavljali pri konkretnih napakah in kršitvah predpisov v posameznih lokalih, pod drobnogled so vzeli predvsem pojav, ki, žal, postaja vsakdanja praksa tako v družbenih kot zasebnih podjetjih in obrteh; pogodbeno zaposlovanje, in - to pa je značilnost zasebnikov, tudi obiskanih gostincev - zaposlovanje na črno. Edini gorenjski inšpektor za delo Božo Ahec je v štirih mesecih spopadanja s tovrstno problematiko prišel do zanimivih ugotovitev. »Pogodbeno delo je znamenitost slovenske družbe, ki se povsem legalno širi. Po več mesecih še nismo dobili odgovora od ministrstva za delo, ki mu je očitno pomembnejši socialni mir kot pravni red. Firme v stečajih, denimo, pošiljajo delavce na Zavod za zaposlovanje, hkrati pa z njimi sklepajo pogodbi o delu. V skupno vrečo torej ničesar ne dajejo, iz nje pa jemljejo. To je tudi nelojalna konkurenca firmi, ki posluje pošteno in jo delavci znatno več stanejo. Kršitelj sicer gre pred sodnika za prekrške, vendar je kazen neznatna. Problem je treba globlje rešiti,« je dejal Božo Ahec. Še več nereda v zasebnem sektorju. Medtem ko so obrtniki nadzorovani - vse pogodbe o delu je treba registrirati - za podjetnike to pravilo ne velja, oboji pa veliko zaposlujejo na črno (to so pokazali tudi letošnji nočni inšpekcijski pregledi gostinskih lokalov po vseh gorenjskih občinah). Inšpektor naj bi praviloma ukrepal, ko gre za kršitve delovnih razmerij, tu delovnega razmerja sploh ni. Problem pogosto izbije šele, ko delavec, zaposlen na črno, obišče zdravnika ali ko se ga delodajalec naveliča in ga odslovi. Takrat išče pravico. Delovni inšpektor skuša sporazumno z delodajalcem urediti delovno razmerje, saj samo sodišče lahko prizna delovno razmerje za nazaj. Dogaja se tudi, da delavci niti ne vedo, da delodajalec zanje ni sklenil delovnega razmerja. Pogodbo z njim podpišejo, plačo dobivajo na roko... Inšpektor za primer navaja podjetnika Boža Dukiča s štirinajstimi "zaposlenimi" delavci, za katere že dve leti ne plačuje nobenih prispevkov. Inšpektor je praktično nemočen, saj so kazni za nespoštovanje ureditvenih odločb smešno nizke. Kršitelji se bodo inšpektorjev "bali" in jih nehali psovati šele, ko bodo imeli v rokah konkretnejše kaznovalno orožje. Le-to se obeta z novo slovensko zakonodajo, kdaj bo ugledala dan, pa je še skrivnost. Inšpektorji v republiki že dve leti predlagajo, terjajo, sooblikujejo nova pravila, žal življenje vse krep-keje prehiteva normativno urejenost. Zato bodo inšpektorji, še naprej predvsem veliko delali, imeli podporo občinske vlade za ukrepanje, pravega učinka pa ne bo. Sicer pa - so se strinjali kranjski izvršniki - inšpekcije tudi niso edine dolžne delati reda, tu so še drugi občinski in državni organi. • H. Jelovčan Dražji vozniški izpit Kranj, 23. julija - Kranjska vlada je po pooblastilu vseh gorenjskih občinskih vlad včeraj potrdila višje cene za vozniški izpit in preizkus znanja. Cene so bile zadnjič popravljene s 1. marcem, nove, ki so za dobro polovico višje, bodo uveljavili s 1. avgustom. Tako bodo poslej kandidati za teoretični del izpita za vožnjo motornih vozil oziroma traktorjev odšteli na sedežu izpitnega centra 600, zunaj sedeža pa 700 tolarjev. Praktični del izpita, torej vožnja, bo za kategorijo A stal 550, za B 750, za B-3 1.200, za C in E 1.000, za D 1.500 in za F 550 tolarjev. V prvem polletju letos se je število izpitov v primerjavi z enakim časom lani skoraj razpolovilo. Kljub temu so bili stroški poslovanja izpitne komisije bistveno višji zaradi inflacije in drugih nepredvidenih izdatkov, kot podražitev najemnine prostorov, zamenjave dotrajane telefonske centrale in telefonov, opreme ipd. Vse stroške poslovanja, vključno s plačami treh redno zaposlenih, je komisija doslej pokrivala sama. Junija pa je bil dotok denarja zaradi manjšega števila izpitov in prenizke cene izpitov tako skromen, da so bili pogodbeni ocenjevalci izplačani z zamudo. Komisija trenutno zaradi dopustov ne dela, avgusta, ko bo spet začela, pa z dosedanjimi cenami izpitov ne bi mogla več pokriti vseh stroškov poslovanja. • H. J. Injekcija za nova delovna mesta Kranj, 23. julija - Občinski izvršni svet je v sredo obravnaval štiri vloge za dodelitev denarja za odpiranje novih delovnih mest iz t.i. spomladanskega paketa. Denar so dobili trije zasebni podjetniki in en obrtnik, in sicer: podjetje Barvatex - barvanje tekstila iz Sr. Bitenj okroglo 2.000 mark v tolarski protivrednosti, podjetje Spin - poslovna in športna informatika iz Kranja 3.000 mark, podjetje Panter trade - zunanja trgovina iz Kranja 2000, prav toliko pa tudi stavbni klepar Silvester Oblak iz Predoselj. Naslednji paket vlog bo prišel na vrsto šele po septembru. V kratkem bo kranjski izvršni svet tudi pogledal, kaj so s tem denarjem naredili tisti podjetniki in obrtniki, ki so ga že dobili • H. J. STRANKARSKE NOVICE Izredni občni zbor kranjskih podružnic kmečke zveze Kranj - Podružnice Slovenske kmečke zveze Naklo, Sorsko polje, Cerklje in Jezersko vabijo v nedeljo ob desetih v kulturni dom v Naklem na izredni občni zbor. Na zboru bo Lojze Peterle predstavil stranko Slovenskih krščanskih demokratov Ivan Oman pa program dela novoustanovljenega kmečkega gibanja v okviru SKD. Kranjske podružnice so povabile na zbor tudi prejšnjega kmetijskega ministra prof. dr. Jožeta Oster-ca.# C. Z. PO GORENJSKEM UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Čipkarski dan v Železnikih Železniki, 23. julija - Od 18. julija do 26. julija letos poteka pred starim Plavžem v Železnikih jubilejni, 30. čipkarski dan, ki ga organizira Turistično društvo Železniki. V okviru te tradicionalne turistično narodopisne prireditve so bile že nekatere prireditve. V petek, 24. julija, bo pred Plavžem ob 16. uri otroški Živ žav z gostom Janezom Trilerjem in ob 21. uri pod lipo na Racovniku Večer podoknic. V soboto, 25. julija, bo ob 18. uri otvoritev razstave čipk v galeriji muzeja, ob 19. uri pred Plavžem koncert pohalnega orkestra Alples Železniki, ob 20. uri pred Plavžem veselica z ansamblom Obzorje Železniki in ob 21. uri pred Plavžem stari običaji z nočnim čuvajem. V nedeljo bo od 9. ure dopoldne do 17. ure razstava čipk v galeriji muzeja, ob 15. uri nogometna tekma možje - fantje, ob 15. uri pred plavžem tekmovanje klekljaric, kulturni program in podelitev nagrad in priznanj. Ob 16.30 uri bo pred plavžem veselica z ansamblom Ptujskih 5. Od 13. ure dalje pa bodo predstavili klekljanje na ulicah starega dela Železnikov. • D. S. 90 let gasilskega društva Dobračeva Škofja Loka, 23. julija - Gasilsko društvo Dobračeva in občinska gasilska zveza Škofja Loka ob 90-letnici gasilskega društva Dobračeva organizirata praznovanje, ki se bo začelo v soboto, 25. julija, ob 20. uri, ko bo najprej slavnostna seja gasilskega društva v dvorani gasilskega društva na Dobračevi. V nedeljo, 26. julija, bo ob 15.30 uri gasilska parada, slavnostni govornik pa bo Viktor Žakelj. Ob 17.30 uri bo gasilska veselica z bogatim srečelovom. Za ples in dobro razpoloženje bo igral ansambel Čuki.« D. S. Ekološki delovni tabor Bled, 22. julija - Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije in Triglavski narodni park sta na Planini na Kraju (Komna) in v okoliških gorah organizirala med 5. in 19. julijem mednarodni Ekološki delovni tabor. Več kot 40 udeležencev iz Italije, Nemčije, Belgije, Nizozemske, Finske in Slovenije je spoznavalo Triglavski narodni park in se učilo osnov varstva narave. Po poteh parka so pobirali smeti, uredili šest večjih divjih odlagališč odpadkov (Bogatinsko sedlo, Planina na Kraju, Črno jezero, Belska planina, Zgornja Krma in Polog) ter obnavljali in vzdrževali poti po parku. Čeprav je bil program naporen, so bili udeleženci tabora zadovoljni. Zadovoljstvo pa bo še večje, če bodo poti in predeli, ki so jih očistili, tudi ostali čisti. Krajevni praznik na Hrušici Hruška, 23. julija - Letos mineva 50 let, odkar so na Belem polju na Hrušici ustrelili talce. V spomin na ta dogodek pripravljajo Hruščani več različnih prireditev, srečanj in športnih tekmovanj. Že prejšnjo soboto so se krajani Hrušice odpravili na pohod na Hruščansko planino. Najbolj pestro pa bo v soboto, 25. julija, pred domom Svobode. Najprej se bo ob 10. uri začelo srečanje borcev, internirancev in drugih krajanov. Popoldne bodo športna tekmovanja: turnir v balinanju, kros in nogometna tekma suhi proti debelim. Sledil bo nastop domačih šolanih psov in gasilska vaja. V nedeljo bo nogometni in odbojkarski turnir, v ponedeljek pa bo komemoracija pri spomeniku talcev na Belem polju.• Janko Rabič Kmečke žene na Blegoš Javorje - Kmečke žene iz Javorij in Poljan vabijo v nedeljo na tradicionalno srečanje na Blegošu. Kulturni program se bo začel ob 12. uri, ves dan pa bo v senci gozdička poskrbljeno za pijačo in jedačo, med katero bodo tudi razne dobrote iz kmečke peči. Na Blegoš je mogoče priti iz štirih smeri: iz Hotavelj prek Leskovice, iz Hotavelj prek Suše in Črnega kala, iz Železnikov do Zalega Loga, Potoka in naprej do Črnega Kala ter iz Poljan do Javorij, Zetine in Črnega Kala. • C. Z. Skupno življenje na tromeji Biserna poroka v Britofu Britof, 22. julija - Prav na da našnji dan pred 60 leti, 22. julija 1932, sta se v Kranju poročila Jožica in Jože Presek. Ona je bila Zajčeva z Jezerskega, on pa Veharjev iz Voklega. Ko se je mama Jožica učila šivati pri Serajniku pod Lenardičem v Kranju, sta se spoznala. Ljubezen, poroka, otroci, za katere sta želela topel dom. 1440. leta jeseni sta začela graditi hišico v rokami: še za sinove in vnuke. Mama pa je šivala, kolikor je Britofu, spomladi je bila druži-nica že v njej. Tista prijetna prva hišica od nadvoza na desno v Britofu, je njuna, kjer trta sega prav do ceste in v tej hudi vročini dela globoko senco daleč v notranjost dvorišča. Kot bi vse življenje zidal, se zdi očetu Jožetu. Saj tudi je: štiri hiše so zrasle pod njegovimi pač mogla pri gospodinjstvu, pri treh sinovih in hčerki in potem pri vnukih. Zdaj je mami skoraj 80, očetu 86 let, a jih dobro skrivata. Delo ju je krepilo ves Čas. Oče Jože, ki je vse življenje delal pri kranjskem Vodovodu, se še danes ne loči od kolesa. Najtežje jima je bilo, ko sta pokopala dva sinova. Danes jima dela veselje 6 vnukov in 4 pravnuki. V sredo, na sam njun praznik, so njun visoki jubilej praznovali v domačem krogu. Čestitkam sosedov in prijateljev se pridružujemo tudi mi in Jožici in Jožetu Pre-sekovima želimo še vrsto lepih, zdravih let. • D. Dolenc Nas ne ločujejo državne meje Kranjska Gora, 20. julija - Kranjskogorski gasilci so že leta 1981 navezali prijateljske stike z gasilci iz Egga v Avstriji. Čeprav je imelo društvo že v preteklosti stike z zamejskimi društvi, so šele po tem datumu vzpostavili tesnejše prijateljske vezi, kar se je najbolj pokazalo v letu 1991, med agresijo JLA na Slovenijo, ko so jim takoj ponudili vso svojo pomoč. Povezali so se tudi z društvom Rad-nig in Šmohor, v Italiji pa imajo prijatelje v Ukvah, Žabnici in Moggiu, sodelujejo pa tudi z gasilsko enoto gozdarjev iz Trbiža. Nedvomno je sodelovanje raznih društev in organizacij na tromeji izjemnega, širšega pomena, zato smo se o tem pogovarjali s predsedniki gasilskih društev iz zamejstva, predsednikom TD Kranjska Gora in jeseniškim županom. Gospod Jo-hann Zanki iz Egga je prvi, ki je vzposta- I * *m J viI PriJate,J- 9 Hfe. i ske stike s Kranjskogor-ci že leta 1981, ko so v Šmohorju praznovali 100-letnico gasilstva. Ko je bila v Sloveniji vojna, so gasilci iz Radniga, Egga in drugih krajev takoj ponudili, da Kranjskogorcem odstopijo orodje in opremo, otrokom pa bi nemudoma pripravili zavetišče in nasploh nudili vso pomoč, ki je v vojni potrebna. Gasilci iz Egga so kranjskogorskim gasilcem minulo nedeljo poklonili tudi agregat, za katerega so zbrali denar med prebivalci. Johann Zanki pravi: »S kranjskogorskimi gasilci imamo stalne prijateljske stike, pomagamo si in naša želja je, da bi to prijateljstvo gojili tudi naprej. Se več: radi bi več sodelovanja tudi na drugih področjih, glasbenem, kulturnem, športnem. Dogovorili smo se že, da bo pri nas gostoval kranjskogorski pevski zbor. Skratka: sodelujemo več kot odlično in tako bo tudi v prihodnje!« Karel Vigelle iz Beljaka: »Dolga leta že sodelujemo gasilci na območju treh meja, v dobrem in slabem si medsebojno pomagamo. Predvsem zaradi požarov na meji, ki jih gasijo vsa gasilska društva s te ali one strani meje, smo v stalni pripravljenosti. Želimo si, da bi bilo tako kot doslej tudi v prihodnje.« Dr. Božidar Brudar, jeseniški župan: »Gasilstvo ni le gašenje požarov, to je prostovoljna in humanitarna dejavnost, ki zahteva disciplino in odgovornost. Gasilstvo je družbeno pomembno tudi zato, ker krepi zavest po varovanju premoženja, skupnega in zasebnega in vzgaja odnos do lastnine. Sodelovanje gasilcev treh dežel ni le družabno srečanje, ampak je pomembno tudi po strokovni povezavi in nasploh za krepitev tudi drugačnega sodelovanje na tem prostoru. 100 let je izjemna obletnica, vredna vseh čestitk tudi tistim, ki jih ni več in le želeti si je, da bi gasilcem čestitali tudi tedaj, ko ne zagori, saj s svojim preventivnim delom pomembno pripomorejo k požarni varnosti.« • Evald Grol-litsch iz Radniga: »S kranjskogorskimi gasilci smo prijatelji že dolga leta, medsebojno **! «• si pomagamo ^■111? *' in zelo dobro sodelujemo. Naša želja je, da bi tako tudi ostalo in da bi se sodelovanje še bolj poglobilo. Ob 100-letnici želimo našim prijateljem v Kranjski Gori vse najlepše in smo jim v znak prijateljstva in sodelovanja poklonili elektroagregat.« Jakob Wedan iz Arnoldstei-na: »Pobudniki za sodelovanje gasilcev treh dežel so bili gasilci iz Arnoldstei-na in Zabni-ce. Gasilci vseh treh dežel skrbijo, da ne bi prišlo na območju tromeje do požarov. Začetno sodelovanje je preraslo v pravo prijateljstvo tudi s kranjskogorskimi gasilci, med katerimi ima za pristnost prijateljskih stikov največ zaslug kranjskogorski komandant gasilcev Miro Kosmač.« Jože Boršt-nar, predsednik Turističnega društva Kranjska Gora: »Za čase, v katerih živimo, je še posebej razveseljivo, da se sodelovanje na naši tromeji krepi in še poglablja. Čeprav ima sodelovanje dolgoletno tradicijo, ga je treba vsak dan še krepiti in bolj razmišljati o tem, da živimo skupno življenje na tem majhnem prostoru. To srečanje je pomembno tudi iz turističnega vidika, saj so prijetni trenutki tujih - zamejskih gostov, ki so jih doživeli v teh treh dneh, najboljša propaganda za ljudi, ki bodo še prihajali v Kranjsko Goro. Do danes nisem mislil, da so domačini, če so zavzeti za neko stvar, tako zagreti in pridni, saj so dolgo časa v velikem številu pripravjali prireditev tako, da je kar najbolj uspela. Turistično društvo podpira gasilstvo, saj je bogastvo, ki ga imamo v kraju veliko in neprecenljivo in v primeru nesreče v veliki meri odvisno od zavzetosti gasilcev. Predsednik Miro Kosmač je vodilna sila in najbolj zaslužen, daje danes v Kranjski Gori toliko ljudi. Sodelovanje treh dežel na različnih področjih je preraslo začetniške okvire in ljudje, ki tu živijo so kot ena družina, ki je ne ločujejo državne meje.« • D. Sedej Mavčiško šolo sanirajo Septembra spet varna za otroke Kranj, 23. julija - Zadnji mesec minulega šolskega leta so se morale učiteljice in učenci podružnične osnovne šole Lucijana Seljaka v Mavčičah (že tretjič) seliti. Tokrat zaradi razrahljanih temeljev 90-letne stavbe, v kateri so začele zevati razpoke. Trije razredi so dočakali počitnice na Orehku, eden v dvorani krajevne skupnosti Mavčiče. Stolpec za upokojence Ob pojavu razpok, tretji selitvi in še ne končani postopni redni obnovi mavčiške šole so se junija predvsem učiteljice resno spraševale, ali je sploh še pametno v zgradbo vlagati, je ne bi bilo bolje prodati, za vrtcem v Mavčičah pa s pomočjo občinskega in krajevnega denarja postaviti novo, varno šolo. Potencialna financerja - občinski proračun in krajani - za takšne ideje nista bila zagreta. Ne nazadnje, kot je povedala I niiii.i Grabeč s kranjske občine, bi proračun v nekaj letih ob pomoči domačinov novogradnjo še morda zmogel - prvi pogoj bi bilo seveda lastniško urejeno zemljišče - vendar Mavčiče šolo potrebujejo takoj. Orehovška se z novimi priseljenci v Drulovki hitro polni, v Smlednik, ki je že zunaj kranjske občine, pa mavčiških otrok tudi ne bi radi vozili. V Zavodu za raziskavo materiala v Ljubljani so poiskali vzroke razpok. Ugotovili so, da se je šola začela posedati, ker je puščajoča kanalizacija skupaj z meteornimi vodami vse bolj "mehčala" temelje. Za sanacijo bi potrebovali okrog 17 milijonov tolarjev. Obnova bo zaradi pomanjkanja denarja postopna, fazna. Letos bodo odpravili vzroke razpok, kasne- je še posledice. Pomeni, da bodo do septembra, ko bo mavči-ška šola spet oživela, ukrotili nevarne v samem žarišču poškodb, stabilizirali temelje s horizontalnimi vezmi ter zapolnili razpoke. Prva faza bo stala dva milijona tolarjev. Naslednje leto se bodo lotili kanalizacije s temelji, zadnja faza pa bo zamenjava lesenih stropov / armiranobetonskimi ploščami. Delo so prevzeli v kranjskem podjetju Gradnje, medtem ko bodo razpoke v sami šoli, široke do enega centimetra, ki jih je za blizu 25 metrov, odpravili strokovnjaki i/ kranjskega zasebnega podjetja Saning International. Razpoke bodo injici-rali z ekspanzijskimi masami #11. Jelovčan Na Zelenico in Vrtačo - Enodnevni pohod v organizaciji sekcije za planinarjenje pri društvu upokojencev Kranj bo v četrtek, 6. avgusta, ob sedmih zjutraj izpred kina Center. Drugič na Grossglockner - Ker je bil prvi avtobus za izlet na Grošsglockner (4. avgusta) takorekoč v hipu poln, DU Kranj ponavlja izlet še v petek, 7. avgusta. Odhod ob 5.30 izpred kina Center. Kopanje v Izoli - DU Kranj prireja /a člane, druge upokojence in svojce 13. avgusta (odhod ob 6. uri i/pred Centra) na kopalni izlet v Izolo. Najprej si bodo ogledali Socerb, nato Hrasto-vije, po kopanju v morju ali notranjem ogrevanem ba/enu in kosilu v Izoli pa bodo na povratku obiskali še Portorož in Lipico. Prijave za vse izlete sprejemajo v društvu vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Skromna oddolžitev za pomoč Interniranci podarili LIP-u album Bled, 22. julija - Predstavniki odbora internirancev taborišča Matthausen so v sredo delovnemu kolektivu blejskega podjetja LIP izročili skromno darilo - spominski album fotografij. Odbor se je s tem podjetju zahvalil za finančno pomoč pri postavitvi spominske plošče v taborišču Matthausen, ki so jo odkrili pred petimi leti. LIP je odboru pomagal predvsem /ato. ker je v Matthausnu umrl tudi Toma/ Godec, po katerem se imenuje LIP-ov obrat v Bohinjski Bistrici. Album fotografij S slovesnosti ob odkritju plošče je v imenu delovnega kolektiva prevzel direktor Franc Bajt. Predstavniki odbora so seznanili direktorja tudi z načrtom o i/da ji posebnega zbornika . • C. Z. rt •«• IKZHMtlM trt. M£B betonski BOBROTEC M.eM/nni GOSPODARSTVO IN KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Posledice osamosvojitve Gorenjsko premoženje v preostanku Jugoslavije Gorenjska ima v obratih, skladiščih, trgovinah, predstavništvih, zalogah ter v počitniških in stanovanjskih objektih, ki so po slovenski osamosvojitvi ''ostala" na ozemljih republik nekdanje Jugoslavije, (po tržni vrednosti) za 9,2 milijarde tolarjev premoženja. Kranj, 22. julija - Slovenska vlada je službi družbenega knjigovodstva naročila, naj zbere in obdela podatke o premoženju, ki ga imajo gospodarska podjetja v republikah nekdanje Jugoslavije, podatke o odtujitvah premoženja in o premoženju podjetij iz drugih republik v Sloveniji. Ker iz rednih računovodskih poročil ni bilo mogoče dobiti podatkov, jih je SDK zbrala na osnovi vprašalnika (obrazca), ki ga je poslala podjetjem. Gorenjska podjetja so predlani v republikah nekdanje Jugoslavije ustvarile za 3,5 milijarde tolarjev prihodkov. Zanimivo je, da so na Hrvaškem in na območju sedanje Zvezne republike Jugoslavije ustvarile manj prihodkov, kot je sicer njihov delež v premoženju, v Bosni in Hercegovini in v Makedoniji pa več. Na Gorenjskem je podatke o premoženju v drugih republikah nekdanje Jugoslavije dalo 533 gospodarskih podjetij. Ta podjetja so imela ob koncu minulega leta na območju nekdanje Jugoslavije (po tržni vrednosti) za 7,6 milijarde tolarjev premoženja, kar predstavlja 2,4 odstotka premoženja (materialnih naložb) vseh gospodarskih podjetij na Gorenjskem. Po 'ob--. Činah je ta delež različen: največji (skoraj 10-odstotni) je v tržiški občini, najmanjši pa v jeseniški (manj kot enoodstotni). V celotnem premoženju ima kranjska občina 37-odsto- tni delež, škofjeloška 35-od-stotnega, tržiška 17-odstotnega, radovjiška 7-odstotni in jeseniška občina 4-odstotni delež. Približno polovica premoženja je na Hrvaškem, skoraj tretjina pa na območju sedanje Zvezne republike Jugoslavije (Srbije in Črne gore). To premoženja obsega materialne naložbe (obrati, prodajalne, skladišča, predstavništva) in zaloge, ki so jih ob koncu minulega leta največ imela podjetja iz škofjeloške občine. Največ premoženja (dve tretjini) je v trgovini, na drugem mestu je gostinstvo, na tretjem pa predstavništva. K premoženju, ki ga imajo gorenjska podjetja v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, je treba prišteti tudi vrednost stanovanjskih in počitniških objektov. To premoženje je knjigovodsko vredno skoraj 700 milijonov tolarjev, po oceni 167 gorenjskih podjetij, ki so posredovala podatke, pa njegova tržna vrednost presega 1,6 milijarde tolarjev. Večina premoženja (94 odstotkov) je na ozemlju Hrvaške, kar 85 odstotkov premoženja pa odpade na gradbene objekte. • C. Zaplo-tnik Vlada zavrača pobudo treh gorenjskih občin o odvzemu lovišča Kozorogu Ustrahovani Kozorog (za zdaj) ostaja v svojem lovišču Kmetijsko ministrstvo je na sodišču začelo postopek, s preoblikovanje podjetja Kozorog v delniško družbo. Kranj - Slovenska vlada je na eni od junijskih sej obravnavala zahtevo občine Tržič in pobudo radovljiške in kranjske občine, da bi Podjetju za gojitev divjadi Kozorog Kamnik odvzeli gojitveno lovišče in ga dodelili občinam. Občine so predlog utemeljile predvsem s tem, da nekdanji zavod s preoblikovanjem v podjetje oz. v delniško družbo ne izpolnjuje več pogojev, ki jih določa zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, in da kot podjetje nima več širšega pomena za ohranitev in gojitev divjadi. Vlada je pobude treh gorenjskih občin zavrnila iz več razlogov: za odvzem lovišča in za dodelitev drugemu ni zakonske osnove. Kozorog svoje naloge dobro izpolnjuje, počakati je treba na novo zakonodajo o lovstvu in na odločitve o tem, kateri deli lovišča bodo vključeni v načrtovana naravovarstvena območja, samo prizadevanje za preoblikovanje ustanove v delniško družbo pa tudi ne more biti ra/log za razdelitev lovišča drugim... Na zemljiščih, ki jih občine Kranj, Tržič in Radovljica želijo odvzeti gojitvenemu lovišču Kozorog, je slovenska vlada Že 1949. leta ustanovila gojitveno lovišče Karavanke, ki so mu kasneje dodelili tudi nekaj lovišča lovskih družin, med drugim tudi 1200 hektarjev lovišča LD Tr/ič. Ko sta se gojitveni lovišči Karavanke in Kamniške planine združili v enotno lovišče Kozorog, je slovenska vlada 1960. leta upravljanje lovišča zaupala Zavodu za gojitev divjadi Kozorog; ta pa se je skladno s predpisi preimenoval v podjetje, ki po oceni sedanje vlade vseskozi uspešno izpolnjuje katerim poskuša preprečiti svoje naloge. V vladi še posebej izpostavljajo njegove napore za ohranitev kozorogov na Begunj-ščici in v Kamniški Bistrici, uspehe pri izboljšanju kakovosti jele-n jad i. prizadevanja za preprečevanje gamsje garjavosti ter uspešno naselitev in razširjanje svizca. Razdelitev lovišča Kozorog med lovske družine bi bila v nasprotju z odločitvijo republiške vlade, ki je pred dvema letoma sklenila, da je gojitvena lovišča treba ohraniti; za to, da bi Kozorogu odvzeli del lovišča in ga dodeli drugemu, pa po ugotovitvah vlade tudi ni zakonske osnove. Še manj jo je za to. da bi lovišče lahko razdelili po občinskih mejah ali mejah posameznih krajevnih skupnosti. Ker Slovenija skupaj z Avstrijo načrtuje na območju Kara- vank in Kamniških planin naravovarstveno območje oz. park, ki bi obsegal zemljišča na obeh straneh državne meje (na slovenski velik del gojitvenega lovišča Kozorog), bi bilo nesmiselno, da bi še pred dokončnimi odločitvami o parku lovišče razdelili sosednjim lovskim družinam. To bi bilo nesmiselno tudi zato, ker vlada pripravlja nov zakon o divjadi in lovstvu, ki bo med drugim vseboval tudi določila o oblikovanju, dodeljevanju in velikosti posameznih lovišč. V vladi tudi ocenjujejo, da prizadevanja vodstva podjetja Kozorog za preoblikovanje v delniško družbo za zdaj še ne morejo biti razlog za razdelitev lovišča in dodelitev sosednjim ali celo novim lovskim družinam. Ker je vodstvo podjetja začelo postopek za preoblikovanje, ne da bi o tem obvestila ustanovitelja - republiško vlado in od nje dobila soglasje, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že začelo na sodišču postopek, s katerim naj bi preprečilo preoblikovanje. Ker postopek na sodišču še ni končan, po mnenju vlade ni mogoče govoriti o tem, da z loviščem Kozorog upravlja delniška družba. • C. Zaplotnik Travno deteljne mešanice za eno in večletno rabo (II) (nadaljevanje iz prejšnje številke) OBNOVA DEGRADIRANE TRAVNE RUŠE Metode obnove redke in zapleveljene travne ruše so različne glede na stopnjo degradacije, čas trajanja obnove in stroške obnove. Nova spoznanja v biologiji rasti ruše, varstvu rastlin in kmetijskem strojništvu omogočajo uporabo naslednjih metod obnove travne ruše: • vsejanje semena travno deleljnih mešanic v obstoječo rušo, • tretiranje travne ruše s selektivnimi herbicidi, • tretiranje travne ruše s selektivnimi herbicidi + vsejanje, • tretiranje travne ruše s totalnimi herbicidi f obdelava t nova setev, • mehanska odstranitev travne ruše \ nova setev. Vsejanje semena trav in detelj v obstoječo rušo Ta metoda je uporabna za izboljšanje nianj zapleveljene redke travne ruše. Vsejanje v gosto travno rušo ni uspešno. Problematična je konkurenčnost obstoječih ri>stlin mladim, kalečim rastlinicam. Žara-zasenčitve in odvzema življenjskega Prostora je kalitev posejanega semena relativno majhna (20 do 30 odstotkov). Za Vsejavanje uporabljamo posebne sejalni- Tretiranje travne ruše s selektivnimi herbicidi 'ravno rušo, v kateri so se razširile zeli, botanična sestava pa je dobra, prav tako tudi gostota, je možno delno izboljlati / »Porabo selektivnih herbicidov Izbira herbicida je odvisna od vrste zeli, ki jih želinio zatreti. Uporabni so se pokazali "^aslednji pripravki \stilox, Dicopur, Harmonv, Morogal. Boljši uspeh doseže- mo, če tretiranje v drugem letu ponovimo. Tretiranje travne reuše s selektivnimi herbicidi + vsejanje Metoda je kombinacija prej naštetih postopkov in je uporabna tudi za izboljšanje močneje zapleveljene travne ruše. Nezaželene vrste zeli uničimo s herbicimo, ostanejo pa kvalitetnejše trave in metulj-nice. S tem zmanjšamo konkurenčno sposobnost obstoječih rastlin in povečamo možnost kalitve mladim, komaj vzniklim rastlinicam, ki smo jih vsejali. Najboljši uspeh obnove dosežemo s to metodo po prvi košnji, ko je travna ruša ponovno ozelenela. Metoda je uporabna predvsem na zemljiščih, kjer zaradi različnih razlogov (plitva plast zemlje, skeletna struktura, nagib) ni možno pripraviti setvišča. Boljši uspeh dosežemo s sejalnico, ki setveno površino obdela z noži v trakovih širine 7 cm. Tretiranje travne ruše s totalnimi herbicidi t obdelava t nova setev Redko in zapleveljeno travno rušo na zemljiščih, ki jih lahko preorjemo, izboljšamo z. novo setvijo. Obstoječo rušo uničimo, zemljišče obdelamo in zasnujemo nov posevek. Da bi zmanjšali moteč vpliv obstoječe ruše ob setvi, jo po prvi košnji, ko je ponovno odgnala, tretiramo s totalnim herbicidom na osnovi glifosata (boom effect, cidokor, roundup) v količini 5 do 12 I/ha Po štirih tednih zemljišče preorjemo, pripravimo setvišče in posejemo nov posevek travno deteljne mešanice. Številni poskusi pri nas in v tujini so pokazali, da je opisana metoda obnove travne ruše najuspešnejša, žal pa tudi zelo draga Ob dobri oskrbi in optimalni rabi so stroški vsekakor upravičljivi. Mehanska odstranitev travne ruše in nova setev Zaradi obsega del lahko imenujemo poseg tudi agromelioracija. Ta dela izvajamo na zemljiščih, ki jih zaradi nagiba, plitve plasti zemlje, zaraščenosti z grmovjem in drevjem ali zaradi drugih vzrokov ne moremo preorati. Hkrati z obnovo travne ruše opravimo tudi korekcije mikrorelie-fa, nagiba ali zboljšamo vodni režim tal. Groba dela izvajamo z buldožerjem in ro-vokopačem. Če je zemljišče poraščeno z grmovjem in drevjem, ga najprej očistimo, nato pa s stroji opravimo potrebna dela. Po potrebi polagamo tudi drenažne in druge cevi. Če je mogoče, je koristno zgornjo plast zemlje deponirati na začetku del in jo na koncu ponovno razprostreti po mrtvi plasti ali preko kamenja. Sledi priprava setvišča, ki jo opravimo s kultivatorji, brano, potrebno pa je tudi veliko ročnega dela. Glede na rezultate analize zemlje opravimo osnovno gnojenje s fosforjemin kalijem (350 do 600 kg/ha NPK 10:30:20 ali drugo ustrezno gnojilo), po potrebi pa tudi apnimo (1000 do 1200 kg/ha CaO). V večini primerov je potrebno gnojenje s hlevskim gnojem. Lahko ga damo na pripravljeno setvišče in potem posejemo travno deteljno mešanico. Pogosto na pripravljeno setvišče najprej posejemo seme, takoj za tem pa pognojimo s hlevskim gnojem. V drugem primeru je nujno, da je hlevski gnoj uležan in da ga dobro razdrobimo in tanko raztrosimo po površini. Kepe onemogočijo kaljenje drobnega semena, zato nastanejo prazna mesta, kjer se razraste plevel. (Se nadaljuje) Svetovalec za rastlinsko pridelavo: mag. Miran Naglic, dipl. ing. agr. Politično gospodarska burleska Zapleti z odkupno ceno pšenice že spominjajo na politično (gospodarskoj burlesko. Najprej je vlada določila ceno 18 tolarjev za kilogram prvovrstnega zrnja in 17 tolarjev za drugorazredno. Ko so predvsem iz slovenske "žitnice" začele deževati zahteve po povišanju cene, podkrepljene z izračuni Kmetijskega inštituta Slovenije o pridelovalnih stroških, se je vlada ponovno sestala in se odločila, da pritiskom, ki bi delno zamajali tudi njeno gospodarsko politiko, ne popusti. Pridelovalci so vzrojili in v Pomurju pripravili triurno opozorilno zaporo cest in mejnih prehodov. Vlado tudi to ni omehčalo in je postregla celo s podatkom, da bodo pridelovalci letos za pšenico (v markah) dobili celo nekoliko več kot lani. V petek se je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Jože Protner mudil v Murski Soboti, odkoder naj bi po vztrajanju pogajalcev za višjo odkupno ceno poklical predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, ki naj bi mu dal zagotovilo za ceno 20 tolarjev za kilogram. Minister je kmalu potem za slovensko televizijo izjavil, da je vlada določila višjo ceno predvsem "pod težo krepkih argumentov", med katerimi je bil najpomembnejši ta, da bo letošnji pridelek za petino manjši od lanskega. Slovenska kmečka zveza je že nekaj ur po "odločitvi" v Murski Soboti sprejela posebno izjavo za javnost, v kateri poudarja, da so bila prizadevanja ljudske stranke oz. njene kmečke zveze dokaj uspešna in da so kmetje pristali na kompromisno ceno, ki še vedno pokriva samo 80 do 85 odstotkov pridelovalnih stroškov, samo zato, ker se zavedajo socialnih in drugih problemov družbe in ker želijo tako pripomoči k stabilizaciji. Veselje pa je bilo le kratkotrajno. Še preden se je koordinator kmečke zveze Franc Potočnik do konca razpisal o tem, da je vlada spoznala, kako resen pogajalski partner je Slovenska kmečka zveza, že je iz pisarne dr. Janeza Drnovška prišla vest, da vlada na petkovi seji ni razpravljala o povišanju odkupne cene, da še naprej vztraja pri ceni 18 oz. 17 tolarjev za kilogram in da v sedanjih razmerah ne more popuščati ne delavcem in ne kmetom. Vest je presenetila zlasti pomurske kmete, ki so si dobro zapomnili ministrove besede, češ "skrb za uresničitev cene bom prevzel na svoja ramena". Zdaj, v času žetve (in razočarani nad ministrom in vlado) nimajo več časa za dogovorjanja in pogajanja, obljubljajo pa presenečenje po žetvi. Kakšno bo to presenečenje, lahko le ugibamo, verjetno pa v Pomurju razmišljajo o tem, da pridelka ne bi prodali oz. da bi ga začasno spravili v svoja skladišča.9 C. Zaplotnik Tržiški kmetje izvolili zadružne organe Z volitvami je bilo vse v redu Predsednik zadruge je Jože Meglic iz Potarij, podpredsednik pa Stane Šlibar iz Kovorja. Franc Sajovic ne želi več biti direktor. Križe, 22. julija - V tržiški kmetijski zadrugi naj bi zadružne organe ter predsednika in podpredsednika zadruge izvolili že na občnem zboru ob koncu junija, vendar se je tedaj pri volitvah predsednika zapletlo, zadružniki so se razšli in volitve preložili na 19. julij. Na kandidatnem listu je bilo za predsednika zadruge pet kandidatov: Stane Šlibar iz Kovorja, Janez Godnov iz Loma, Jože Meglic iz Potarij, Jože Bohinc iz Sebenj in Anton Aljančič ml. iz Kovorja. Volili naj bi samo enega in tisti, ki bi dobil največ glasov, bi postal predsednik, drugi z največ glasovi pa podpredsednik. Čeprav je to na glasovalnem lističu jasno pisalo, so nekateri (predvsem starejši) razumeli, da morajo obkrožiti dva (ali še več). Volilna komisija je - razumljivo - vse te lističe štela za neveljavne in ugotovila, da so člani zadruge za predsednika izvolili Jožeta Meglica, za podpredsednika pa Staneta Šlibarja. Sedanji direktor Franc Sajovic bo danes zvečer na prvi seji upravnega odbora seznanil predsednika in člane, da sicer želi še naprej ostati v zadrugi, vendar ne več kot direktor. Ker je bilo med njima samo nekaj glasov razlike, so se začela ugibanja, kakšen bi bil izid, če ne bi bilo 19 neveljavnih glasovnic in če bi lahko upoštevali tudi glasove tistih, ki so na lističu obkrožili dva. Volilna komisija se je ponovno sestala, ugotovila, da tudi morebitno upoštevanje glasov z neveljavnih lističev ne bi spremenilo rezultatov, in potrdila volilne izide. Ko smo o tem povprašali predsednika volilne komisije Ljuba Terana, je povedal, da so člani komisije natančno seznanili člane zadruge o načinu volitev, da so bile volitve poštene in da je bilo še na vsakih volitvah nekaj neveljavnih glasovnic. Ker so govorice najbolj prizadele podpredsednika Staneta Šlibarja, se je odločil, da v sodelovanju z volilno komisijo preveri volilne izide. Ugotovil je, da je bilo z volitvami vse v redu, da tudi upoštevanje glasov z neveljavnih lističev ne bi spremenilo rezultata in da so bile govorice neutemeljene.* C. Zaplotnik MEŠETAR Nove odkupne cene živine V gorenjskih družbenih klavnicah (Mesoizdelki Škofja Loka, Špecerija Bled in Klavnica Jesenice) veljajo od ponedeljka, 20. julija, dalje nove odkupne cene živine. Natančneje: spremenila se je le odkupna cena za extra in prvi kakovostni razred mladega pitanega goveda, medtem ko so cene za MPG -II. razred in zunaj razreda ter za krave ostale nespremenjene in so enake cenam, ki veljajo že od 15. junija dalje. Nova odkupna cena najboljših bikov je za nekaj manj kot pet odstotkov višja od prejšnje. vrsta živine - kakov, razred MPG - mlado pitano govedo: * extra * I. * II. * zunaj razreda Krave (starejše govedo): * 11. * III. 7 * zunaj razreda Teleta Prašiči živa teža (v SIT/kg) 134,40 120,40 109,05 89,60 83,20 76,96 70,72 55,04 150,00 - 270,00 150,00 - 155,00 meso (v SIT/kg) 240,00 215,00 194,70 160,00 160,00 148,00 136,00 107,00 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja karikature Alja-na Primožič. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Matej Metlikovič. V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja slikar Bernd Hubert Romankiemtz iz BayreuthaL V kava baru Kavka razstavlja podobe iz žgane gline Mitja Žagar. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava krajinske barvne fotografije Med Alpami in Jadranom fotografa Rafaela Podobnika z Nove Gorice. V pizzeriji Bistrica v Mojstrani razstavlja grafike SA85Vojko Otovič. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja fotografije Tone Urbane. V bistroju Želva na Jesenicah so na ogled originalni načrti za vilo Bled arhitekta Maxa Fabianija iz leta 1906. KRANJSKA GORA - V avli hotela Lek je na ogled fotografska razstava avtorja Marjana Božate. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od 10.do 12. ure in od 16. do 18. ure. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je še do konca tega tedna na ogled razstava grafične podobe poezij Slavka Kvasa avtorice študentke oblikovanja Petre Čeme. V galeriji Kamen razstavlja risbe, skulpture in modele oblikovalka Milena Dež-man. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Herman Pivk. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu je na ogled razstava slik na steklo. Od danes je v galeriji Loškega gradu na ogled razstava slikarsko kiparskih del članov prvega slikarsko kiparsklega tabora Pokljuka 92. TRŽIČ - V paviljonu NOB je na ogled razstava Slovenski kraji in mesta v XIX. stoletju iz zbirke muzeja grafik iz Rogaške Slatine. V galeriji Kurnikove hiše je odprta prodajna razstava Idrijska čipka. V prostorih A Banke je na ogled slikovno in videote-čno gradivo o bibliofilu, lekarnarju in zbiratelju Bohuslavu La-vički KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava slik Franca Zidana. V galeriji Miha Maleš je na ogled razstava slik in grafik slikarja Staneta Cudermana. LJUBLJANA - V Narodnem muzeju, Prešernova cesta 20, je do septembra na ogled razstava Gradovi minevajo, fabrike nastajajo ter razstava Denarništvo v antiki na Slovenskem. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Slike - grafike dvajsetih slovenskih likovnikov. BOHINJ - V hotelu Pod Voglom razstavlja akad. slikar Albin Polajnar. V cerkvi sv. Janeza bo danes, v petek, ob 20. uri koncert Slovenskega kvinteta trobil. PRIREDiTVE TEGA TEDNA KRANJ: VLADO KRESLIN - Na dvorišču gradu Kieselstein bo danes, v petek, ob 20. uri nastopil s koncertom Vlado Kre-slin. Jutri, v soboto, ob 20. uri pa bodo nastopili Sokoli. Ob slabem vremenu bosta koncerta v Kulturnem domu na Prim-skovem. KRANJ: RECITAL IN KONCERT - V okviru mednarodne poletne fiavtistične šole v Kranju bo v sredo, 29. julija, ob 20.30 v Prešernovem gledališču recital škotskega glasbenika na flavti Davida Nicholsona, pri klavirju ga bo spremljala Ju-lia Lynch. Šola se bo v soboto, I. avgusta, ob 20.30 zaključila z gala koncertom vseh udeležencev v Prešernovem gledališču. BLED: KOMORNA GLASBA - V cerkvi na Blejskem otoku bo danes, v petek, ob 20. uri večer komorne glasbe. Nastopil bo Slovenski baročni trio: Irena Baar, sopran, Tomaž Lorenc, violina in Maks Strmčnik, orgle, (vstopnine ni, prevoz 100 SIT) Jutri, v soboto, ob 20. uri pa bo v TTC Bled koncert Plesnega orkestra Jeseniški železarji. RADOVLJICA: PESEM IN DIAPOZITIVI Jutri, v soboto, ob 21. uri bo pod Iglico na Bohinski Beli večer slovenskih pesmi in barvnih diapozitivov. Sodelujeta oktet LIP Bled pod vodstvom Matevža Fabijana in fotograf Ivan Pipan. RADOVLJICA: FESTIVAL GLASBE - V nedeljo, ob 20.30 bo v radovljiški graščini prvi od sedmih koncertov Festivala Radovljica 92. Sest Bachovih violinskih sonat bosta zaigrala japonski violinist Ryo Terakado z baročno violino in izraelski Čembalist Shalev Adel. ŽELEZNIKI: ŽIV-ŽAV - Danes, v petek, ob 16. uri se pred Plavžem začenja otroški Živ-žav z gostom Janezom Trilerjem, zvečer ob 21. uri pa bo večer podoknic pod Lipo na Racovni-ku. Jutri, v soboto, ob 18. uri bodo v galeriji muzeja Železniki odprli razstavo čipk, ob 19. uri bo pred Plavžem koncert Pihalnega orkestra Alples Železniki, ob 20. uri pa se začenja veselica z ansamblom Obzorje. Ob 21. uri bodo pred Plavžem prikazali stare običaje z nočnim čuvajem. V nedeljo, ob 15. uri bo pred Plavžem tekmovanje klekljaric, vmes bo tekel kulturni program, nato bodo najboljšim klekljaricam podelili nagrade, sledila pa bo veselica z ansamblom Ptujskih 5. JFZFRSKO: LJUDSKE PESMI - V kulturnem domu Koro-tan bo jutri, v soboto, ob 20. uri koncert ljudskih pesmi Vokalnega kvarteta bratov Smrtnik z Obirskega in Kvarteta Smrtnikovih fantov z Jezerskega. SLOVENSKI OKTET V ITALIJI Sredi tega meseca je Slovenski oktet s programom slovanske pravoslavne liturgije in solisti Danilom Čadežem, Igorjem Zi-ernfeldom in Marjanom Trčkom nastopil v cerkvi Sv. Fvstahi-ja v Benetkah. Koncert je potekal v okviru uglednega medna rodnega festivala Glasba in arhitektura - Beneške cerkve. V treh dnevih je bilo v osmih beneških cerkvah izvedeno kar 23 solističnih in komornih koncertov. Konec tega meseca pa bo Slovenski oktet nastopil ob zaključku tradicionalnega poletnega festivala v Čedadu in sicer na koncertu posvečenem Dubrovniku. Sicer pa je Sloveti ki oktet letos priredil za Dubrovnik in Hrvaško že tri koncerte. Cesta za Gledališče čez cesto? w w Poletna borza kovancev Celovec - V nedeljo. 26. julija 1992, bo v prostorih "Ar-beiterkammer" na Bahnhofplatz 3 mogoče kupiti, prodajati ali zamenjati star denar, znamke, medalje in stare razglednice Na voljo bo tudi brezplačno svetovanje Vstop bo prosti RAZSELJENO GLEDALIŠČE Kranj - Gledališče čez cesto se v svojem lanskem jubilejnem letu - desetletnici obstoja - ni pojavilo z novo predstavo. Preprosto zato, ker so trenutno brezdomska gledališka skupina, ki nima dovolj denarja za najemnino dvoranic z odri, da bi lahko naštudirala nov gledališki projekt. Nenavadno, toda resnično - najbolj znana in v Sloveniji uveljavljena kranjska amaterska gledališka skupina, ne more delati. Kadar se kranjsko Gledališče čez cesto pojavi s predstavo, se občinstvo zbere kot opilki na magnetu - ne glede na to, ali je predstava v kakšni dvoranici, garaži ali delavnici. V desetih letih delovanja seje ta alternativna gledališka skupina uveljavila na slovenski gledališki sceni, pa tudi širše na scenah nekdanje skupne države in tudi v tujini. Na gledaliških srečanjih je bila za Gledališče čez cesto praktično vedno "rezervirana" kakšna nagrada. Skratka, skupina je sodila in še sodi med pet najboljših amaterskih gledaliških skupin pri nas. Toda niti nagrade, ki jih je za cel seznam v desetih letih obstoja, niti udejanjena neustavljiva gledališka privlačnost Gledališča čez cesto nista v domačem Kranju kaj dosti pomagala, da bi lahko uredilo svoj večni problem - prostor. Pravzaprav se položaj iz leta v leto slabša. Bojan Bešter, marsikdo si ga je dobro zapomnil po vlogi v Barfly, pravi, da je skupina zdaj dobesedno na cesti. Pa tudi igrate na cesti? "To še ne, predstavo je treba vendar naštudirati v zaprtem prostoru, mi pa tega ne moremo. Zadnje jubilejne sezone, to je desete, nismo mogli proslaviti niti z eno predstavo. V Ali-dičevi režiji smo pripravljali Dimitrija Kralja Lift, toda, ko bi se po bralnih vajah morale začeti vaje na odru, je vse zastalo. V gradu Kieselstein namreč ni odra, v druge dvorane pa nismo mogli. Nekatere so enostavno zaprte za vsakršno dejavnost, za druge pa v krajevnih skupnostih zahtevajo previsoko najemnino, za kar pa nimamo dovolj denarja." Pred dvema letoma nastala predstava Barih je bila torej zadnja? "Premiera je bila v Domu krajevne skupnosti Stražišče, kasneje pa smo jo ponavljali tudi po diskotekah, dvakrat celo v povsem 'razprodanih' nekdanjih poštnih prostorih na Sejmišču. Za predstavo ne potrebujemo nobene reklame. morda se sliši samovšečno, toda tako pač je: samo, da nekaj mladih ve, da bomo igrali, pa že mlada in tudi manj mlada publika napolni dvorano, prostor, kar pač že je. Žal je tudi takih zasilnih prizorišč vse manj, nekaj tudi zaradi vračanja lastnine, menjavanja lastništva in podobno. Imamo samo najeto sobico, kjer so shranjeni naši gledališki rekviziti, če pa hočemo delati, moramo spet plačevati najemnino. Ob tem je treba povedati, da se igralci skupine na vaje pripeljejo tudi od daleč, pa jim ne pride na misel, da bi pričakovali povrnitev potnih stroškov." Ali obstaja nevarnost, da skupine več ne bo? "Mislim, da te bojazni ni. V času, odkar skupina obstaja, se je izmenjalo okoli sto igralcev in mislim, da še vsi občutijo pripadnost tej igralski družini. Pridejo pa tudi novi, kakor hitro se sliši, da se pripravlja predstava. Gledališče čez cesto je pač skupina, v kateri bi se želel preskusiti marsikateri amaterski igralec, z nami pa so igrali tudi poklicni igralci. Trenutno smo res nekakšna razseljena igralska skupina, toda ob novem projektu smo hitro zbrani. Le prostor potrebujemo. Lanski projekt Lift trenutno miruje, če pa bo režiser Iztok Alidič zvedel, da prostor je, bo zbral igralce in delal naprej." Gledališče čez cesto torej ne obupuje? "To ravno ne. Tisti, ki smo najbolj zastrupljeni z gledališčem, se občasno vključujemo v kakšne druge projekte, sam sem na primer letos režiral Čre-pinje z domačo skupino v Pod-blici, nekateri igrajo v drugih skupinah, delajo za televizijo. In mislijo na Gledališče čez cesto. Če se bodo pokazale prave možnosti za delo, lahko takoj predstavimo dve gledališki deli. Morda še kabaret, ki pa naj bi bil širše zastavljen gorenjski projekt..." • Besedilo in slika: Lea Mencinger FABIANIV BISTROJU ŽELVA Jesenice - V sedanji dobi strahu za preživetje na eni strani in brezmejnega potrošništva na drugi, ko se srečujemo z razstavnimi 'politikami" in statuti razstavišč s statusom, je razstava originalov projekta "Vile na Bledu" arhitekta Maxa Fabianija v bistroju Želva na Jesenicah nenavadno dejanje. Zakaj ta predstavitev v Bistroju Želva? Arhitekt D. Jensterle: Letos poteka trideset let, odkar je umrl mojster Fabiani in ob takih dosežkih, kot je revija Pira-nesi, ki "presega običajne predstave vstopanja Slovenije v Evropo" (iz uvodnika ministra M. Jazbinška) in razstavi Antoni Gaudi in Jože Plečnik, se mi zdi, da je vredno spomniti se tudi arhitekta, kakršen je dr. Max Fabiani. Obenem pa je to enajsta razstava v prostorih bi-stroja, ki jih pripravljamo od lanske pomladi. S čim ga predstavljate? D. J.: Predstavljamo originalen projekt za "Vilo na Bledu", ki jo je Fabiani leta 1906 delal za barona Schvvegla, takratnega lastnika graščine v Grimščah. Projekt je bil kot drobec rešen iz raztresene zapuščine gospoda barona, ki je bil diplomat in veleposlanik stare Jugoslavije v Egiptu, ukvarjal pa se je tudi z arheologijo. Seveda pa poskušamo mojstra na prostoru, ki nam ga ponuja ambient, pred- staviti takega, kot je bil: arhitekt, urbanist (prvi je na dunajski Politehniki diplomiral iz urbanizma), prostorski planer, teoretik, pedagog, pisec, mislec, svetovljan, izumitelj, skratka intelektualec na robu politike. Takrat seveda gospod arhitekt. Zakaj poudarjate gospod arhitekt? D. J.: Zato ker se je odnos do arhitekture od tistega časa izrazito spremenil. Fabiani je bil umetnik, arhitekt v današnjem času pa naj bi bil inženir, torej tehnično ra/mišljujoč človek. Če se vrneva k Fabianiju, katera so dela, ki so najbolj dragocena? D. J.: Fabiani je zrasel iz t.i. VVagnerjevega kroga, katerega značilnost je poudarjena racionalnost oblik. Ta racionalnost pa ne izključuje preti njene uporabe posameznih elementov secesije, ekspresionizma, historicizma. Vse to so včasih imenovali kar Fabianijev barok. Urbanizem razume kot moralno obvezo. Da je pove/a vi med rastjo, razvojem in vztrajanjem. Regulacijski plan za Ljubljano je delo, ki je vplivalo tudi na Plečnikovo razumevanje Ljubljane. Planiral je povezavo reke Po z Donavo. Najbrž si še danes težko predstavljamo velikost take študije. V visoki starosti je objavil zaključke, ki "dopolnjujejo in zaključujejo moje življenje", ki dejansko dopolnjujejo njegovo duhovno oporoko, ki se danes marsikomu ne bi zdela aktualna, vendar pa dokazujejo duhovno prožnost in sposobnost zgoščenega prikazovanja pojmov, ki tudi danes niso med vsakdanjimi. Si od razstave obetate kaj več kot normalen odziv? Fabianija predstavljamo z drobcem, saj projekt predstavlja delček v mozaiku kulturne dediščine in Fabiani najbrž nikoli ne bo dosegel niti približno tako kurantnost kot Plečnik, vendar kot pravi mojster sam: Vsak arhitektonski element, vsak zgodovinski znak, pa naj bo še tako nepomemben, povezan z zgodovino mesta (najbrž tudi kraja), prispeva k bogastvu, poeziji in dostojan stvu mesta. • J. K. Za klepet »Dobro jutro ob kavi« predlagam DROGA POttTOPOJ Kupon na dopisnici i Vašim naslovom posl|ite na RADIO KRANJ, MOflO Krani, vsaki oddap bodo izmed prispelih dopisnic eno nagradili s kilogramom BarcaMeja ZVOKI STARE GLASBE Radovljica - V nedeljo, 26. julija, ob 18. uri se s ceremonialnim odpiranjem pred radovljiško graščino začenja letošnji jubilejni festival stare glasbe Festival Radovljica 92. Kot je povedal na tiskovni konferenci glasbenik Klemen Ramovš iz koncertne agencije Klemen Ramovš management, organizator letošnjega festivala, se obeta v Radovljici tja do 9. avgusta sedem imenitnih večerov glasbe. Razen dveh nastopov glasbenikov, samostojnega koncerta Klemena Ramovša in zagrebškega dua Dešpalj - Romer, bodo nastopali tuji uveljavljeni glasbeniki in komorni orkestri. Vsi koncerti se bodo začenjali ob 20.30, med njimi pa nikakor ne kaže zamuditi nastopa Pihalnega orkestra Musica aperta iz Bergama v torek, 28. julija, nastop ansambla za staro glasbo iz Miinchna s programom glasbe iz 17. stoletja in sicer 3. avgusta ter ansambla Accenlus z Dunaja, ki bo na avtentičnih starih glasbilih igral glasbo španske renesanse Prireditev, ki se je v dolgih letih obstoja, še ko je bila združena z akademijo stare glasbe, se je izjemno uveljavila. Na tokratni slavnostni začetek so povabili ministra za kulturo republike Slovenije Boruta Sukljeta Dvotedensko glasbeno dogajanje v radovljiški graščini je podprlo ministrstvo za kulturo in občina Radovljica, glavna sponzorja pa sta Adria Airways in Multiprojckt. Organizator je glede na to, da radovljiški festival postaja prestižna prireditev, določil tudi sorazmerno viso k" ceno 'stopnic - 1.700 SIT, za otvoritveni koncert pa 2 K)0 SIT. Tolikšna Cena seveda za poslovno elito, ki se bo zbrala M koncertu m po njem na COCktailu, ne bo poseben problem. /•' vse ljubitelje glasbe, ki pa ne bodo mogli poseči tako globoko v žep, pa organizator omogoča vstopnice s popustom prtkP kluba Columbus Camiolus Sun pa bodo vstopnice na voljo n.i d.in koncerta v festivalski pisarni v radovljiški graščini • Lea Mencinger VSEBINA 38 TOMAŽ BOLE: Vročica umetnosti NIKICA PETRAK: Dugareško pismo JOŽEK ŠTUCIN: Leteti nad fiziko JOŽE NOVAK: Janez Janša: Premiki, 1992 FRANCKRIŽNA R: Glasba festivala IDRIART NOVE KNJIGE LIKOVNI ODSEVI Beseda urednice V letošnjem poletju je glasbenih dogodkov na vseh trgih, pa tudi na imenitnejših prostorih več kot dovolj in za vsak okus. Na temo poletnega glasbenega dogajanja pri nas razmišlja v uvodnem članku tokratnih Snovanj Tomaž Bole. Odmev na pisanje o Dugi Resi je pismo Nikice Petraka Franciju Zagoričniku. Jože Novak objavlja recenzijo razburljivih Premikov Janeza Janše. Glasbeno oceno letošnjih glasbenih dogodkov festivala IDRIART na Bledu je napisal Franc Križnar. Na zadnji strani priloge sta še rubriki Nove knjige in Likovni odsevi. Lea Mencinger Tomaž Bole Vročica umetnosti Umetnost je orodje ? Ze dalj časa se med nami pojavlja Brechtov slogan, o katerem se pravzaprav nihče ni prav preveč negativno izrekel: "Vzemi knjigo v roke, knjiga je lahko orožje." Iskrica, ki so jo v moji zavesti zanetile te besede, se je razplamencla, ko sem pred dnevi prebral v Dnevniku intervju z ministrom Janšo pod naslovom: Tudi pesem je lahko orožje. Seveda razumem, da naša mlada dežela potrebuje svojo obrambo, vendar premiki, ki smo jih doživeli, vendar nimajo prav nobene pravice, da bi poslanstvo umetnosti izrabljali v vojaške namene. Orožje namreč po definiciji uničuje in mori, umetnost pa je vendar namenjena odslikavi in duhovnemu razvoju nase zavesti. Ne mogel bi pristati niti na mnogo milejšo obliko izraza, ki nastane s premeno ene črke: da orožje" postane "orodje". Z °r*>/jem (to vsi vemo) se je nemarno igrati. Moč besede, ki nekatere žal prižene do ski i| U(,sti in jo /.no začno dojemati trajno neustrezno, je pač ne- t.iko posvečenega, da naj se / "i" merijo le tisti, ki |lm je u dala narava Ne meiajmo umetnosti s profanimi idejami ,r> izrazi! Umetnost v tem našem kriti« enem jn tragičnem trenutku je P'e.lvsn,, velika priložnost '-daj so pred nami \se možno sti, da svetu pokažemo, kdo smo, kje je moč naše ustvarjalnosti in našega znanja, naše tradicije in vrhunskih umetniških dosežkov. Pred dnevi mi je direktor neke, za današnji čas neverjetno dobro stoječe firme, dejal: pa kaj bi ljudem zdaj v teh težkih časih ponujal še kulturo, ko pa nimajo zagotovljenih niti osnovnih življenjskih potrebščin! Njegovo pesimistično retorično vprašanje sem seveda lahko spoznal le kot izziv in priložnost - če kdaj, potem je zdaj najbolj potrebna ljudem duhovna hrana! Renesansa zavesti Ce so nam v preteklosti načrtno kisali možgane, in če stare, preverjene vrednote le stežka prodirajo v našo otopelo zavest, potem je /daj pravi čas, da Stopimo v svetovne tokove, ki dajejo umetnosti vse več prostora, ne le v človekovem prostem času, temveč tudi v načinu bivanja, informiranja, ko municiranja tako v osebni kot v javni obliki Naša skupu.i sreča je, da v naših ustvarjalnih in znanstveno navdahnjenih ljudeh gon tudi huka instinkta, ki |im daje voljo in moč, da s svojim delom in izdelki stopajo v prostor, v katerega so bili posvečeni, pa naj si bo to naš ljubi, prvič V svoji zgodovini samostojni dom, ali širina in prostranost tujine. Renesansa, v kateri smo se znašli skoraj čez noč, ni le pri nas -dogaja se povsod v Evropi. Številni narodi doživljajo svojo renesanso, preraja se celotno evropsko gospodarstvo. Morda bodo renesančna dela umetnikov, ki so ustvarjali od 14. do 16. stoletja, poleg svojega ponovnega in intenzivnega prodora v zanimanje današnjega človeka, pokazal tudi pot današnji umetnosti. Bolj kot kdaj-koli doslej potrebujemo luč k razvoju svoje zavesti, če hočemo preživeti v okolju, ki skoraj do skrajnosti ogroža naš obstoj. Vročica, poletne umetnosti Zelo resno zastavljeno razmišljanje o današnjem prelomnem trenutku, ko na eni strani iščemo svoj notranji mir v izvirih d.ilinje renesanse, po drugi strani pa se soočamo s strahotami slaboumja, za katerega nihče ne ve, kako dolge lovke ima, bi rad zaključil z odgovorom vsem pesimistom, skeptikom in realistom: še so ljudje, ki vam ne verjamejo. Ob ne-nehnen iskanju naše la tne identitete, ki je nepogrešljiva pri slovenski promociji in uveljavljanju V svetu, postajajo prav umetniki naši tihi, vendar nadvse odmevni ambasadorji. Vroče poletje, ki nas je, navajene na hlad, povsem presenetilo, letos k nam ni privabilo turistov, vedno hvaležnih odjemalcev naše kulturne ponudbe. Zato je smelost umetnikov, ki prihajajo k nam s svojim poslanstvom, toliko večja. Zato so vsi, ki si v teh časih upajo organizirati umetniška doživetja na visoki ravni, festivale, koncerte, slikarske kolonije in druge mednarodne prireditve, resnično vredni vse pohvale. Nihče ne ve, koliko prepričevanja in energije je bilo potrebno, da so umetniki, ki so prestopili prag naše novorojene države, premagali strah pred vojno (ki je pri nas seveda ni), saj je marsikje pred našo mejo edini napis, ki vodi k nam - Jugoslavija. To pa je dežela, kjer divja vojna. Ne slepimo se, da svet ve, kako je pri nas. Raje pograbimo za priložnost, ki se nam ponuja, pošljimo svoje umetnike v svet, povabimo tuje, povežimo mostove in postanimo del renesanse evropske zavesti. Kriza, ki se poglablja, in ki jo občutimo vsi prav vsak dan, je morda le še spodbudila k vztrajnosti Klemena Ramovša, ki prav zdaj začenja z jubilejnim X. festivalom Radovljica 1992, Cveta Severja s prireditvami v gradu Kiesselstein, Miho Pogačnika z mednarodnim festivalom IDRIART na Bledu in poleg mnogih drugih tudi mene, ki sem, da bi izpeljal festival Koncerti Groblje, nemalokrat sedel v avto in se osebno odpeljal do izvajalcev, da jih prepričam, da so pri nas povsem varni. Vsi so prišli in s seboj odnesli pristne vtise o naši deželi. Tudi oni so postali naši ambasadorji v svetu. Nikica Petrak Dugareško pismo Konec maja je z Ministrstva za kulturo Republike Hrvatske prispelo pismo tamkajšnjega svetnika Nikice Petraka kot produktivno dopolnilo k pri nas objavljeni reportaži Duga Resa in koranska fronta. V dugareški tekstilni tovarni je namreč delovalo tudi veliko Slovencev, med njimi dosti kranjskih tekstilcev: tovarnar Leopold Tratnik, nadmojster Franc Hajdukovič, mojstra Franc Zagoričnik in Jože Peško in seveda še mnogi drugi. - Pismo posvečam vsem našim dugareščanom, čeravno samo njegov naslovnik in njegov prevajalec, Franci Zagoričnik! Spoštovani! Obiskala me je Irena Lukšić in mi prinesla tvoj tekst iz Gorenjskega glasa pod naslovom Duga Resa in koranska fronta. Ganjen sem nad tem besedilom - izpade tako, kot da si ti Dugi Resi bolj zvest kakor jaz, ki imam vse razloge za to, da bi ji bil zvest! Vse, kar v njem navajaš, še posebno nekateri tvoji zasebni podatki, so skoraj istovetni z mojimi - zato bi nekako rad dodal svoj komentar. Pomisli, tudi jaz sem bil krščen v Svetem Petru na Mrežnici. Tam so prve orgle, ki sem jih v življenju slišal, in prvi baročni leseni in poslikani svetniki, prva pozlata na oltarjih. Na zunanjem zidu cerkve je vzidan tudi star rimski relief: na tem mestu je bil rimski vojni ca-strum in verjetno tudi kakšno svetišče. Izkopanine so v Arheološkem muzeju v Zagrebu in ko sem bil še majhen, so kmetje na njivah tam okoli dostikrat izkopali kak rimski nov-čič. Ni čudno, da je tu pozneje nastala cerkev. Spoznal sem, da je položaj te cerkve nekaj povsem evropskega: župna cerkev, osnovna šola, župnišče in gostilna so sestavljali mali trg, malo središče, okrog katerege so stoletja suče življenje. Tu je seveda tudi pokopališče. Tu je pokopan moj praded Nikola Petrak in prababica Katarina, rojena Čurilovč. Vsi Petraki so sicer kajkavci-ikavci (to je lokalna posebnost): "lipo bilo mliko", ali "kaj delaš i di si bil" in "kaj si vidil". Takoj nad Dugo Reso, na cesti proti Reki je Petrakovo brdo. Vsi smo s tega brda, na katerem je kapelica Svetega Roka, varuha beračev seveda. Zmeraj pravim, da jaz ne potrebujem svoje ulice, saj že imam cel hrib. S tega hriba je šla naravna pot v Dugo Reso. Moj praded je bil kmet in obenem tudi že železničar na madžarski fiju-manski progi. Iz Duge Rese je šla potem prav tako naravna pot v Karlovec, moj ded Nikola je že pred drugo svetovno vojno imel v Karlovcu dva lokala, dve gostilnici in apneni-co, in kupil je hišo v Zagrebu. Moj oče, kaj bi drugega, bil je mladi doktor medicine v Zagrebu. Mobiliziran je bil v domobrane 1941, predal seje partizanom, sprejeli so ga kot zdravnika in tako je šel z njimi vse tja preko Neretve, kjer je najprej staknil trebušni in potem še pegasti tifus. Ni preživel. Njegov sin je pesnik in prevajalec v Zagrebu in tako se krog meščanskega vzpona rodu zapira. A nič zato, prišli bojo drugi. Pop Mile Vučetić (ker je bil Ličan in je zase zmeraj govoril, da je samo pop) ni krstil samo tebe. Pop Mile je bil župnik v Svetem Petru še v dneh pokojne k.u.k. monarhije. Tebe je moral krstit, ko je bil že zelo star - pop Mile je bil leta 1919 krstil tudi mojo mamo! Tako se je na njenem krstnem listu tudi podpisal: pop Mile Vučetič! Mene je v isti fari krstil 1939 njegov katehet Marko Cunko, bil je suh kot slanik in prav tak dolgočasnež. S\ctopetrski župniki bi bili kar /a kakšno kroniko. Med vojno je bil župnik v Svetem Petru neki Marko Kolundžič. Ko so se ob koncu vojne ustaši umikali iz Duge Rese, so hoteli, da bi šel z njimi. On pa se je temu uprl. /ato so ga zaklali in vrgli \ Mrežnico. Po vojni sem mini- striral nekemu župniku veseljaku, pozabil sem njegovo ime, a se bom že spomnil. Ta je v meni prebudil prve religiozne dvome: v obeh kelihih je moralo biti čisto vino, ne pa v enem voda in v drugem vino. Med mašo, zelo rad je imel maše s petjem, je na prazen želodec popil vsaj pol litra vina. Bil je debelušen in zabaven. Kot prvi se je že v aprilu kopal v Mrežnici. Naokrog je tekal gol kot kak satir, a bogme, rada so ga imela tudi vaška dekleta. In zdaj prihajava na to, kateri zdravnik je bil pri tvojem porodu, zelo verjetno je bil to moj drugi ded, z mamine strani, doktor Alberto Longhino, edini dugareški zdravnik v tistem času. Dunajski študent, ravnatelj banovinske bolnice, katere naloga je bila skrb za delavce v Bombažni industiji Duga Resa. Poznalo ga je sedem vasi naokrog, prav tako tudi vsi delavci in vsi predmojstri. V Dugo Reso je prišel okrog 1917 s svojo ženo Jelko Mihaljević iz Kraljevice v Hrvaškem Primorju, ki je bila kot hči avstrijskega mornariškega oficirja šolana v Trstu, Gradcu in Pulju. Stanovala sta v mali vili s parkom, takoj za bolnico, tam se je rodila moja mama in pozneje tudi jaz. Danes je v tisti vili, če se ne motim, porodnišnica! Moj ded Longhino je bil pravi velemestni, internacionalni tip. Imel je veliko čudežno knjižnico, lovske puške, dva lepa psa in starinski avto, ameriški wil-lys, kabriolet s premično streho in velikimi kolesi na žbice z belimi gumami. S tem avtom je vse do 1945 odhitel k vsakomur, ki je rabil zdravnika: najpogosteje k porodu. Nekoč so ga, mi je pravil, klicali na Kordun, ker da se neka ženska v neki srbski vasi tam proti Per-jasici že tri dni muči in ne more roditi. Ko je prišel v tisto hišo, je imel kaj videti. Na ilovnatem podu (hiše kmetov so imele takrat pod iz nabite ilovice) je na laktih in kolenih štirinožno čepela mlada porodnica: okrog nje je bil v krog naložen ogenj, med njenimi nogami na tleh pa je ležala puška. Temu se je reklo "roditi na puško", tak je bil običaj med našimi kordunski-mi Srbi: čista magija, da bi bil otrok moški in dober bojevnik. Živi Indijanci! Vse jih je nagnal iz hiše zgrožen nad tistim, kar je videl. Dejal je, da je edino dobro, da so naložili ognej, ker dobra prekrvljenost odnosno hiperemija pomaga lažjemu porodu. In res, čez eno uro je ženska na postelji mirno rodila ob njegovi pomoči. Ne vem, če je bil otrok tudi moški. Tisti njegov avto je odigral v mojem življenju veličastno simbolno vlogo. Kot ti je že jasno, se je moja mama, fina gospodična, zdravniška hči in tudi sama študentka medicine v Zagrebu, zaljubila v mladega doktorja Petraka, Dugareščana, in seveda, rodil sem se jaz. Moj oče je bil leta 1943 v gozdu in mama se je z. dvema otrokoma znašla sredi pokola v Zvečaju, osem kilometrov spod Duge Rese, v strašnem metežu med partizani in Nemci, ki so jim pomagali lokalni ustaši in domobrani iz Karlovca, na posestvu mojega drugega deda Petraka. (V Zvečaju imam še kos vinograda.) Ko je za to slišal dugareški gospod doktor, je se del v svoj wiliys in skoz vse tisto streljanje nepoškodovan prišel po svojo hčer in svoja dva vnuka. Noben se ga ni drznil niti dotakniti, vsi so ga poznali: tako partizani, tako domobrani in ustaši, polovico jih je spravil na svet, polovico jih je operiral ali po nuji izdrl vsaj zob! Spominjam se kakor danes: v belem šraubmantelu, s kapo in očali na čelu, pobasal nas je v avto in odpeljal na varno, v Dugo Reso, v lepo urejeno vilo in vrt. Vozil je skozi streljanje, kot da se ga to nič ne tiče. Od takrat imam v življenju nekak čuden občutek varnosti, kot da se mi nič ne more zgoditi. Seveda, tudi s takšnimi občutji ni treba pretiravati. Mogoče, kdo ve, mogoče je tvoji mami pri porodu pomagal moj ded. Če pa ne on, je bila to gotovo ena njegovih babic. Zmeraj je poskrbel, da je imel dve ali tri babice, ki so v Zagrebu opravile izpit na ginekoliški kliniki in pomagale pri porodih. V bolnici je imel zmeraj deset častnih sester usmiljenk (pavlink), ki so imele v prvem nadstropju bolnice svoje kapelice in klavzuro. Govoril je, da tri civilne medicinske sestre ne pomenijo toliko kot ena nuna, ko gre za nego bolnika. Čeprav je bil zelo liberalen in še malo ne religiozen, častne sestre ni dal niti partizanom, ko so zahtevali, naj takoj zapustijo bolnico. Rekel jim je, da potem lahko odstranijo tudi njega, tega pa si niso drznili, saj jim je pošiljal zdravila v gozdove in ranjence je skrivaj sprejemal v bolnico, kjer so jim stregle te iste častne sestre. Cerkev mu je to zapisala v dobro. Umrl je 1956 in je pokopan v rodbinski grobnici na zagrebškem Miro-goju. Ampak Inzl, to je bilo moje pravo igrišče, otroci delavcev so bili moji pravi tovariši. Kadar si ogledujem Sutejeve slike, bil je eden mojih najljubših prijateljev v otroštvu, zmeraj pomislim na njegovo mamo, delavko v tovarni, ki je bila tudi čudovita vezilja, svoje veze si je zmišljala, izdelovala je nekakšne tkane pasove in iz krpic nekakšen svoj zelo učinkovit patchvvork. Tudi risala je. Mislim, da je Miro svoj talent prevzel od nej, od očeta pa svoj temperament. Šutejevi so bili v Dugi Resi že po tradiciji karnevalski mojstri. Sprevod, ki je spremljal pusta, ga zažgal in vrgel v Mrežnico, je zmeraj vodil Sutejev ata. Bil je sijajen, zabaven, duhovit, veseljak. Revež je mislil, da je v neki flaši doma žganje, pa je bila v njej kislina, požgal si je ves požiralnik in želodec in moj ded ga ni mogel rešiti. S svojega okna se spominjam prizora: štirje tečejo čez most z Inzala, na njihovih nosi-lih leži Mirov ata v nezavesti in s peno na ustih, a za nosili ves zelen in smrtno prestrašen Miro Sutej, tečejo proti bolnici. Miro je bil VVinnetou in jaz Old Shatterhand ali pač kaj drugega. Plavali smo kot vidre, delali splav iz trstike, skakali / "nevarnih" višin, hodili v duga reški kino gledat prve kavboj-ske filme. Miro je fantastično risal in prerisaval stripe in to je š-lo z roke v roko. /brali smo SVOJO otročjo klapo, se potikali po okoliških gozdovih, se me-če vali, se igrali Robin Hooda, Mrežnici je bila Mississippi, midva pa Tom Sa\v\er ali Huc- kleberry Finn, pač po potrebi. Zraven Kantine je bila mestna knjižnica polna knjig, tudi te smo požirali. Plezali smo na tu je češnje, se potikali po obeh zapuščenih kamnolomih in po kopanju zobali murve ob Mrežnici. Zvečer smo se podali na hrib in razsvetljena tovarna se nam je zdela kot kakšno velemesto. Toda igrali smo se tudi okrog mrtvašnice bolnišnice in tam videli marsikaj, kar pač otroci vidijo. Duga Resa je bila zame otroštvo kakor iz knjige -danes nimam tam nikogar več, a vse to je v meni in prav je, da je tako. Moja mama ni živela z mano: bil sem pri babici in dedu. Zmeraj sem se zavedal tega, da sem v Dugi Resi samo začasno in da bom nekega dne odšel domov k mami v Zagreb. Očeta nisem imel več, mamina družina pa je bila tako in tako zagrebška. Leta 1951 sem zares odšel: ne brez solz sem se poljubil s prijatelji in odšel za zmeraj. Pome je prišla moja elegantna mama, sedla sva v prelepi temnomodri vagon - restavracijo z mizami iz mahagonija in medeninastim okovjem, to so bili še predvojni vagoni. To je bil brzi vlak Reka - Zagreb, ki je rabil uro in pol do Zagreba. Dobil sem praženo jajce in kakav. Odšel sem z veliko vznemirjenostjo, z občutkom, da se je moje življenje razrešilo, z nekakšnim občutkom velike sreče, ki da me pričakuje... nekaj podobnega kot pri dedovem avtu z odkrito streho. Preveč sem obširen in skoraj avtobiografski... temu je kriv tvoj članek. Tebi osebno dolgu-jem: kot stanovski kolega in ugledni slovenski pesnik si prevedel prenekatero mojo pesem. Duga Resa je pri vsem tem nekakšno stičišče usod, za zmeraj in nepovratno moja v tem delu življenja. Ko sem pozneje, pri petindvajsetih letih še prišel v Dugo Reso na obisk k babici, je bilo že vse drugače in brez nedolžnosti. Fantom, ki so se nekoč igrali z mano, usoda mogoče ni bila tako naklonjena: eden je izgubil prste pri stroju v tovarni, drugi se je zapil, tretji je zapustil dekle z nezakonskim otrokom, četrti je odšel v Nemčijo, peti je pozneje postal direktor te iste tovarne. Upam, da mi ne boš zameril za to ob-širnost, mogoče se ti bo Duga Resa pokazala zdaj v drugačnem vidnem polju. Vse to pišem tebi, čigar mati je imela po vsem sodeč težko življenje, a tudi tvoje ni bilo lažje. Razmer, v katero se proti svoji volji rodimo in živimo, nihče ni izbral sam. Vendar je bila Duga Resa za tiste čase kar dobro mesto: delavci so imeli stanovanja in bolnico. Bila je šola, bila je knjižnica, delavsko kulturno društvo je bilo od konca prve svetovne vojne. Najlepše je bilo to, da so bili tam ljudje raznih narodnosti: Cehi, Slovenci, Nemci. Spominjam se, da sta z mano hodili v šolo sestri, ki sta se pisali Hei-ligstein. Vrtnar, ki je urejal tovarniške nasade in park (onkraj vile, v kateri je stanoval direktor in inženirji) se je imenoval Beinerauch(!). Družini Si-vek in Sekira sta bili Češki. A tudi moj ded je bil po rodu Italijan: njegovi so prišli že v 18. stoletju iz Furlanije v Fužine v Gorskem Kotaru, poženili so se z domačimi dekleti in se po dveh generacijah pohrvatili. Duga Resa je bila v tem pogledu tipična staroavstrijska, mit-televropska mešanica, talilni kotel kot vsaka industrija. V Dugi Resi je potem tudi družina Prus, čisti Hrvati, toda priimek |ih izdaja ... potem So-men, kar ni nič drugega kot madžarski Someii itn. itn. Bil je tudi krajevni slaščicama* Sa« ban Sabanovič in njegovi otroci, pa Srbi: Hi upe, Višic, mnogi so bili samo začasno, mnogi so postali staroselci, /c leta nisem mislil n.i te ljudi, potem 1 ■ranci Zagoričnik napiše članek in VSI mi pridejo pred oči!!! Saj, bila je tudi prava italijanska družina viali, njihova hči (lina jf bi la najhitrejša na vsakem pomladnem krosu. Oh, moj Franci. Srčno te pozdravila, tvoj Nikica Petrak' v Jožek Stucin Leteti nad fiziko Gordana Kunaver: Peto, poezija; zbirka Fondi Oryja Pala, Kranj 1991, str. 103 Slovenska pesnica Gordana Kunaver se je rodila 1947 v Skopju, umrla je letos v Zagrebu. Leta 1974 je pri Založbi Obzorja objavila svojo prvo pesniško zbirko Mali princ velikega veka, pozneje pa je dejavnost razširila še na druge zvrsti, na pisanje radijskih iger in radijskih priredb, proze in publicistike, na ambientalno konkretno poezijo ter prevajalstvo. Ekološka dokumentarna radijska igra Bela krajina je prejela celo prvo nagrado za dokumentarno radijsko igro na Festivalu jugoslovanskega radia na Ohridu leta 1988. Je torej zanimiva in "mnogoplastna" ustvarjalka: Franci Zagoričnik jo je popolnoma upravičeno vključil v svojo spektakularno zbirko, katere koncept se vrsti okrog tistih poetinj in poetov, ki jim formalne institucije lega-liteto priznavajo le občasno. izvedla ob Prešernovem kipu v Ljubljani. Sama v pojasnilu na koncu knjige pravi, da gre za "osvobojenost in pustolovščino popolne odprtosti". Na ravni urbanizirane pojavnosti in psihologije "medija" pa si je pesnica projekt razložila kot "mikrovalovnost spontanega Osebka, ki teži k psihofizični združitvi z maso nevtralnega nadnacionalnega Univerzuma". Podobne ugotovitve bi veljalo zapisati tudi ob pesmih, ki jih je avtorica razdelila v šest ciklov: Človeške žoge (16 pesmi), Nihanje (23 pesmi), Hoja duš (11 pesmi) Artemis (6 pesmi), Ars poetika (13 pesmi) in Zaljubljenim v svetlobo (7 pesmi). Teksti se v glavnem dotikajo artificialnih tihot pesniške duše in so, globalno vzeto, artikulacija vere v metafizično "real- Gordana Kunaver Samostojen let nekaterih utelešenih misli Kakor leti bela sol ki jo goni bel veter tja čez. Bližina morja. Kakor Zorba the Greek Kazantzakis vesel star mož ki počiva nad Kretskim morjem. Samo bližina morja. Kakor sinonim nazaj k zvezdam ali z zvezd sem ali samotno samo zvezdno morje v sebi sami sama. Kakor čista resnična veselost v čistem resničnem ko rečejo: glej jo, kakor bi se vrnila! (Zadremlješ globok spanec. Gnijoče listje razpackano po klopeh bivših parkov in odeja topla zakrknjena odeja počez in navzdol in kvadratki kvadratki granit ulica. Divjina. Granitna divjina.) Zdaj smo bližina morja. Bližina bližnjega zbližanje. Kaplja. Samostojen let nekaterih utelešenih kapljic. Nič več. Naslov knjige Peto je novogr-ška beseda in pomeni leteti; izpisan je z grškimi črkami. Gordana Kunaver se je tako že na ovitku knjige na originalen način izmaknila nacionalnemu poudarku svoje lirike; odlepila se je od vsesplošne narodne ev-foričnosti, ki skuša preseči slovensko majhnost in robnost v evropskem prostoru s prepotentno duhovno ekspanzioni-stično energijo, in odletela prek trenutnih, tendenc v čisti vakuum poetičnega, ko/mične ga, božanskega... Tako nekako gre "brati" tudi javni projekt Molitev k Prešernu (v knjigi je dokumentiran s fotografi jami), ki ga je avtorica nost", ki pojavno biva le skozi umetnost. Tako se tudi "prit-lehni. zavezanost bivanju", kot pravi Franci Zagoričnik, lahko preseže samo s "petjem" in "letenjem nad fiziko", se pravi z obrednim vzdigovanjem, "ki odmeva tako v prazgodovinskih zijalkah kot v sodobno nesodobnem nebu in vesolju". Vse pesmi v zbirki imajo zato pridih nekakšne vzvišene inge-rentnosti v principe Kozmične-ga, svet pa se recipročno temu (zopet zgolj skozi poezijo) zmanjšuje v metaforo in bežno slučajnost, "v vrata, skozi katera so gledale v večnost (vse živali, ki jih je bog zbril na /eni Ijo". RAFAFL PODOBNIK: OPOLDANSKE SENCE, I9H9 (S samostojne razstave mojstra fotografije dr. Rafaela Podobnika iz Nove Gorice v razstavnem salonu Dolik na Jesenicah.) Moda in kvaliteta ZAKAJ TAKO? CARINE PA ŠE KAR PO JUGOSLOVANSKO! Vizjakova iz Ljubnega sta več kot dvajset let delala v Nemčiji. Kot zdomca in zavedna Slovenca sta vseskozi na vse mogoče načine pomagala svoji matični domovini, sodelovala v slovenskih društvih v Nemčiji, bila znana sindikalna delavca... Sodita med tiste slovenske zdomce, ki nikoli in nikdar niso pozabili na matično domovino in ki so - kjerkoli so že mogli - predstavljali Slovenijo. Med drugim sta poskrbela, da se je ime Slovenije tako ali drugače redno pojavljajo v nemških časopisih. Povsem razumljivo je, da sta po svojih zmožnostih pomagala Sloveniji tudi v času agresije... Zdaj sta se vrnila v Ljubno. Za vedno. A ko sta prestopila mejo s pohištvom in tistim premo ženjem, ki sta ga prislužila v Nemčiji, sta ju na meji popadla bes in jeza. Spoznala namreč sta, da mora za vse premoženje plačati carinske dajatve še po starih, jugoslovanskih predpisih! Nova, mlada država, s svojo carinsko službo, vendar s starimi carinskimi predpisi! Dovoljen je namreč uvoz le za 4.500 nemških mark! Mar moraš biti zdomski revež ali pa vse pustiti carini! Vizjak je kot razumen in inteligenten mož pač požrl slino, saj carinik na meji nima absolutno nič pri tem, da mu mora »zaračunati« za vse, kar je v dvajsetih letih privarčeval! Vendar pa: grenkoba ostaja, z grenkobo se bodo v Slovenijo vračali vsi tisti Slovenci, ki prihajajo za njim. To zares boli, še posebej boli tiste Slovence, ki so bili vsa leta tesno povezani z matično domovino in ki so bili ob osamosvojitvi morda še bolj ponosni in samozavestni kot mi, ki živimo v Sloveniji. Mož in žena zdaj javno sprašujeta novo slovensko vlado in vse stranke v parlamentu: kako je mogoče, da so carinski predpisi ostali taki kot prej in kako je sploh mogoče, da se o nujnih spremembah carinskih dajatev na naši meji doslej še ni nič ukrepalo? Mar se pri carinskih dajatvah res lahko enačijo tisti, ki so izven slovenskih meja komaj dve leti s tistimi, ki so bili v tujini 22 ali več let? In zakonca imata nedvomno prav: ni dovolj, da se spremeni le oblika, pomembne so vsebinske spremembe. In spremembe na carini bi bile nujne že danes, kajti moralna in druga škoda je zaradi tovrstnega cincanja vendarle prevelika • D. Sedej NA JOŠTA VSAK DAN Jošt nad Kranjem, julija - Dve knjigi ležita na mizi pri peči v veliki sobi doma na Joštu: v eno se vpisujejo naključni obiskovalci, v drugo pa "prijatelji Jošta", ki so prišli sem gor letos že tridesetkrat in so se odločili, da se bodo spustili v tek mo, kdo bo večkrat na vrhu Jošta, 845 m visoko. Šteje se pohod enkrat na dan, ne štejejo se ponedeljki, ko je dom *aprt, razen če je ta dan praznik. Tako se zgodi, da pridejo nekateri letno na Jošta od 316 do 320-krat. V ponedeljek, 14. julija, so s 170 vzponi vodili trije Joštarji: Andrej Kuralt, Franc Jenko in Janez Pegam. Enega od njih, Franca Jenka, smo, potem ko je gospodarju pomagal pri pospravljanju za množico Idriartovcev, ujeli za kratek pogovor. gor, po različnih poteh, ob vsakem vremenu. Sicer je pa Jošt vedno lep, naj bo v dežju, soncu ali snegu. Sedaj, ko sem upokojen, v teh poteh še bolj uživam. 26 let sem bil no čni vratar v Savi in prikrajšan za marsikateri lepi dan. Ko so mi v Savi ponudili, da mi kupi jo štiri leta in se lahko upokojim, nisem prav nič razmišljal. Takoj sem-se odločil. Pravza prav, hribi so odločili. Zdaj bom nadoknadil vse lepe dni, ki sem jih v teh letih zamudil Že prej, ko sem še delal, sem šel po nočnem šihtu naj domov preobleč, skočil Jošta in šele potem šel spat. Tole res izgleda kot tek movanje Toda jaz ne tekmu jem, hodim za sebe. Avta ni mam, peš hodim prav s Plani ne. Odlično se počutim, sem zdrav, telesno in duševno sproščen. Žena bo šla z otroki in vnuki na morje, jaz pa sem gor. To bo najlepši dopust. Veste, vedno znova me Jošt potegne. Ne morem več neha ti..." • D. Dolenc "Za hojo na Jošta in vpiso Vanje v knjigo me je navdušil [POJ sosed na Planini, Janez Dolenc. 1987 sem bil na Joštu 221 krat, 1988. 222 krat, 1989 319 krat in 1990 leta 316 krat. Lani sem imel prometno ne-Sfečo in sem bil tu le 154-krat, ,etos pa upam, da bom izkori stil vse dni. Tudi žena hodi in i6 °ila danes tu že stotič letos. •HUtrai zgodaj prihajam sem se prej na NORdNia ®SPAR MARKET SPAROVEC Struga - Strau NEVERJETNO POCENI... Zelo ugodna menjava! S KULTURO OBOGATENA POKLJUKA NASTAJA TRIGLAVSKA GALERIJA Pokljuka, 16. julija - Kar so organizatorji spominskih pohodov borcev in mladine na Triglav napovedovali že pred letom dni, so zdaj tudi uresničili: ob 7. pohodu je bil na Pokljuki prvi slikarsko-kiparski tabor na temo TRIGLAV SIMBOL, ki se ga je udeležilo 8 kiparjev in 27 slikarjev. Dela, ki so te dni nastala na Pokljuki, so bila od 16. do 19. julija razstavljena v Šport hotelu in to je prvo gradivo za ustanovitev Triglavske galerije. Te umetniške kolonije bodo postale tradicionalne; prva generalna sponzorja sta bila Stranka socialdemokratske prenove Slovenije in Socialistična stranka Slovenije. Razstava, ki jo je 16. julija zvečer odprl Ciril Ribičič in si jo je po vrnitvi s Triglava ogledala množica pohodnikov in obiskovalcev, je potrdila, da je bila zamisel dobra, saj so v tej koloniji nastala enkratna dela. Čisto v novi luči smo ugledali Triglav izpod barv Ernesta Kr-naiča - Enčija, Anton VVolf s svojim Javornikom v olju spominja na Van Gogha, Erna Fric je med temnimi pokljuškimi smrekami našla toliko barvitosti, Henriku Marchelu so za njegovo slikanje kot nalašč prišli travniki z arniko, Leone Gaier iz Gorice je v modrini svoje kosmičaste tehnike pričaral kapelico v Podjelju in značilne kozolce - toplarje, Renata Bovhan, znana po svojih notnih slikanicah, si ni mogla kaj, da ne bi tudi svojih živahnih vrhov Triglava opremila z notami pesmi "Oj Triglav moj dom...", Anton Plemelj si ga je zamislil v rdeči megli, Skender Bajrović pa se je spustil po motive prav v Gorje. Kdor se je bal, da slikarji in kiparji na zeleni Pokljuki ne bodo našli dovolj motivov, se je motil. Toliko jih je, da jih bodo lahko leta in leta obdelovali. In res ne bi bilo slabo, če bi Pokljuka imela svojo stalno razstavo, saj bi kulturno obo gatila to dobro obiskano planoto pod Triglavom. Eden od predlogov je, da bi z njo oplemenitili in oživili prostore kasarne na Rudnem polju ali eno od zgradb Triglavskega narodnega parka. Kje bo ta stalna razstava, se še ne ve, bo pa zaenkrat potovala: od 1. avgusta bo na ogled na Loškem gradu, kasneje bo šla v eno od ljubljanskih galerij, potem pa se bo verjetno vrnila na Bled v prostore LIP. Kaj pa o koloniji, ki naj bi postala tradicionalna, pravijo umetniki sami? Janez Knez, akad. slikar iz Trbovelj: "Včasih smo hlastali, da naj bi bile kolonije mednarodne. A se je tudi tokrat pokazalo, da so lahko povsem slovenske. Dosti imamo slikarjev, kiparjev, akademskih in amaterjev Velikokrat se prav zaradi številne udeležbe tujih, domači slikarji kolonij niso mogli udeležiti in so bili hudo prikrajšani. Pomembno je, da delamo, in važno je tudi, da se na koncu najde galerija za vsa ta dela. Zagorje, na pri mer, je kljub toliko kolonijam in tradiciji še vedno nima. Go renjcem se z galerijo v kasarni na Rudnem polju kaže dobra vizija."• D. Dolenc Ernest Krnaič - Enči, akad. slikar iz Tržiča: "V toliko zelenja je impresija težja, vendar slikar svoj motiv vedno najde. Zagotovo bi bila za slikarja boljša kolonija tu jeseni. Ni pa nujno, da se organizira kolonija. Slikarji bi motive lahko zbirali vse leto, vse sezone in po tem le delo oddali. Boljši izbor bi bil. Nekaj dni kolonije je premalo časa za dobro delo, preveč je prisile. Zanimivo je, da sta tokrat pokrovitelja politični stranki. Morda je ta kolonija malce skromnejša, vendar ogromno je vredno, da so se nanjo v današnjem času sploh spomnili." PRERERITE BLEJSKI PLETNARJI SO SPET »UDARILI« NA ŠVEDSKEM JE SLOVENIJA POPOLNOMA NEZNANA DRŽAVA SONČKOV KOT NAGRADNA KRIŽANKA V R M Vre m en os I ovc i za konec tedna napovedujejo, da bo sončno in vroče. PRAZNIK KOSCEV Turistično društvo Sovodenj ob svoji 20-letnici obstoja vabi na vsakoletno etnografsko prireditev pod naslovom Praznik koscev. Prireditev bo v nedeljo, 26. julija, ob 14. uri v Novi Oselici pri Sovodnju. Program obsega: nastop domače folklorne skupine, kratek nagovor o pomenu košnje danes in v preteklosti, tekmovanje koscev in grabljic. Prvič bodo vključili kot posebno točko tekmovanje v ročni košnji. Ne bo manjkalo tudi šaljivih točk z naslovom: Kdo zna bolje - po kmečko? Po končanem programu bo rajanje pod starimi lipami ob novem gorenjskem kozolcu, kjer bo na voljo domača hra.ia in dobra kapljica. Letos se bodo v ročni košnji pomerili tudi gorenjski župani. • D. S. ZAP0R0ŽEC SE VRAČA Iz Ukrajine ponovno prihaja na naš trg vozilo, ki smo ga pred davnimi leti poznali pod imenom zaporožec, sicer pa je imelo uradno oznako ZAZ 968. Seveda se ne vrača ropotajoča škatla s čudnimi loputami za zrak, pač pa novo vozilo z imenom tavria. Starega zaporožca so v Ukrajini izdelovali skozi vsa sedemdeseta leta in o tem avtomobilu kroži anekdota, da je nastal, ko so v Zaporožju hoteli narediti nekaj podobnega, kot je bil NSU 1200, bolj znan kot princ. Kakorkoli že, visoko in okorno vozilo je bilo precej ponesrečeno, čeprav je tudi na našem trgu našlo nekaj kupcev. Novi ZAZ, ki so ga poimenovali po ukrajinskem mestu Ta-vrija, je vsaj za tamkajšnje razmere dokaj sodoben avto, na prvi pogled podoben ladi samari, vendar nekoliko manjši. Motorna oprema je za zdaj 1,1-litrski štirivaljnik z vodnim hlajenjem, ki zmore 38 kvV, kar zagotavlja najvišjo hitrost 140 kilometrov na uro ob sorazmerno skromni porabi, ki naj bi po tovarniških obljubah znašala v povprečju okoli 6 litrov na 100 kilometrov. V Sloveniji bo tavrie prodajalo ljubljansko podjetje Commerce, ki obljublja tudi dokaj privlačno ceno: okoli 8.000 mark z vsemi dajatvami. • M. G. POROKA NA ŠTEVILK113?!? Krajevna skupnost Bled se je odločila, da po svojih skromnih zmožnostih, a ven darle z veliko zagnanostjo in dobro voljo, postopoma preuredi prostore v stari stavbi občine na Bledu tako, da bo do v njih »opravljali« tudi poroke. Hvalevredna gesta in stvari so že v zanosnem teku. Tako bodo mladoporočenci vstopali skozi vhodna vrata v lepe poročne dvorane, izstopali pa v prelep park na drugi strani, kjer jih bodo čakale blejske kočije. A sitnosti nikoli ne počiva jo! Pronicljiva novinarka Radia Triglav Jesenice je nemudoma ugotovila, da blejska občinska stavba stoji na cesti SVOBODE, na številki 13! Svobodo lahko jemljemo tako ali drugače! Pri tako vele-življenjskih zadevah, kot so poroke se »svoboda« šteje v čisto drugačnem smislu, kot jo pojmuje politika. Saj poznamo tiste fantovske o ženinu: »Madonca, zdaj pa boš ob vso svojo svobodo!« Itd. Itd. Da se pa potem še poročiš na Cesti svobode, je pa sploh lahko en velik hec, da o številki 13 sploh ne govorimo!© D. S. Henrik Marchel, akad. slikar iz Kranja: "Sama organizacija kolonije se mi je zdela dokaj v redu, čeprav smo bili morda doslej vajeni bogatih kolonij po Italiji in Avstriji, pa tudi doma, kot na primer semiške Zamisel, da bi stalno galerijo z motivi iz Triglavskega pogorja uredili v kasarni na Rudnem polju, se mi zdi zelo dobra. Pokljuka bi z njo veliko prido bila." NOVO V KINU FX 2, ameriška akcijska kriminalka Rolhe Tavlor se ne ukvarja več s specialnimi efekti, temveč izumlja nove patente Bivši mož njegove sedanje prijateljice policaj Mike Brady prosi, naj mu pomaga pripraviti past za manijaka, ki ubija osamljene ženske Rollie nerad pristane na to, toda ko Brady umre, ugotovi, da gre za past in da ga želijo ubiti kot nezaželeno pričo Edini, ki mu lahko pomaga, je prijatelj Leo McCarthv... Nadaljevanje sijajnega filma FX Umor s trikom, se odlikuje z dina mičnim zapletom, napetimi prizori in obiljem atraktivnih filmskih tri kov 0 V TRGOVINI NEŽA Gregorčičeva 8, Kranj AKCIJSKA PRODAJA bluz FOXY - 30 % popusta POSEBNA PONUDBA VZORČNIH KOPALK x isca od 11. do 31. julija IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 24. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.35 Video strani 10.45 Program za otroke 10.45 Smrkci, ameriška risana seri ja 11.10 S Rozman: Oblaček Pohaja ček, ponovitev 11.20 Znanost - kri, ponovitev 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BiH, ponovitev 12.50 Video strani 17.05 Video strani 17.20 Gospodarska oddaja: Evropa 2000, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke 18.10 Skrivnostni otok, ponovitev angleške nadaljevanke 19.05 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum 20 26 EPP 20.30 J. Winterson: Pomaranče so edini sadež, angleška nadaljevanka 21.25 EPP 21.30 Melodije morja in sonca, neposredni prenos iz Portoroža 22.40 TV dnevnik 3, Vreme, Šport 23.05 Melodije morja in sonca, nadaljevanje 23.35 Sova 23.35 Roseanne, ameriška humoristična nanizanka 0.00 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 0.50 Vagonarka Berta, ameriški barvni film 2.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.00 Video strani 17.10 Sova, ponovitev Dragi John, ameriška nanizanka; Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 18.25 Regionalni programi - Maribor, Slovenska kronika 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Jazz in blues 20.30 Ve černi gost: dr. Hubert Požarnik 21.50 Studio City 22.50 APZ Tone Tomšič 0.05 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Zgodba z dveh strani, mladinska dokumentarna serija 10.00 Poročila 10.05 Dobro jutro, Hrvaška 12.00 Poročila 12.10 Roseanne, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 12.35 Jutro-fon 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.55 Hollvvvood Ma vericks, ponovitev 2. dela ameriškega dokumentarnega filma 14.46 The big blue, oddaja za Unprofor 15.10 Kralji reke, ponovitev zadnjega dela nadaljevanke 16.00 Poročila 16.10 Poletni šolski program 17.00 Znani v akciji 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.30 Volitve '92 Predsta vitev dveh predsedniških kandidatov 23.35 Dnevnik 0.15 Slika na sli ko 1.00 Poročila v nemščini 1.05 Po ročila v angleščini 1.10 Horoskop 1.15 Poročila 1.30 Kjer sanjajo zele ne mravlje, nemški barvni film 3.10 Poročila 3.20 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.50 Videotest 17.00 Video strani 17.10 Tommv Tricker and the Stamp Travellers, ponovitev ka-nadsko-ameriškega filma 18.50 Do ber večer, Japonska, potopisna se-ri|a 19.00 Hrana pod drobnogledom 19.30 Dnevnik 20.25 Po vojni, 9. in 10, zadnji del angleške nadaljevanke 22.15 Roseanne, ameriška hu moristična nanizanka 22.40 Vox 23.15 Nedotakljivi, ameriška čb nanizanka 0.10 Gardijada 4.00 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Ne joči, Peter, ponovitev slovenskega filma 12.00 A Shop 12.15 Video strani 18.45 A Shop 1900 Napoved sporeda. Vre me 20.00 Risanke 20.15 Dnevni in formativni program 20.32 Ohrani mo zeleno Ameriko, ameriška do kumentarna serija 22.35 Velika pustolovščina, francosko britanski barvni film 0.35 Vreme, Dnevno in formativni program 1.00 A Shop 1 15 Video strani GORENJSKI GLAS SLOVENIJA 1 20.30 Pomaranče niso edini sadež Izganjanje hudiča je za Jess mučno doživetje, obenem pa tudi razodetje: zave se, da ni obsedena ona, ampak njena mačeha in prijateljice, s katerimi se druži. Nekega dne med mašo odide iz cerkve in se ne vrne več domov. TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: čas v sliki 9.05 Trojka iz kioska 9.30 Sedem svetovnih čudes tehnike 10.00 Mi 10.30 Moški ljubijo plavolaske, ponovitev ameriškega filma 12.05 Poletje v gorah 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Batman 14.25 Traper, volk in stezosledci, ameriški film 15.50 Muzikanti iz Avstrije 16.00 Jaz in ti 16.25 Življenje otrok v tretjem svetu 16.50 Jaz in ti - počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 17.45 Mi 18.30 Umor je napisala: V napačnem filmu 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Stari: Mene že ne bodo varali 21.20 Pogledi s strani 21.30 Buddv lovi velike ribe. italijansko francoski film 23.10 Šport 23.40 Boter iz Greenvvich Villagea, ameriški film 1.35 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 12.45 1000 mojstrovin 12.55 Leksikon umetnikov 13.00 Šport 16.00 Gospod s črno melono, švicarski film 17.30 Srečanje z naravo 18.00 Trojka iz kioska 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Zvezdni tre nutki olimpijskih iger 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrovine 23.05 Avstrijci na Do-cumenti 23.20 Markiz, francoski film 0.40 Silent cries 0.55 The Cat-herine VVhell 2.10 Poročila/1000 mojstrovin GAULOISES BLONDES RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika 12.55 Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 15.30 - Dogodki in odmevi 18.00 - Gorenjska danes jutri 18.20 - Novinarski blok -18.50 Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje l, RADIO TRIGLAV JESENICE 1100 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 12.00 Glasba, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Kulturna dediščina. Obvestila 14.30 Novice, EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 - Obve stila 16.30 - Novice, EPP 17.00 Lestvica popularnih 40 do 22. ure - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj -14.35 Misel za dan 14.40 Zrcal ce, zrcalce 15.00 - Dogodki danes jutri 15.30 - Prenos dnevno-in-formativne oddaje Radia Slovenija 16.00 19.00 Zadetek v petek vmes EPP in obvestila 19.00 - Odpoved programa RADIO TRŽIČ 1600 Napoved sporeda 16.10 Obvestila 16 30 Kaj se dogaja na današnji petek 17.05 Glasbena delitacija Pink Flovd 3 17.45 Radio Bomba 18 50 Napoved sporeda za soboto 19.00 Slovo KINO 24. julija CENTER omer kom NE RECI MAMI DA SMO SAMI ob 18 in 20 uri STORŽIĆ fr,.nr; nem trda erot SRCECE ob 18 m 20 uri ŽELEZAR prem amar akcij krim filma FX 2 ob 18 in 20 uri KOMENDA Ni kino ivi ĆEŠNJICA amer akcij krim film EKSEKUTOR ob 20 uri BITNJE am«r -il<<.i| film OBRAČUN V MALEM TOKIU ob 21 uri RA DOVLJICA amar kom manekenka ob 20 Url _ Šolska knjižnica odprta tudi med počitnicami V torek, 14. julija, smo se v knjižnici v osnovni šoli Matije Valjavca že drugič zbrali člani novinarskega krožka, ki tudi med počitnicami ne lenarimo. Med drugim je bila odprta šolska knjižnica za učence in učitelje. Nekaj obiskovalcev sem vprašala, zakaj med počitnicami zahajajo vanjo in katere knjige najraje berejo. Najprej sem o tem vprašala šolsko knjižničarko Francko Žu-mer. »Že zadnjih štirinajst dni pred koncem so me učenci spraševali, ali si bodo knjige lahko izposodili tudi za čas med počitnicami. Seveda, saj je letos že tretje leto, ko je šolska knjižnica odprta tudi med počitnicami. Učenci in učitelji so vzeli do petnajst knjig pa tudi glasbene in video kasete. Bilo jih je precej več kot lani in predlani, zato lahko rečem, da je to že tradicija v naši šoli in upam, da bodo učenci tudi naprej tako pridni bralci knjig.« »V šolsko knjižnico sem prišel zato, ker poleg šolskega branja berem tudi druge knjige. Najraje berem pustolovske knjige in grozljivke,« je povedal Mitja Pernuš iz 7. b. »V šolsko knjižnico hodim zato, da se med počitnicami ne dolgočasim. Berem detektivske knjige,« je dejal Vid Mavčič iz 5. b. »Tudi jaz zahajam v šolsko knjižnico zato, da mi ni dolgčas. Grem v četrti razred in moje branje ni najboljše. Z več branja pa to utrjujem. Najbolj so mi pri srcu knjige Berte Golob. Danes sem si sposodil knjige: Velikan Gorjan, Telefon v mestu Tu Tukaj, Babi-čina hiša, Srebrna račka, Zlata račka, Dober dan, palčki, Doživljaji mačka Toša, Križam kraž,« je bil zgovoren Igor Pavlic iz 3. a. Anka Naglic, 6. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Intervju z Jožico Žun Gospa Jožica Žun je bila od leta 1980 do letošnjega aprila ravnateljica osnovne šole Davorina Jenka. Ob odhodu v pokoj smo ji postavili nekaj vprašanj v zvezi z njenim delom. Gospa Jožica Žun, Vas je 30-letno delo v šoli kaj utrudilo? »Delo v šoli me je veselilo, zato nisem utrujena. Vendar pa ima vsak človek svoje dobre in slabe dni, in sem tako kakšen "dober dan" prišla domov vsa vesela in zadovoljna, včasih pa se človeku kaj ponesreči in ni tako dobre volje.« Ko pogledate nazaj... ali bi radi kaj spremenili? Kakšno svojo odločitev? »Gotovo. Vsak človek dela napake in bi jih rad popravil. Nihče ni brez napak in tudi veliki državniki so delali napake, za katere so kasneje povedali, da bi jih radi spremenili.« Kaj ste si mislili o politiki gospoda Venclja, bivšega ministra za šolstvo in šport? »Pričakovali smo, da bo za šolstvo naredil več. Saj veste, ko smo se osamosvojili, smo vsi mislili, da se nam bosta cedila mleko in med, vendar nam je ta visokoleteča predvidevanja razbila kruta realnost.« Kako ste se navadili na sedanje življenje? Brez šole in njenih vsakdanjih težav? »Na vsako stvar se je težko navaditi. Tudi meni na začetku ni bilo lahko, lahko bi rekla, da meje preganjalo nekakšno "šolo-tožje".« Če bi bili še enkrat mladi, kaj hi postali? »Vsekakor bi postala učiteljica. Ta poklic mi je posebno všeč, saj je poln izzivov in nenehnega gibanja, zato mi je globoko prirasel srcu.« S čim se zdaj ukvarjate? »Ukvarjam se predvsem z gospodinjstvom, tudi vrt mi vzame veliko časa, saj večino zelenjave pridelam doma. Ob večerih pa rada preberem tudi kakšno dobro knjigo.« Ste si mislili, da se bomo od Vas tako lepo poslovili? »Nisem si mislila, da me boste tako lepo počastili, v bistvu je bila to tako hitra odločitev, da o slovesu nisem niti razmišljala. Vsem udeleženim se prav lepo zahvaljujem.« Ste bili med ravnateljevanjem zadovoljni z učenci naše šole? »Bila sem zadovoljna, vendar se vedno najde kaj, kar meče slabo luč na vse ostale. Posebej pa me je jezilo to, da se je v šoli delalo vse več škode. Učenci, ki to delajo, se morajo zavedati, da se vsa škoda plačuje iz žepov njihovih staršev in mislim, da tudi ne bi bili veseli, če bi to, kar delajo v šoli, delali doma, saj moramo vsi paziti na šolsko in domačo lastnino.« Bi prišli nazaj? »Zdaj ne več, saj sem se odločila, da grem v pokoj. Čeprav je bila to usodna odločitev, mislim, da sem ravnala prav« Tony Štupar, 6. c r. OŠ Davorina Jenka Cerklje MALA ANKETA Že mislijo na novo šolsko leto Naj šolarje povprašam, ali so že kupili knjige za naslednje šolsko leto, ali že imajo torbo, zvezke, puščico in vse ostalo, so mi naročili v redakciji. Skorajda neumno se mi je zdelo, da moram v tej vročini vrtati vanje, ko so komaj zaživeli v pravih počitnicah. Kdo bi zdajle mislil na novo šolsko leto! Pa sem se zmotila. Torbe so skorajda že pripravljene ali pa šolarji že točno vedo, kje bodo tisto, kar jim manjka, v kratkem dobili. Največje vredno, če imaš starejšega bratca ali sestrico, da knjige enostavno "podeduješ". Bine Volčič, OŠ Stane Žagar v Kranju, doma iz Drulovke: "Vse knjige za 6. razred že imam, dobil sem jih od brata. Zanj, za 8. razred, pa jih bomo dobili preko Modrega Janeza. Že lani smo knjige nabavili preko Modrega Janeza. Jaz moram dobiti le še zvezke in puščico, pa bo torba pripravljena." Darja Ramšak, Orehek pri Kranju: "Vsega še nimam za 6. razred, knjige pa bom, razen matematike, dobila od starejšega brata. Nekaj knjig bomo menda dobili tudi v šoli. Torbo imam novo, je s Češke, tudi puščico imam. Potrebujem le zvezke in telovadne copate, to bova pa z mamo šli kupit prihodnji teden." Maja Brezar, Britof pri Kranju: "Polovico knjig za 7. razred imam od sestre, ostalo bomo še do konca meseca šli iskat v knjigarno. Predlanskim smo knjige kupovali preko Modrega Janeza, ko so nam pa letos poslali prospekt, smo ugotovili, da imamo razen nemščine in biologije že vse doma. Po zvezke bomo šli v Skofjo Loko v trgovino Pagat, kjer bodo dobili one italijanske s spiralo. Torbo bom dobila novo, stara je v treh letih odslužila, puščico mi bo pa sestra sešila iz koščkov usnja." Primož Šare i/. Stražišča pri Kranju: "Knjige za prvi razred je mamica naročila pri Modrem Janezu, za avgusta so jih obljubili. Komaj čakam, da jih vidim. Puščico že imam, svinčnike in voščenke tudi, po zvezke bova pa z mamico šla v Trboje, kjer jih v zasebni delavnici delajo in prodajajo. Prima ovitke imajo!" • D. Dolenc Luna Glej na nebu hlebec sira, ki mi ponoči ne da mira. Kjerkoli hodim, kjerkoli sem, povsod me spremlja, kamor grem. ( c \cm na poli aH doma, pOVSOdje : mano (a gospa. Če kaj ušpičint, če se bojim, vse ona vidi, » mi smeji. Le čakaj, luna, ko te ne bo. ko boš odplula za goro' Takrat bom prosta, tra-la-li. in bom počela sto stvori. Polona .leseničnik, OŠ Ivana Groharja Škofja loka j BUENOS AIRES - KRANJ DUH OSVAJA VESOLJA - SRCE DOMOVINO Včeraj, 23. julija, je občina Kranj povabila 14 deklet in 10 fantov maturantov, Slovencev iz Buenos A i resa na krajši program. V avli SO Kranj jim je na citre zaigrala Vida Učakar, /apel pa jim je oktet KI.AS i/ Predoselj. Maturantje se bodo /atlr/;>li v Sloveniji do 22. avgusta. Včeraj so si ogledali tudi hre/jansko ba/iliko in Bohinj, /adnjega v mesecu pa so povabljeni na Kranjsko noč, kjer bodo tudi dvakrat prenočili pri slovenskih dm/inah. Nevenka Godec - Prvič sem v Sloveniji in pri/nam. da seffl zelo srečna. Moj oče je odšel v Argentino na začetku drugI svetovno vojne in je 12 Belja-k.i. mati, ki je So\omeščanka pa dvanajst let kasneje. Vedno sta me učila slovenščine, obiskovala pa sem tudi slo« venski osnovnošolski tečaj, ki zajema sest predmetov: slovenščino, zemljepis, etnologi* jo. /ivo besedo (recitiranje)« kričanski nauk ter svetovne nazore. Slovenska sola mi je dal* nov pogled na domovino. >c" posebej oh osamosvojitvi, da* nes pa me ji do sol/ ganila petem vašega okteta. Zelo sem hvah* zna tudi občini Kranj, da je omogočita potovanje po Slovenu* zahvaljujem se za lepo knjigo, ki smo jo vsi prejeli, "POD ZV$J NOM S\ 1 11 GA KANCU \ n \ ter vodnik po Kranju. Rada w se vrnila \ domovino Slovenijo, ker JO zetO pogrešam, kinih toim1 du prej nisem bila nikoli v Sloveniji, saj: Duh osvaja vesolja, s**' ee pa domovino, vlomov mo Slovenijo • P. Kozjek ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Ta mesec na vrtu Kitajskega ohrovta ne smemo sejati prej. kot od srede julija dalje. To je rastlina, ki se najbolj bujno razvija v kratkih dnevih in dolgih nočeh, zato je izrazito jesenska rastlina. Uporaben je kot zelena solata, daje pa tudi okusno kuhano prikuho. Sejemo ga v kupčke, da ne razsipavamo brez potrebe semena. Vrste naj bodo oddaljene po 40 cm, v vrsti pa posejemo 4 do 5 semen na vsakih 35 do 40 cm. Prav tako je najbolje saditi od srede julija naprej zimsko endivijo. Endivija se močno razraste, zato jo sadimo v razmaku 30 x 30 cm. Sadik ne smemo saditi globlje, kot so rasle prej. Nekatere sorte poletne endivije so samobelilne; če takšnih sort nimamo, moramo rastline kakšnih 10 dni pred pobiranjem zvezati, da se listje ubeli. Zato tudi imenujemo poletno endivijo solata vezulja. Z beljenjem postanejo posebno notranji listi nežni in izredno okusni. Pridno pobirajmo kumare. Več kumar ko poberemo, več novih nastavkov bodo rastline pripravile za pozneje. Če pustimo na rastlini predolgo doraščati plodove, se lahko zgodi, da bodo nekateri mladi plodiči kar odpadli. Zato je tudi napak, če pustimo nekatere plodove za seme. Ko nabiramo kumare, ne smemo biti nerodni in grobi, da ne poškodujemo vrež. Po potrebi uporabljamo oster nož. Julija sadimo za prehrano namenjeno podzemsko kolerabo ali kavio. Sadike posadimo tako, da zemljo krepko pritisnemo h koreninam. Razdalja med sadikami naj bo 30 x 30 cm. Novozelandska špinača bo dobro delala, če ji bomo redno dogno-jevali. Za sušo ta špinača ni preveč občutljiva, saj se prav razbohoti šele v poletni vročini. Po vsakem gnojenju jo tudi zalijemo, da lažje sprejema hranila. Kdor hoče imeti avgusta debele paprike, naj julija ne skopari z gnojili. Gnojimo enkrat tedensko, gnojilo ali gnojni zalivki pa ne smejo poškodovati občutljivega listja. Kdor hoče, lahko še julija sadi por. Razdalja med rastlinami naj bo 15 x 15 cm. Pri tako poznem sajenju rastline ne bodo več tako postavne, kot sicer, zato ni potreben med rastlinami tako velik razmik. Tudi sadimo lahko samo 10 cm globoko, saj se podzemni del stebla ne bo utegnil tako močno razviti kot pri zgodnjem sajenju. Maja posajen por redno okopavamo, gnojimo in po potrebi zalivamo. Julija še lahko uporabljamo gnojilo z nekaj več dušika. Če gnojimo z gnojilnimi zalivki, z njimi zalivamo vsak teden enkrat. Ker ima por korenine zelo globoko, rahljajmo in okopavajmo zemljo. Motovileč za jesensko rabo sejemo prvič zadnje dni julija. Če ga sejemo ta čas, ga bomo lahko nabirali v drugi polovici oktobra. Motovileč ni občutljiv na mraz, tako da nam bo dajal še pozno jeseni dobrodošlo svežo solato. Setev v vrste se bolje obnese kot setev na široko. HORTIKULTURNO DRUŠTVO KRANJ Zanimive ekskurzije Kranj, julija - Hortikulturno društvo pripravlja zanimive ekskurzije tudi za avgust in september. Tako se bodo eni inskern .servisu < Ljubljanska cesta), postavili novo avtopralnlco. Odlikujejo jo popolnoma avtomatsko delovanje, visoka kapaciteta ter varno obratovanje, predvsem pa dejstvo, cla nežno, a temeljito opere in zaftčiti Vase vozilo. Pralni programi, vključno s pranjem podvozja In preventivno /.isvit. > lakiranih površin z vročim v o« Lan jem, omogočajo po[K>lno nego zunanjosti Va.tega vozila, čistilna srciLsrva ne vsebujejo fosfatov m 10 okolju |>rijazna Avtopralnica obratuje vsak dan od 7 do ll ure. Privoščite tudi drugim, da občudujejo Vaše vozilo! SOBOTA, 25. julija 1992 PROGRAM TV SLOVENIJA 9.30 9.40 9.40 9.55 10.05 10.55 11.45 12.00 12.05 12.50 14.25 14.30 14.35 15.25 15.30 17.00 17.50 17.55 18.00 18.10 19.00 19.05 19.10 19.15 19.25 19.30 20.26 20.30 20.30 20.55 21.45 21.55 22.35 22.40 22.45 0.10 Video strani Izbor Radovedni Taček: Stolp Lonček, kuhaj: Zabeljeni domači rezanci Modro poletje, ponovitev 7. in 8. dela španske nadaljevanke Zgodbe iz školjke Slovenija - umetnostni vodnik: Štajerska-Dornava-Ma-riborsko območje Poročila TV Dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Napovednik Večerni gost: prof. dr. Hubert Požarnik, ponovitev Napovednik Pierre de Coubertin, francoski film Tednik, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik W. Creatorex: Letalska družba, angleška nadaljevanka EP, Video strani Risanka Napovednik Žrebanje 3x3 EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip EPP Sova Murphv Brovvn, ameriška nanizanka Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport EP, Video strani Napovednik 30 stopinj v senci, ameriški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.20 Video strani 16.30 Sova, ponovitev; Roseanne, ameriška nanizanka, Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 17.45 Po poteh do sebe, izobraževalna serija 18.05 Angleščina v poslovnih stikih 18.15 Angleščina v poslovnih stikih 18.30 Alpski večer '92, 4 oddaja 19.00 Kremenčkovi, ameriška risana serija 19.25 EPP 19.30 Poletne olimpijske igre Barcelona '92, prenos otvoritve 23.30 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Velika avantura, ponovitev francosko-angleškega filma 12.30 A Shop 12.45 Video strani 19.00 Napoved sporeda in vreme 19.02 Risanke 19.15 Rolanje s hobotnico 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.32 Intervju 21.00 Čebulno polje, ameriški barvni film 23.00 Vi-deogrom 0.15 Vreme 0.17 Dnevno informativni program 0.30 Nekateri ga imenujejo jazz 1.30 Erotična uspavanka 1.45 MCM 2.00 Video strani TV AVSTRIJA l 9.00 čas v sliki 9.05 Trojka iz kioska 9.30 Boj za obstanek 10.00 čez hribe in doline 10.05 25 julija 1934 12.30 Hello Avstrija, heilo Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Ti si glasba, nemški glasbeni film 15.05 Na ameriškem jugu 15.30 Jaz in ti 15.35 Kum Kum 16.00 Otroški Wur-litzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVerner Fend: Moja knjiga o džungli 17.30 Cirkisimo 17.55 Ribje zgodbe 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.30 Umor je napisala 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Dotakni se in si mrtev 22.00 Zlata dekleta 22.25 Puzzle, avstral ski film 0.00 čas v sliki 0.06 Vozijo ponoči, ameriški film 1.35 Poročila 1.40 Ex libris 1.45 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 12.45 10(X) mojstrovin 12.55 Leksikon umetnikov 13.00 Šport 17.00 Veliki praznik 17.30 Ozri se po deželi 18.00 Trojka iz kioska 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Poletne Ol '92 Barcelona 23.10 Nogomet 23.30 čas v sliki 23.40 X Large Nighttline 0.35 Manhattan Cable 0.55 Public enemy 1 20 čas v sliki 1.25 Ex libris 1.35 1000 mojstrovin 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.00 TV koledar 8.10 Horoskop 8.15 Santa Barbara 9.00 Poročila 9.15 Slika na sliko 10.00 Poročila 10.10 SLOVENIJA 1 22.45 30 stopinj v senci, ameriški barvni film Zgodba se dogaja v Florida Kevsu, južnjaškem obvodnem mestecu, kamor se vrne glavni junak in se poskuša neodvisno od staršev, vendar s pomočjo svojega ekscentričnega deda osamosvojiti. Možnost je, da se začne ukvarjati s čolnar-stvom, saj v kraj prihajajo ribiči in najemajo ribiške ladjice. Pri lokalnem izdelovalcu čolnov naroči svoje plovilo, toda že prva vožnja se konča zanj tragično. V to osnovno zgodbo so vpletene zgodbe krajanov, predvsem pa je izrisana podoba premožne, nekoliko dekadentne južnjaške družine, ki zaradi premožnosti obvladuje življenje kraja. Za zelenimi vrati 10.40 Hanibal Lučić in njegov čas 11.10 32. festival otroka Šibenik 12.00 Poročila 12.10 Izbrali smo med tednom 12.50 Izbor programa za tujino 13.20 M. Petrovič Musorgski: Boris Godu-nov, opera 14.00 Poročila 14.10 Ža ba in kit, kanadski barvni film 15.40 Denver, poslednji dinozaver, risana serija 16.00 Poročila 16.10 Zagrebška frontna linija, dokumentarna oddaja 16.55 Poreč: Malavizija 18.00 Poročila 18.10 Priče vojne 18.20 Santa Barbara 19.00 V začet ku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.25 Falling over backvvards, kanadski barvni film 22.10 Megla pod Radušem, dokumentarna oddaja 22.45 TV dnevnik 23.30 Slika na sliko 0.15 Poročila v nemščini 0.20 Poročila v angleščini 0.25 Horoskop 0.30 Poročila 0.45 Maraton z nadaljevanko: Daljna dežela, 1.-4. del avstralske nadaljevanke 3.00 Poročila 3.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.40 Video strani 15.50 Korziška brata, angleški barvni film 17.50 Dober večer, Japonska, potopisna serija 18.00 Poletne olimpijske igre Barcelona '92 19.30 TV dnevnik 19.55 Poletne olimpijske igre Barcelona '92 - Otvoritev, prenos iz Barcelone 23.25 Polnočni klici, ameriška nanizanka 0.00 HIT Depo 2.30 Video strani RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet - 11.20 - Tečaj nemškega jezika - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika -12.55 - Pet zavpet - 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 -Jutri nasvidenje - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi 12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Kuharski nasvet, obves;ila 14.30 - Novice, EPP 15.00 - Učimo se angleščine 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obve stila 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP 18.00 - Čestitke. EPP 19.00 - Odpoved programa - 1. RADIO Žffil 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj 14.35 - Misel za dan - 14.40 - Minu te za družino 15.00 - Dogodki da nes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Sloveni ja - 16.00 - Radio Ziri spet z vami -napoved programa - 16.15 - Nagra jenec oddaje Od srca do lonca 16.20 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri vmes EPP, obvestila 17.00 - Športni utrinki -18.00 - Novice osmrtnice 19.00 Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan 16.10 - Obvesti la - 16.30 - Nekaj vam imamo povedati 17.00 Obiskali smo ... 17.45 Zakladi Tržiča 18.40 - Zelena bu dilka 18.55 - Tudi jutri se slišimo 19.00 Slovo KINO 25. julija oI^Ia6' kom NE RECI MAMI' DA SM0 SAMI ob 17 19 in 21 uri STORZIC franc nem trda erot SRČECE ob 18 in 20 uri ŽELEZ AR amer akcij krmr film FX 2 ob 17.. 19 in 21 uri DUPLICA prem amer akcij filma OBRAČUN V MALEM TOKIU ob 18 in 20 uri RADOVLJICA amer kom MANEKENKA ob 18 in 20 uri NEDELJA, 26.julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.05 Video strani 9.15 Program za otroke, ponovitev 9.15 Živ, Žav, ponovitev 10.10 Plamenica, ponovitev angle-ško-slovensko-češke nadaljevanke (1/6) 10.35 Zvoki tamburic 11.05 Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, 25. 7. 1992 13.20 Video strani 13.30 Ljudje in zemlja 14.00 Alpski večer 92. ponovitev 4. oddaje 14.30 Napovednik 14.35 Sova, ponovitev Murphv Brovvn, ameriška nanizanka Zakon v Los Angelesu 15.50 Venkee Doodle Dandv, ameriški film (ČB) 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.00 EP, Video strani 19.05 Risanka 19.15 Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Zrcalo tedna 20.26 EPP 20.30 Zdravo 21.30 EPP 21.30 Velike trgovske poti, angleška dokumentarna serija 23.10 Napovednik 23.15 EP, Video strani 2320 Sova Ameriške video smešnice, 6. oddaja ameriškega varietej-skega programa Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 0.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.50 Video strani 14.00 Hockenhe im: Formula 1, prenos 16.40 Poletne olimpijske igre Barcelona '92 20.00 Brezdomci, angleška doku mentarna serija 20.55 Slavko Batu-šić - Lada Kaštelan: Sestri, film HTV 21.40 Mali koncert: Volodja Balžalorskv, violina 22.00 Poletne olimpijske igre Barcelona '92 1.15 Video strani PROGRAM TV HRVAŠKA 7.40 Pregled sporeda 7.45 Horo skop, ponovitev 7.50 TV koledar 8.00 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Smogovci 9.30 Cobijeva četa. španska risana nanizanka 10.00 Slovesna otvoritev mednarodne revije folklore, prenos 11.35 Tele skop, mikroskop in kromatograf, poljudnoznanstveni film 12.00 Po ročila 12.10 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Hišni ljubljenčki, ameriška zabavna oddaja 14.00 Poročila 14.10 Mikser M 15.05 Daktari, ameriška nanizanka 15.55 Risanka 16.00 Poročila 16.10 Oper ne arije 16.40 Turizem po naročilu 17.10 Viharni vrh, angleški barvni film 18.50 Ovidij, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20 05 TV vinjeta Poreč 20.30 Ljubezen za Lidijo, angleška nadaljevanka 21.20 Blue moon 22.00 Međugorje kra Ijica miru v vojni 22.35 TV dnevnik 23.15 Šport 23.35 Slika na sliko 0.20 Poročila v nemščini 0.25 Poročila v angleščini 0.30 Horoskop 0.35 Po ročila 0.50 Video strani 2, PROGRAM TV HRVATSKA 12.40 Test 13.00 Avtomobilizem: Formula 1 za VN Nemčije 14.30 Po letne Ol Barcelona '92 0.56 Video strani KANALA 8.30 Napoved sporeda/Marianne, risana seri|a 9.00 Ohranimo zeleno Ameriko, ponovitev ameriške do kumentarne oddaje 10.00 Tropska vročica 11.00 Diamanti, ponovitev ameriško izraelskega filma 12.45 Video grom 14.00 Video strani 19.00 Napoved sporeda, Vreme 19.02 Risanka 19.10 Izbor iz spore da: Dance session 20.00 Risanke 2010 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.10 Interviu, ponovitev 21 30 Operna arija 21.35 Umor po naročilu, angleško kanadski barvni film 0.00 Vreme 0 02 MCM 1 00 Vi deo strani Slovenija 2 20.55 Sestri, hrvaški film Film pripoveduje o dveh sestrah: Juliji in Regini in o prijateljstvu med njima. Govori o tem, kako je mogoče, da se kljub bližini, ljubezni in povezanosti med njima zgodi nekaj strašnega, namreč Julija se zaljubi v Regininega moža in on vanjo. Kako je lahko to storila sestri, s katero je tako povezana! TV AVSTRIJA 1 8.00 Vremenska panorama 9.00 Jutranji program 9.05 Heidi, risana serija 9.30 Vesoljska ladja Enterprise, serija 10.15 Panoptikum 10.30 Bagdadski tatic, ameriško-italijan-ski film 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Trojka iz kioska 13.35 Avtobusna postaja, ameriški film 15.10 Pasta AH'ltalia-na 15.30 Kum Kum 15.50 Skrivnostne palice, lutkovna igrica 16.15 Sedem želja 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Klub za seniorje 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Umor je napisala 19.30 Čas v sliki 19.48 Zakladnica Avstrija 20.15 Številka pet živi, ameriški film 22.00 Oppen in Ehrlich 22.50 Viktor - Viktorija, ameriški film 1.00 Gospod Moto in nepoštena stava, ameriški film 2.05 Čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.00 Poletne 01 '92 11.00 Salzburški festival 1992 12.45 Pogledi s strani 13.20 Dober dan Koroška 13.50 Športno popoldne 17.55 Poletne Ol '92 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 21.00 Salzburški festival 1992 22.00 Budovi nauki 22.05 Dunajska mešanica 22.50 Poletne 01 92 1.30 Čas v sliki ti JELOVICA RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 10.00 - Poročila Radia Slovenije 10.05 - Na vrtiljaku z Roma no (otroška oddaja) 11.00 - Po do mače na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 -Osmrtnice, zahvale - 12.40 - Kme tijska oddaja 13.00 - Dobrodošli med praznovalci 16.00 - Izbor pesmi tedna 17.20 - športna oddaja 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 Radio Kranj jutri 19.00 -Nasvidenje jutri - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, otroški porgam 9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet 11.00 - Radijski sejem, EPP 12.00 - Prvi del čestitk, EPP 13.00 Razgovor, EPP 14.00 - Drugi del čestitk, EPP 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 - Tretji del čestitk, EPP 17.00 - Razgovor, EPP 18.30 Resna glasba 19.00 Odpoved - l. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa radijski koledar EPP 10.00 - športni utrinki 10.20 - Od tu in tam 11.00 - Novice in dogodki osmrtnice obvestila mali oglasi 11.40 -Sprehod po kinodvoranah - 12.00 -Nedeljska duhovna misel 12.15 -EPP 12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev 13.30 - Nedelj sko popoldne Radia Žiri - vmes vreme prometne informacije -kulturni kažipot - športni utrinki -15.30 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 10.30 Dober dan 10.35 Nedelj ski pogovor s stanovanjsko zadru go 11.05 Potuj z menoj 11.25 Mod,li kotiček z Modeno 11.40 -Planinski šopek 12.00 - Pogled v iztekajoči se teden 12.10 - Nedelj ska duhovna misel 12.25 - Podrobnosti iz našega vsakdanjika 12.50 Obvestila 13.20 Iskrene čestitke, najlepše želje 14.00 -Klepet v nedeljo popoldne 14.35 Glasbena lestvica Slovenca 15.30 Na svidenje v torek KINO 26. julija CENTER amer kom NE RECI MAMI, DA SMO SAMI ob 17 in 19 uri, prem amer akcij, krim filma FX 2 ob 21 uri STORŽIĆ franc nem tr da erot SRČECE ob 18 in 20 uri ŽELEZAR prem amer akci| filma OBRAČUN V MALEM TOKIU ob 1 7 , 19 in 21 uri DUPLICA hongkon akcij film ŽIVLJENJE NINJE ob 19 uri, amer trda erot. ZAČETNICA V HIŠI LJUBEZNI ob 21 uri RADOVLJICA amer kom MANEKENKA ob 20 uri Poletje je na višku in zdaj, če kdaj, se je treba odločiti, ali bi se letos vendarle malo le splačalo namakati v slani morski vodi. Nekateri smo pač taki, da smo bolj na horuk in v teh in podobnih zadevah cinca-mo do zadnjega momemta. Sicer pa so v turizmu že zdavnaj minili časi, ko smo že pozimi v agencijah naročali in plačevali dotične destinacije - in bili ob gneči na Jadranu kljub temu redno prebukirani. V svetu se večinoma že pozimi odločajo za sončni jug, ker je red red, plan pa plan. Pri nas gre pa tako ali tako vse od danes do jutri - samo kakšne korajžne jasnovidke vam bodo pošlogale, kaj bo, denimo, že ob koncu letošnjega avgusta. In ko se človek takole čisto zares odloča za cilj ali vsaj smer poletnega dopustovanja, je pač dovzeten za raznorazne informacije, ki mu curljajo bodisi preko časopisov bodisi preko osebnih stikov. Ko lovi tovrstne informacije, napenja oči in privzdiguje ušesa, se mu v potencionalno dopustniško dušo tihotapi rahel nemir, saj je zmeda na tem informativnem področju več kot očitna. Ko bi vse informacije, ki prihajajo iz hrvaškega dela Istre, zlagal na dva kupčka, bi se na enem grmadile skrajno negativne, na drugem pa zmerne in tudi skrajno pozitivne. Plusi so: nizke cene, čisto morje in nikjer čisto nič gneče. Minusi pa: skrajno brezvoljni, resigni-rani turistični kader, zaskrbljeno lokalno prebivalstvo, ki kaj veš kako shaja ob tako nizkih plačah, zaradi slabe oskrbe je na krožnikih bolj malo mesa.... To so ustni viri, pisne pa vidite v cajtengih: da so napisi na vratih gostiln kot psom, Srbom in Slovencem vstop prepove- TEMA TEDNA Na morje dan, glasno zaničevanje slovenskega naroda in podobne stvari, ki pa so žal brez navedbe kraja in časa, tako da nas, rojene dvomljivce, nemudoma popade sum o antipropagandi. Kaj češ, časi se spreminjajo in tudi mi, ki smo izšli iz rdečega enoumja, zapadamo v večplastna razmišljanja, ki jih je prinesel izbruh demokracije in recimo, tržna logika. Zakaj pa se tudi pri nas ne bi že zgodilo prav tisto, kar redno producira tisk na oni strani meje točno pred turistično sezono: ...da pri nas Blejsko jezero cveti, da so alge v Jadranu v polnem razmahu in podobne reči, ki mahoma odvrnejo na tisoče potencialnih dopustnikov od naših krajev. In po vseh subjektivnih sodbah in obsodbah »ali da je fajn ali da ni fajn« zapadeš v prave travme. V resnici izvirajo iz total praznega žepa: če bi bilo kaj več cvenka, bi se kot zdravi in normalni individuum, ki ljubi predvsem sebe in šele potem državo, požvižgal na vse do- pustniške Istre in jo mahnil na Maldive ali Sejšele. Tam zale-gel pod kakšno palmo na kakšnem otočku in se po kakšnih treh tednih že prisilil, da bi spisal eno razglednico za domov. In jo oddal na dan odhoda, da bi priromala enkrat jeseni, ko bi že pihale hladne sapice. In tam res lahko odkljukal politiko vseh ras in barv. Že to bi bilo nekaj, da - pomislite - kar tri tedne ne bi slišal nič o volilni zakonodaji na Slovenskem! In sploh ne bi vedel, ali so Slovenci šli na velevažen referendum o volilni zakonodaji ali so bili tako razumni, da so ga bojkotirali! Kot da ima ta mala država toliko denarja, da bo za vsako zadevo, ki je izključno strokovna stvar pristojnih, razpisovala drage referendume in kot da koga, razen prepotentnih strank, ki si želijo na oblast, sploh zanima volilna zakonodaja! Dajte no mir! Po sili razmer ali po sili praznega žepa se je naravnost treba trapiti s tem, kateri turistični rajoni so varni in kateri niso! Sila spomina na nekdanji počitniški jugo - jug: morje pa plaža pa hladna senčica pa sončni zahod pa morebiti še kakšno žgečkljivo in spogledljivo stranpotje odtehtajo vso morebitno zafrkancijo na meji in vso - upravičeno! - mlačnost gostiteljev na Hrvaškem. Zdaj smo, pravijo, kot nekdaj Nemci: ob za nas ugodni menjavi se sleherna slovenska familija lahko spravi v najboljši hotel in zagnjavi hotelsko osebje, kolikor ji drago. Pravi turistični poslovneži tudi ob slovenski mulariji, ki je prvič v hotelu s petimi zvezdicami in nespretno zapika vilice v kakšen zrezek, da omaka kar frči po belem prtu, pač stisnejo zobe: bolje išta nego ništa! Bolje ti Slovenci kot nič: bolje slovenski ata, ki pride na južino v hotelsko restavracijo ves premočen od znoja in brez majice, mama pa v enodelnih kopalkah kot prazni restavracijski sedeži. Da me zdaj kdo spet ne obtoži kakšnega norčevanja iz slovenske nacionalne biti, kot je prešlo v razširjeno navado! Ne gre za mamo, ki je v restavraciji v kopalkah in ne za ata, ki je v minimalkah: gre za to, da ambient pogojuje manire in - čeprav Slovenci - v hotelsko restavracijo pač ne moreš v beli majici in minimalkah! To po mojem tolerirajo kvečjemu na kakšnih Maldivih in še to samo zato, ker folku kar mahajo dolarji iz žepov! Kakorkoli že opletam s temi Maldivi, jasno je samo to, da me zaradi lastne nelikvidnosti čaka kvečjemu Istra. Maldiv-sko otočje Istra ravno ni in tudi politika mi bo hrumela iz vseh koncev in krajev, ampak kaj češ! Poceni je, mi pa smo Gorenjci...* D. Sedej BLEJSKI PLETNARJI SO SPET »UDARILI » VEN IZ BLEJSKEGA RAJA! Od vile Bled do gostišča na Mlinom sta dva pristana: eden je za privez blejskih pleten, drugi pa za majhne čolne na vesla. Zasebnik Janez Polak in njegova žena Mojca sta si pridobila vsa - in zares čisto vsa - dovoljenja za privez štirih čolnov na tem prostoru. Pletnarji pa očitno z njuno prisotnostjo niso bili zadovoljni in so ju minulo nedeljo nasilno nagnali: pripeljali so tovornjak in njune štiri čolne odpeljali naravnost pred krajevno skupnost na Bledu. Za razumevanje teh blejskih zapletov je treba povedati, da Janez Polak ni noben »prite peneč« in ne podjetni zasluž kar, ki bi si z izposojo čolnov služil mastne denarje. Družini Polakovih je oddaja in izposo ja čolnov življenjska eksistenca, kar dobro vedo tudi vsi pletnarji. In še več: Polakov oče je sam izdelal prvi blejski čoln in leta 1933 so bili na Blejskem jezeru sami Polakovi čolni Tudi Janez Polak je čolnarski mojster in izdeluje vse vrste čolnov, tudi za blejske pletnarje - kar 90 odstotkov čolnov na Blejskem jezeru je izdelal prav Polak! In ker je prodaja teh čolnov v republike bivše Jugoslavije znatno upadla in naročil sploh ni več, Polakovim pač ni ostalo drugega, kot da se začnejo ukvarjati z oddajo čolnov na Blej skem jezeru. Janez Polak zagrenjeno pripoveduje, kaj se je v ne deljo zvečer na Mlinem do gajalo: »Pletnarjem moji čolni ne morejo biti nobena konku renca, saj čolne najamejo večinoma le kopalci, da se z njimi vozijo po jezeru, včasih pa se res kdo odpelje do oto ka. V nedeljo se je dogajalo nekaj, zaradi česar sem ve del, da se bo zvečer nekaj zgodilo. Ko se je kopalec za peljal do otoka in odšel po stopnicah do gostišča na otoku, je blejski pletnar je zno porinil njegov - moj čoln od obale. K sreči je bil tam nekdo, ki je čoln spet »ujel« in ga privezal nazaj. Ko so čolne odpeljali, sem obvestil policijo. Edini na Bledu sem, ki imam za čolne vsa dovoljenja, moji čolni so tudi edini, ki so pregledani, edini, ki so registrirani, kar se nikakor ne more trditi za čolne blejskih pletnarjev. Polakove štiri čolne so blejski pletnarji pripeljali pred blejsko »občino«, češ: tukaj jih imej, oblast...- Koto: I). Sedej Pletnarji so začeli, sem si mislil in zvečer so napravili zares nekaj nezaslišanega, da ne rečem divjega. Proti veče ru so mi začeli groziti, češ: »...če bo kdo tu izposojal, bo domačin, izgini itd. itd., vse v njihovem že znanem nasilni škem stilu. Vedno se sklicu jejo na neke služnostne, fev dalne pravice, ki da jih imajo na Blejskem jezeru samo oni in nihče drug! Ker sem, pri znam, zaradi njihovih neneh nih groženj» stražil« čolne, sem lahko zgodaj zjutraj vi del, kako so pripeljali tovor njak in začeli čolne nasilno trgati s privezov. Hotel sem jih fotografirati, pa so tekli za mano... Skratka: grozljiv ka sredi turističnega Bleda. Oni so pač fizično preprečili pregled lastnih pleten, če prav bi pregled moral biti opravljen. A od vsega je najbolj nerazumljivo in obsodbe vredno njihovo nasilje nad nami! Boli nas, da nihče od pristojnih nič ne ukrepa, da pletnarji delajo, karkoli že hočejo. Že tedaj, ko so nam razrušili pomol, je bilo brez posledic. Ali smo pravna dr žava ali ne? Mi bomo seveda pravno vse dosegli, v resnici pa nič! Ali res ni nikogar, ki bi to preprečil?« Povprašali smo na sekreta riat za notranje zadeve rado vljiške občine, kaj menijo o incidentu, predvsem pa o tem, koliko je resnice na tem, da blejski pletnarji vozijo po Blej skem jezeru z neregistriranimi in tehnično nepregledanimi pletnami. Olga Brlek nam je med drugim dejala: »Pogovarjali smo se z lastniki pleten, predvsem o varnosti njihovih plovil na jezeru. Oni trdijo, da se zadnjih sto let nobena pletna ni potopila in se tudi v prihodnje ne bo. Res so bojkotirali tehnične preglede pleten in so brez nekaterih dokumentov, ki jih zahteva zakon Občina res ni pristojna za tehnične preglede plovil, vendar nam lastniki čolnov morajo predložiti vso potrebno dokumentacijo. Nedopustljivo je, da se branijo, da bi imeli vso opremo, ki je zahtevana zaradi varnosti: nič nočejo slišati o rešilnih jopičih, nič o tem, da mora imeti v pletni vsaka oseba pol metra prostora in tako dalje. Pri varnosti res ne sme biti kompromisov Sankcije so neizbežne: ukrepati bi morali komunalni redar, inšpekcije, polici ja Vsekakor pa bo te ukrepe morala spodbuditi tudi radovljiška skupščina in izvršni svet Tako res ne gre več...« Res je tako nikakor ne gre več! Kakorkoli je že na neki način razumljivo, da se tudi blejski pletnarji obnašajo tr žno in so ostro proti sleherni konkurenci, so njihove metode, kako nebodigatreba sla herno konkurenco izgnati II blejskega raja, prav grozljive! Še posebej pa nedopu; stne zato, ker ti monopolist' blejskega jezera svojih lastnih plovil sploh nimajo pr°' gledanih. Njihov argument: češ sto let se ni nič zgodilo-ne vzdrži! Tudi v Vintgarju 99 let ni nič zgodilo, zadnji pa je zaradi odkrušene skale umrla deklica! Zato bo treba res napravit' red na Blejskem jezeru Tako ,ili druyače'# I). Sedej Slovenci po svetu w Slovenija je na Švedskem popolnoma neznana dežela Stanko Tomazin je že v šestdesetih letih študiral in delal na Švedskem in s to državo je bil povezan vsa minula leta, predvsem na področju turizma. Stanko Tomazin je trideset let delal v turizmu na Bledu in v Kranjski Gori, zalo turistično področje prav dobro pozna. Pozna pa tudi Švedsko, naše ljudi na Švedskem, kamor se bo ob koncu letošnjega poletja spet vrnil. S Stankom Tomazinom smo se pogovarjali o turizmu, predvsem p turistični promociji Slovenije >n o Slovencih v diaspori. Prav o teh temah Stanko tudi občasno piše s Švedske za nekatere naše časopise. Kakšni so Švedi? Kakšen je njihov značaj? »Bo kar držalo, da so taki, kakor se jih običajno ocenjuje: bolj vase zaprti, bolj sami zase, morda za nas neke vrste posebneži. Resnično jih ne zadovolji vsaka stvar; če pa jih, so izredno zadovoljni in hvaležni. Poletje preživljajo Švedi večinoma doma, na jesen in zimo pa se odpravijo na jug v toplejše kraje. Poleti doma uživajo na deželi, če imajo lepo poletje, na katerega so izredno ponosni. Pomladi, marca in aprila, ko je na Švedskem še sneg, se fadi odpravijo na evropska 'grišča za golf. Golf je med najbolj priljubljeni športi, saj je na Švedskem v golf klubih kar 600 tisoč aktivnih igralcev. In še vsak dan jih je več, čeprav se v klub ne pride kar tako: kriteriji so kar ostri in tudi članarina je visoka. Zato, ker so taki ljubitelji golfa, bi si bilo le želeti, da bi tudi pri nas imeli več igrišč za golf, kajti golfisti se vedno selijo z golfa na golf - kot ha- Zardisti!« Kaj bi jim poleg golfa lahko za njihov okus ponudila Slovenija? »Lipico, jahanje, lovski turizem .. Predvsem pa so tako za »Vede kot druge Skandinavce [n Evropejce minili časi, ko so "•'i kot turisti zadovoljni s ho-te'i in hotelsko industrijo. Zdaj *° turistični trend majhni dru-'lnski penzioni z 80 posteljami. Jajček. Tr9ovina VSE ZA OTROKE, ^"ka Puclja 7, Kranj, tel.: °«4/325-103 penzioni, kjer so zaposleni vsi družinski člani.« Pri nas veliko razpravljamo o promociji Slovenije. Kakšne naj bi bile te promocije? »Res ne bi hotel kritizirati, kako so bili v bivši Jugoslaviji vsi promocijski poskusi v tujini zanič, brezuspešni, potratni. Turistični delavci iz Slovenije kot iz bivše Jugoslavije so naredili tudi veliko dobrih promocij. Res pa je, da so bile včasih promocije tako megalomanske, da so se tuji povabljenci kar za glavo držali: na veliko se je jedlo in pilo, učinek pa je bil prav zaradi take potratnosti čisto drugačen: povabljeni novinarji in predstavniki agencij so si mislili: saj so ti Balkanci čisto nori! Slovenija bi morala imeti stalne promocije, ki bi morale biti na kulturni, dostojni ravni. Naša promocija, ki smo jo pred leti napravili na Švedskem skupaj s slovensko gospodarsko zbornico je bila skromna, vsestranska in upam si trditi, da uspešna. Na teh promocijah pa je treba prikazati Slovenijo kot turistično deželo, od njenega čudovitega alpskega sveta do Lipice in morja... Turistični delavci, ki smo na Švedskem, si želimo, da bi na Švedskem ustanovili slovensko turistično agencijo in bili tako stalno navzoči. In kako .Švedi poznajo Sloveni- »Zal - sploh je ne poznajo! Ko Šved konča obvezno devet-letko, nima pojma, kje je Slovaška, Slavonija, Jugoslavija, Slovenija. Geografsko znanje je porazno..« /<■ leta in leta spremljate Slovenci, ki živijo po svetu, tudi na Švedskem. Kako živijo Slovenci v tej skandinavski deželi? »Na Švedskem živi 6.000 Slovencev - prvi val Slovencev je pljusnil na Švedsko v petdesetih letih, ko so naši fantje bežali preko meje in iz begunskih taborišč potovali naprej na Švedsko, ki je tedaj zelo potrebovala delovno silo. Prvi tujci na Švedskem so bili Poljaki, Stanko Tomazin potem so prihajali Italijani iz južne Italije. Drugi val je bil v šestdesetih letih, po reformi. Leta 1966 in 1967 je prišlo na Švedsko kar 50 tisoč Jugoslovanov. Slovenci so na Švedskem za razliko od drugih Jugoslovanov pridni, podjetni, ustvarijo si družino in mirno delajo in živijo, medtem ko je med drugimi prišleki iz bivše Jugoslavije neverjetno veliko mafije. Zavedni Slovenci se združujemo v društvih, moram pa povedati, da so se mnogi Slovenci v preteklosti naravnost bali včlanjevati v slovensko izseljensko matico, ki je bila podaljšana roka UDBE in ZK. Vodili so jo ljudje, ki so bili povezani z ambasado in so neprestano samo vohunili. Slovenci na Švedskem smo nadvse toplo pozdravili - in tudi pomagali - osamosvojitev Slovenije in upamo, da se bomo združevali v slovensko - švedsko prijateljsko društvo, v katerem ne bo nobene politike. Sicer pa je leta 1961 prišel na Švedsko slovenski župnik v okviru slovenske katoliške misije. Gospod Jože Drolc ima 15 od skupaj 30 katoliških župnij in v teh malih slovenskih občestvih je povezava med Slovenci on in seveda slovensko društvo.« Slovenija je v kar precejšnjih gospodarskih težavah. Kako jih ocenjujete vi? »Švedska je visoko razvita in zelo socialna država - v vsem tem razvoju pa nikoli niso pozabili na človeka. Čeprav dnevno slišimo, da so v kakšni firmi zaradi novega računalnika izjemnih zmogljivosti na mah odpustitli na tisoče in tisoče ljudi, ti ne bodo ostali na cesti pozabljeni. Država jim nudi možnost prekvalifikacije, da o socialni podpri ne govorimo. Nihče ne trpi pomanjkanja. Slovenija bi morala čimprej iz iz teh prehodov: od nekdanje planske do sedanje špekulacij-ske ekonomije v globalno ekonomijo. Država se res ne more neposredno vmešavati v tržno gospodarstvo, mora pa s pametnimi ukrepi in nadzorom usmerjati ekonomske tokove neke družbe. Baltiške države kot Estonija in druge so ubrale povsem drugo pot: ne da bi izgubile karkoli od svojega narodnega ponosa in identitete, so hvaležno sprejele tuji kapital in nedvomno jih čaka gospodarski razcvet. Slovenija pa je poleg vsega v svetovnih medijih absolutno premalo navzoča: sploh je ni! Kaj Slovenci v diaspori mislite o aktualnih razpravah, da ne bi smeli voliti na naslednjih slovenskih volitvah. »Verjemite mi: to je Slovence po svetu zelo zabolelo! Slovenci, ki smo po svetu, nismo vsi belogardisti. Da se razumemo: Slovenci, ki imamo slovensko državljanstvo, bi morali voliti. To je samoumevno v sleherni demokratični družbi na svetu! Šved, ki uživa pokoj in je že kakšnih dvajset let na nekem otočku na Maldivih, bo v času švedskih volitev čisto samoumevno izpolnil volilni listek, zapečatil kuverto in oddal svoj volilni glas na lokalni pošti. Tega, da Slovenci, ki imamo slovensko državljanstvo, ne bi smeli voliti, si samostojna slovenska država nikakor ne sme dovoliti...« • D. Sedej ZADETEK V PETEK Danes, v petek, 24. julija, od 16. do 19. ure bo na Radiu Žiri že deveti ZADETEK V PETEK. Ker nas kar precej bralcev Gorenjskega glasa, ki Radia Žiri ne sprejemajo zaradi oddaljenosti, sprašujejo o tem, kakšna so vprašanja v tem kvizu, jih nekaj objavljamo -sami ocenite, ali je Zadetek v petek (pre)težek kviz. A-7 V teh dneh v škofjeloški občini, točneje v Selški dolini, poteka zanimiva in odmevna turistično etnografska prireditev. Že od prejšnjega petka poteka bogat program, ki bo v center Selške doline - kjer poteka - privabil veliko obiskovalcev. Katera prireditev je to, ki poteka že tridesetič? A-7: odogovor ČIPKARSKI DAN V ŽELEZNIKIH A-8: Prejšnji petek, soboto in nedeljo je turistično ponudbo Gorenjske obogatila Blejska noč - no, letos so na Bledu tej prireditvi s tisoč lučk na jezeru, gorenjskim ognjemetom, dali drugo ime - kako izgleda taka "fešta", ste lahko videli prejšnji teden na Bledu Sprašujemo vas, kako so letos poimenovali to prireditev'? A-8: odgovor: RIKLIJEVI DNEVI B-7: Prejšnji petek se je končal slovenski del 8. mednarodnega festivala Idriart, ki mu predseduje violinski virtuoz Miha Pogačnik Začetek in zaključek festivala sta bila na Bledu, vmes pa so potekali celodnevni izleti in sočasno koncerti Eden od njih je bil tudi v škofji Loki - kje? B-7 odgovor: V KAPUCINSKI CERKVI (možen tudi odgovor: Spodnja Sonca) B-9: Vsakega slovenskega prometnega ministra doslej je velikokrat bolela glava zaradi slovenskih železnic - ta sistem z 12.500 zaposlenimi je v škofjeloški občini prisoten le z odsekom proge Jesenice - Ljubl|ana. A naši predniki so v letih 1903 - 1931 izdelali projekte za dve progi na loškem ozemlju, ki nista bili zgrajeni. Oba projekta je z variantami predstavila Nataša Budna v letošnjih Loških razgledih Kateri središči so pred več kot 60 leti želeli z železnico povezati tudi s Skofjo Loko? B-9: odgovor: ŽIRI. ŽELEZNIKI KOPJA I <>KA S(xhIii|i Itn W - fotografiranje za vse vrste dokumentov - komercialna fotografija - razvijanje filmov GLAS Podjetje za proizvodna servis, trgovino in transport Sveti duh 185, Škofja Loka Tel: 064/632 346 Fax: 064/631 927 PONEDELJEK, 27. julija 1992 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 9.15 Video strani 9.25 Program za otroke 9.25 L. Suhodolčan: Naočnik in očalnik 9.55 Planinica 10.10 J. VVinterson: Pomaranče niso edini sadež, ponovitev angleške nadaljevanke 11.05 Forum, ponovitev 11.25 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.50 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Napovednik 15.35 Sova, ponovitev Ameriške video smešnice, ameriški varietejski program Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 16.50 Obzorja duha, ponovitev 17.20 Dober dan, Koroška 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke 18.10 Radovedni Taček: Kruh 18.25 Lonček, kuhaj: Ribja pašteta 18.35 EP, Video strani 18.40 Ali bodo preživeli?, angleška poljudnoznastvena serija 19.10 Risanka 1920 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.00 EPP 20.05 Stara vohunska mačka, angleška nanizanka 20.30 EPP 20.35 Mednarodna obzorja: Afrika 21.15 Jean Anouilh: Cecilija ali šola za očete, TV priredba 22.20 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 23.15 Napovednik 23.20 EP, Video strani 23.25 Sova 23.15 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 0.10 Hemingvvav, evropsko-ame- riška nadaljevanka 1.10 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 12.00 Video strani 12.10 Poletne olimpijske igre Barcelona '92 17.15 Video strani 17.25 Poletne olimpijske igre Barcelona '92 0.30 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.10 Pregled sporeda 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška/ Poročila 9.30 Srečni ljudje, serija za otroke 9.45 Igračkanje, lutkovna serija 10.00 Poročila 10.10 Dobro jutro. Hrvaška 12.00 Točno opoldne -poročila 12.10 Dragi John, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.55 Življenje v barvi, francoska nadaljevanka 14.45 The big blue 15.10 Malavizija 15.35 Super babica, otroška nanizanka 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 17.10 Poirot, angleška nanizanka 18.00 Poročila 18.10 Marke ne padajo z neba, dokumentarna oddaja 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.25 Volitve '92: Predstavitev strank 23.35 TV dnevnik 0.15 Slika na sliko 1.00 Poročila v nemščini 1.05 Poročila v angleščini 1.10 Horoskop 1.15 Poročila 1.30 V'deo strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 13.30 Test 13.45 Poletne Ol Barcelona '92 20.00 Marlboro music shovv 20.30 Poletne Ol Barcelona '92 1.15 Viodeo strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Čebulno polje, ponovitev ameriškega filma 12.30 A Shop 12.45 Video strani 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 Risanke 19.10 A Shop 19.25 Rolanje s hobo tnico 19.45 A Shop 20.00 Risanka 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.45 Tristana, špansko italijanski-francoski barvni film 22.20 Kanalizator shovv 23.20 A Shop 23.35 MCM 1.00 Vi deo strani TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranp program 9.05 Raji za živali 9.30 Slika Avstrije, ponovitev 10.00 Zakladnica Avstrije, ponovi tev 10.30 Avtobusna postaja, pono vitev ameriškega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Batman 14.25 Tarzan in sin, ameriški film 15.45 Glasbena skrinja 16.00 Jaz in ti 16.25 Resnična zgodba Spita MacPheeja, avstralska nadaljevanka 16.50 Jaz in ti počitniška igra 17.00 Mini čas v sli Slovenija 1 21.15 Cecilija ali Šola za očete, francoska drama Francoski dramatik Jean Ano-ulh je enodejanko "Cecilija ali Šola za očete" napisal po vzoru Molierovih komedij in jo uvrstil v trilogijo "briljantnih igric". Igriva lekcija, ki jo dve duhoviti ženski zaigrata v odgovor na sebičnost in samo-Ijubje moških, si to oznako v celoti zasluži: "Cecilija" je delo lucidnega poznavalca človeških slabosti, duhovitega in spretnega komediografa ter iz-brušenega stilista - to pa so kvalitete, ki igro "Cecilija ali Šola za očete" uvrščajo med mojstrska dela komičnega zan- ki 17.10 VVurlitzer 18.00 Trojka iz kioska 18.05 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Kakšna sreča, da imamo Marijo 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Miami Vice 22.10 Dirigentova skrivnost, belgijsko-francoski film TV AVSTRIJA 2 6.00 Poletne Ol '92 13.00 Čas v sliki 13.10 Olimpijski telegram 13.15 Poletne Ol '92 16.00 Svet sredi stoletja 16.30 Lipova ulica 17.00 Poletne 01 '92 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Poletne Ol '92 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 22.30 Iskanje boljšega sveta 23.15 Poletne Ol '92 1.30 Čas v slik/ 1000 mojstrovin RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) 9.20 -Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) - 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija - 16.20 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok 18.00 Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 -Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvide-nje jutri L RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 Obvestila 14.30 - Novice, EPP 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila 16.30 Novice, EPP 17.00 - Osrednja tema, EPP 18.00 Čestitke 18.30 Informati vna oddaja BBC, EPP l, RADIO ŽIRI 14.00 Napoved programa 14.10 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 - Tolar za knjigo 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.30 - Prenos dnevno infor mativne oddaie Radia Slovenija -16.00 - Radio Žiri spet z vami na poved programa do 19. ure 16.15 Od srca do lonca 16.30 EPP 17.00 - Športne novice 17.10 -Otorški program 18.00 ■ Novice in obvestila 18.10 - Mladinski program 19.00 Odpoved programa KINO 27. julija CENTER amer kom NE RECI MAMI, DA SmO SAMI ob 18 m 20 uri TOREK, 28. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.20 Video strani 9.30 Program za otroke Zgodbe iz školjke 10.20 Nekoč je bilo... življenje 10.45 Ljudje in psi, 5. del 11.10 Svetovalna oddaja, ponovitev 11.30 Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.50 Video strani 15.10 Video strani 15.20 Napovednik 16.05 Sova, ponovitev Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka Hemingway, evropsko-ame-riška nadaljevanka 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke; Biskvitki, ameriška risana serija 18.35 EP, Video strani 18.40 Alpe - Donava - Jadran 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.00 EPP 20.05 F. Hebrard - L. VeNe: Amba-sadorkin soprog, francoska nadaljevanka 21.00 EPP 21.05 Slovenija - umetnostni vodnik: NUK v Ljubljani 21.15 Kronika, kanadska dokumentarna serija 21.40 Sova Problemčki, angleška nanizanka 22.05 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 23.00 Poslovna borza 23.10 Napovednik 23.15 EP, Video strani 23.20 Sova: Zakon v LA, ameriška nanizanka 0.05 Glasbeni utrinek: E Grieg: Zadnja pomlad 0.10 Svet poroča, ponovitev 0.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.20 Video strani 16.30 Poletne olimpijske igre Barcelona '92 1.15 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Poročila 9.30 Mali svet 10.00 Poročila 10.10 Do bro jutro, Hrvaška 12.00 Poročila 12.10 Dragi John, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.55 Življenje v barvah, ponovitev francoske nadaljevanke 14.45 The big blue 15.05 Malavizija 15.10 Daktari, ameriška nadaljevanka 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 17.05 Gost oddaje 17.10 Poirot, angleška nanizanka 18.00 Poročila 18.10 Med Ugljenom in Pašmanom 18.40 San ta Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.35 Volitve '92: Predstavitev strank 23.35 Dnevnik 0.15 Slika na sliko 1.00 Poročila v nemščini 1.05 Poročila v angleščini 1.10 Horoskop 1.15 Poročila 1.30 Video strani 2, PROGRAM TV HRVAŠKA 14.10 Test 14.25 Napovednik 14.30 Poletne Ol Barcelona '92 17.15 Glasba/Risanka 17.55 Poletne Ol Barcelona '92 23.00 Glasba 23.05 Poletne Ol Barcelona '92 1.25 Vi deo strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.15 Borza 10.30 Tristana, ponovitev špansko-francoskega barvnega filma 12.05 A Shop 12.20 Video strani 19.00 Napoved spore da/Vreme 19.25 Rolanje s hobotni co 20.00 Risanka 20.05 Dnevno in formativni program 20.30 Doku mentarec tedna: Psihiatrija, 1. del 21.00 Highlander II, ameriški znan stvenofantastični film 22.35 Vreme/Dnevno informativni program 22.55 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Trojka iz kioska 9.30 Sedem svetovnih čudes tehnike 10.00 Velike ceste sve ta 10.30 Pisma iz parka, film po romanu Gabnela Garcia Marqueza 11.55 Vzemi si sonce z mize 12.00 Življenje med časi 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Batman 14.25 Njenih dvanajst mož, ameriški film 15.55 Popaj. risanka 16 00 Jaz m ti 16.25 Resnična zgod ba Spita MacPheeja 16.50 Jaz in ti - Počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Trojka iz kioska 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Univerzum: Pingvini - cesarji Antarktike 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Sedem let skomin, ameriški film 22.55 Bakrena past, nemško-avstrijski film 0.25 Chicago 1930 1.15 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 6.00 Poletne Ol '92 13.00 Čas v sliki 13.10 Olimpijski telegram 13.15 Poletne Ol '92 16.25 Leksikon umetnikov 16.30 Orientacija 17.00 Poletne Ol '92 19.00 Lokalni program 19.30 Poletne Ol '92 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Poletne Ol '92 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Poletne Ol '92 1.30 Poročila/1000 mojstrovin RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) 9.20 -Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.56 - Pet za pet - 12.15 Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika 12.55 Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes - 14.20 - Novinarski blok - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.20 - Novinarski blok 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Tečaj nemškega jezika 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 Napoved, telegraf, horoskop, EPP 13.00 - Danes do trinaj stih, EPP 14.00 - Obvestila 14.30 - Novice, EPP 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila - 16.30 Dogodki in odmevi - 17.00 - Zabava vas Braco Koren 18.00 - Čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP 19.00 - Odpoved programa - l. RADIO ŽIRI 14.00 Napoved programa 14.15 -Naše okno 14.30 Devizni tečaj 14.35 - Misel za dan 14.40 - Vaš bančni svetovalec - 15.00 - Dogod ki danes - jutri -15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slov-neija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa - 16.15 - Od srca do lonca 16.30 EPP 17.00 -športne novice 17.10 - Aktualna tema 18.00 Novice osmrtnice obvestila 18.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud 19.00 - Odpoved programa RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan 16.10 Obvesti la - 16.20 Aktualne informacije 16.30 - Športni obzornik - 17.20 -Zanimivosti od tu in tam - 18.15 -Klepet s poslušalci 19.00 - V Četr tek na svidenje - KINO 28. julija CENTER amer kom NE RECI MAMI. DA SMO SAMI ob 18 in 20 uri DOMAČE VIZE ANSAMBEL NIKA KRAIGHERJA S POZDRAVI Z BLEDA Ali prihaja kaseta ansambla Nika Kraigherja z Bleda v pravem času, glede na zmanjšano kupno moč težko odgovorimo. Mogoče se je prav zaradi tega ansambel odločil, da zaenkrat kaseto Pozdrav z Bleda za slovensko tržišče izda v omejeni nakladi v samozaložbi, saj med ljubitelje domačih viž želi s svojo glasbo. Posnetki lastnih skladb pa so osnova tudi za radijsko predvajanje, da ansambel ljudje bolje spoznajo, čeprav je po stažu delovanja že polnoleten. Vsekakor pa drži, da kaseta in laserska plošča (z enakim naslovom) Pozdrav z Bleda za nemško govorno področje predstavlja našo državo in izreka dobrodošlico turistom, ki so blejskemu turizmu po lanskoletni vojni, obrnili hrbet. (Mimogrede v teh dneh jih je po podatkih na Bledu le 700.) " Pojdiva spet na Bled je osrednja pesem na glasbo Jožeta Šmida in besedilo Ivana Sivca, dopolnujeta pa jo dve instrumentalni viži: uvodna Blejski pozdrav in zaključna skladba Blejska noč. Pod domačo streho je viža z nostalgično vsebino, ki jo je odlično solistično zapela Martina Bevc - Spik. Njej je instrumentalno polko napisal Klemen Repe, imenuje pa se Martinčkova polka. Po naslovu zveni fantovsko, to pa zato, ker je Martina doma iz blejsko-bohinj-skega konca, kjer je posebnost, da ženske govorijo na fanta... Pomladno jutro je instrumentalna melodija, v kateri se začuti prebujajočo naravo, Pustni čas je vesela pevska viža, poskopčna je tudi pevska Na plesišču, v instrumentalni verziji pa Za urne pete. Zanimivo temo odpira pesem Stari mizikant, Čipkarica pa obravnava etnološko področje. Pred leti je bila posneta z ansamblom Oglarji, ki sem ga vodil, sedaj pa sem napisal nov aranžma in izvedbo v pevskem duetu. Zanimivo je to, da je prav ta pesem, ki je bila prava uspešnica, na nemški kaseti in plošči izdana v slovenskem jeziku. Na fantovščini pa je priredba avstrijske uspešnice skupine Moskirchnerjev," pove o kaseti Pozdrav z Bleda Jože Teran, član ansambla Nika Kraigherja, ki je za projekt napisal levji delež melodij in polovico besedil. "Nekaj sezon smo imeli na Bledu v hotelu Golf stalne nastope za tuje turiste, ki so se imenovali Blejski domači večeri. Predstavili smo jim značilno slovensko narodnozabavno glasbo s poudarkom na Avsenikih, zaigrali tudi svoje viže in tudi tipično narodno glasbo. V pomoč smo dobili tudi štiri fante iz okteta Lip, prikazali smo gorenjske folklorne plese in poskrbeli za dobro razpoloženje," je povedala o lanskih nastopih pevka ansambla Martina Bevc - Spik. Letos so muzikantje pridno nastopali v tujini na prireditvah pod "celtnami", videli in slišali pa jih bomo lahko tudi na slovenskih nastopih. Drago Papler Sončkov kot Tako... .. Joe Cocker se je odrolal domov, s tam okrog 45.000 ameriškimi, ta zelenimi v žepu. Koncert, ki ga je imel pred tednom dni v Ljubljani, je bil, jasno, mega. Avtogram pa je Joe dal le redkim (beri dvema osebama), jasno tudi Aligatorju, ki je bil oni dan v šestintridesetih nebesih (pojasnilo za Marjano). Baje, da je prejšnji petek namesto Aligatorja v Sončku prodajal en full cool tip. Ja, čisto mogoče. Dobro. Gremo žrebat. Seveda iskana oseba iz prejšnjega tedna je bil Sašo Hribar, katerega je povsod dost', tudi v Ljubnem je baje na veselici malo dolgcajta naredil, kot piše Beti. Jani je zelo domiselno na dopisnico nalepil kar Sašotovo sliko. Ej fora! Žrebal je tokrat zgleden član stranke LSD (Drnovšek pa to) Valentin Klemenčič imenovan Tine Turner, ki bo kmalu diplomiral - če že ni. Ja, srečo je tokrat imela Tadeja Rozman, Tuga Vidmarja 12, 64000 Kranj, Tine Turner in Aligator pa vas, gospodična Tadeja, tudi vabita, da se včlanite v LSD (Drnovšek pa to) stranko. Your Choice. TOP 3 1. Pot polna ognja - California 2. Zaspi pri meni nocoj - Pop design 3. Night Calls - Joe Cocker NOVOSTI Novo kaseto so izdali Rdeči Baron in sicer z novo pevko Ža-no (namesto Saše Einsidler). Zadevi se reče Postavi se zase. Ob 20. letnici Vala 202 je bil v Križankah koncert, ki so ga tam eni lepo zabeležili na kaseto, zdaj pa jo dobite v Sončku. Do sobote lahko tudi kupite (tisti, ki ste prvo izdajo zamudili) ponatis CD plošče Pankrtov (njihov Collection), kajti drug teden... ops to pa že drugam spada. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 56: Drug teden bo namreč prodajalna Sonček zaprta, zato žal naslednji Sončkov kot odpade. Vprašanje pa se glasi - Ali gre Aligator (sončkošef) na dopust ali ne? Možnosti sta dve, ja ali pa ne. Odgovore pošljite do srede, 5. avgusta (torej je časa 14 dni), na Gorenjski glas, pripis "Sonči". Pa še nekaj. Vsi greste najbrž kam na počitnice, h stari mami, k starmu atu, k teti, stricu ali pa celo na morje. Tisti, ki bo od najbolj daleč poslal razglednico na naslov Sonček - Aligator, Cankarjeva 7, Kranj, bo enkrat konec avgusta prejel nagrado -dve kaseti. Na posel torej. Saajoonaaraa (Renata press)! VESELO PO DOMAČE Z ALPSKIM KVINTETOM Leto dni po srebrnemu jubileju, ki pa ga zaradi vojne v Sloveniji muzikantje niso mogli proslaviti, je narodnozabavni ansambel Alpski kvintet zopet polno razprodan z nastopi po tujini. Nekaj jih bo tudi za domače občinstvo, prav v teh dneh pa na televizijskih ekranih gledamo zaporednih šest oddaj z uspelega Alpskega večera '92 na Bledu, ki je idejno nastal prav pri vodji Alpskega kvinteta Jožetu Antoniču. Zasedba Alpskega kvinteta se je lani spremenila v vokalnem delu, kjer je po odhodu Ota Pestnerja, zven iz dueta postal tercet, pevki Ivanki Kraševec sta se pridružila Simona Vodopivec in Braco Koren. Instrumentalisti ostajajo že vrsto let v enaki postavi. Nasploh Alpski kvintet v tujini žanje velike uspehe, za prodane plošeč in kasete pa je bil do-sedaj nagrajen s petimi zlatimi in diamantno ploščo v tujini in dvema zlatima ploščama doma. Letos veliko gostujejo tudi v programih satelitskih in kabelskih TV in sicer na SAT I in RTL PLUS. Za lanskoletno uspešno kaseto in lasersko ploščo Na Brezjah že zvon zvoni, je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla že nova kaseta z naslovom Veselo po domače, ki v opusu Alpcev nasploh zaokrožuje že 25. glasbeni projekt. "Vseskozi smo težili k svojemu zvoku, po katerem je Alpski kvintet takoj razpoznaven. To je alpska glasba klasičnega kvinteta z vplivi moderne glasbe dixielanda, ki ga je naš glavni komponist Ivan Prešeren veliko igral. Tudi novi pevski del seje ujel lepo z instrumentalisti. Da je postal zven tipičen, je pomembna tudi vloga aranžerja Ivana Prešerna, sicer pa ob njem skladbe prispevajo skoraj vsi člani sestava: Janez Pere, Edi Semeja, pa jaz, sodelujeta pa že vrsto let pri projektih Bojan Prešeren in naš nekdanji harmonikar Jože Brunik," je povedal Jože Antonič, vodja Alpskega kvinteta. Besedila v temah opevajo življenje in navade ljudi, naše kraje v svojih podobah in utrip ter lepoto dežele. Na najnovejši kaseti je kar štirinajst viž v ritmu valčka in polke, ki so izšle v nemški in slovenski verziji. Kaseto Veselo po domače predstavlja Jože Antonič: "Polka Pri nas bo ples je veselega značaja, nasploh pa so za plesne poskočne ritme primerne instrumentalne polke Skozi Karavanški predor s pozavno Janeza Pera v ospredju, moderna viža Počitniško razpoloženje z vodilno trobento v jazz stilu, klasična skladba Gremo v Portorož ter v zvenu novost naslovne viže Veselo po domače s tremi harmonikami, ki jih igrajo Edi Semeja, Ivan Prešeren in Simona Vodopivec. V polki Korajžen sem fant se solistično predstavlja Braco Koren, v duetu pa se Ivanka Kraševec in Simona Vodopivec predstavljata z "love story" valčkom Kaj šepeta moje srce in šaljivo v Tofovem stilu Ženska pokonc' drži vogale tri. Ljubezni čas je romantičen valček na besedilo Elze Budau, domoljuben je valček Edija Semeje Rad svoj dom imam, Marjan Stare pa je v besedilu izlil občutja, ko prihaja konec tedna na oddih v počitniško hišico v pesmi Vračam se pod Golico. Polka Na Mežakli mi je dala navdih v mojem okolju v neposredni bližini Gorij, v ta svet pa se vključuje Burnikova melodija Rad moja imam konjiča, za katero sem besedilo napisal v spomin na prijetne čase... Valček Mir si želimo pa je otežen, porodil pa seje ob lanskoletnih vojnih dogodkih, ki bi morali v Gorjah obeležiti 25-letnico glasbenega delovanja." Alpski kvintet ima poleti tri nastope tedensko, jeseni prav tako, po novem letu pa se začne pripravljati na snemanje novega projekta. Že sedmo leto je tonski inženir Stane Knific, znan tudi kot menedžer za slovensko območje, ki skrbi, da je s tehniko 10 ozvočenjem vse v redu in pravočasno na mestu koncerta. SestavJ se lahko pohvali tudi s šestkratnim nastopom v Seniku godcev' Karla Moika, ima pa tudi zasluge pri ambasadorstvu slovenske domače glasbe. Njihova pesem Ljubim te, Slovenija zelena, je že pred leti opevala našo deželo in ponazarjala narodnostno zavest' Sedaj je skladb o Sloveniji mnogo nastalo v raznoraznih ansarn-blih in se je tema že kar obrabila, zato so Alpci Slovenijo s seda; njega projekta za domače tržišče raje poimenovali Rad dom svoj imam... Drago Paplef DESETA LESTVICA 'TRZISKIHTT" TH. Adijo mare - BRANE DRVARIČ 2. Ne pozabi me - CALIFORNIA 3. Viva Las Vegas - ZZ TOP 4. Ne bom ti lagal - POP DESIGN 5. O, mama, mama - BRANE DRVARI C 6. Take a chance on me - ERASURE 7. It's my life - Dr. ALBAN 8. The one - ELTON JOHN 9. Jump - KRIS KROSS 10. Tebi - POP DESIGN PREDLOGI: Tuji: Vaš: Joy - SOUL 11 Soul Naš: I drove ali night - ROY ORBISON Domači: Vaš: Gate na glavo - LAČNI FRANZ Naš: Sanje - ALENKA GODEC Med skladbami iz lestvice in predlogov izberite tri, ki so va01 šle najbolj v uho in jih vpišite v kupon Pripišite dva čisto svo)a predloga in vaš naslov ter vse skupaj pošljite na naslov: DIO TRŽIČ, Balos 4, 64290 Tržič, po dopisnico vrzite kar v r»9s nabiralnik Tokrat smo izžrebali Francija Žumra, Vodnikova j ' 63000 Celje. r Q Slišimo se zopet v četrtek ob 18.05 na frekvencah 95 ' 88 9 Mhz, ali 1584 Khz. Še naprej vas vabiva k sodelovanju v ta ko velikem številu. r Jernej .1. in Jekica (' kupon št. 11 mM*** Predloga Tuji Domaći Naslov "SUC" KRANJ d.O.O. TEL.:212-473 KAJUHOVA 20 ^2-591 Tehnična trgovina, Likozarjeva 1 a, Kranj FAX: 211-887 V zalogi: IZREDNA PONUDBA MOPEDOV TOMOSA ATX 50 C Cena samo 148.000 SIT LADA SAMARA 1300/3V 1500/3V 1300/5V 1500/5V KARAVAN 1500/5V NIVA 1600 YUGO KORAL 45 E KORAL 45 KORAL 55 E_ 457.000 483.600 520.000 546.000 410.000 525.200 358.000 360.500 414.000 Dom učencev in študentov IVO LOLA RIBAR Kranj, Kidričeva 53 Svet doma učencev in študentov Ivo Lola Ribar ponovno razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje z zakonom o usmerjenem izobraževanju določene in posebne pogoje, ki so: — visoka izobrazba pedagoške smeri — strokovni izpit — najmanj pet let vzgojnoizobraževalne prakse — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev doma, kar dokazuje s svojim minulim delom — daje pri svojem pedagoškem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodje doma. Kandidati morajo poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev predložiti kratek opis dosedanjega dela in predstaviti svoj pogled na razvoj doma. Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili in opisom dosedanjega dela naj kandidati Pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izbiri °odo kandidati obveščeni v 30 dneh oziroma po prejemu soglasja ustanovitelia. >3r AVTO ŠOLA ing, HUMAR AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj 216-245 ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja bo v ponedeliek 27. 7. 1992 ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF In ^ornem kolesu YAMAHA _ Sf 311-035 TRGOVINA ZAPRAVUIVČEK STRAŽIŠĆE OBVEŠČA CENJENE KUPCE, DA IMA NA IZBIRO CELOTNI ŠOLSKI IN DARILNI PROGRAM PAPIRUS S 15% POPUSTOM! kakavovo olje za sončenje samo 370 SIT učinkovita zaščita pred soncem Drckjlsan Kranj sIncl 1919 zakaj kupiti novi avto Renault pri KRANJ KRANJ LAB0RE ker ga dobite s 5 do 10popustom ker ga dobite takoj ker vam poklanjajo avtoradio ker vam servisirajo vozilo 20:: ceneje tel.: 223-276 Remont Knnj.UbOfJ tel. 631-482 poslovalnica NAMA Škofja Loka SREDA, 29. julija 1992 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 10.10 Video strani 10.20 Program za otroke 10.20 Biskvitki, ponovitev 10.40 Alice v deželi risb, oddaja TV BiH 10.55 F Hebrard - L. Velle: Amba-sadorkin soprog, ponovitev francoske nadaljevanke 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.50 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Napovednik 15.35 Brezdomci, ponovitev angleške dokumentarne serije 16.25 Sova, ponovitev Problemčki, angleška nanizanka Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke: Živ žav 19.05 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.00 EPP 20.05 Film tedna: Elvis, ameriški barvni film 22.30 EPP 22.35 TV Dnevnik, Vreme, Šport 23.30 Napovednik 23.35 EP video strani 23.40 Sova Nenadni uspehi, ameriška nanizanka 0.05 Zakon v Los Angelesu, ameriška nadaljevanka 0.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 12.05 Video strani 12.15 Poletne olimpijske igre Barcelona 92 17.00 Video strani 17.10 Poletne olimpijske igre Barcelona '92 l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.10 Pregled sporeda 8.15 Santa Barbara 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.35 He-Man in gospodarji vesolja 10.00 Poročila 10.10 Dobro jutro. Hrvaška 12.00 Poročila 12.10 Dragi John, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.55 Življenje v barvah, ponovitev francoske nadaljevanke 14.45 The big blue 15.10 1001 Amerika, animirana serija 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 16.50 Naravne znamenitosti Lošinj 17.00 Ća, kaj, šta 17.10 Poirot Agat-he Chnstie, ponovitev angleške nanizanke 18.00 Poročila 18.10 Hrvaška spominska knjiga Silvije Stra-himir Kranjčevic 18.40 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.30 Volitve '92: Predstavitev dveh predsedniških kandidatov 22.00 V obnovi Hrvaške 22.35 Dnevnik 23.20 Slika na sliko 0.05 Poročila v nemščini 0.10 Poročila v angleščini 0.15 Horoskop 0.20 Poročila 0.30 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 14 10 Test 14.30 Poletne Ol Barcelona 92 0.15 Video strani KANALA 9.45 A shop 10 00 RIS, risanke in spoti 10.30 Highlander II. ponovitev ameriškega znanstvenofantastičnega filma 12.05 A shop 12.20 Vi deo strani 19.00 Napoved sporeda/ Vreme 19.02 Risanka 19.10 A Shop 19.25 Rolanje s hobotnico 19.45 A Shop 20.00 Risanka 20,05 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 2032 Kult Ura 21.00 Kdo tam poje, jugoslovanski film 22.30 Meta morfoze, kratki švicarski film 22.55 Vreme Dnevno informativni program 23.15 A Shop 23 30 MCM 1 00 Video strani TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 905 Trojka iz kioska 9.30 Sedem čudes tehnike 10.00 Velike ceste sveta 10.30 Bud dy lovi samo velike ribe ponovitev italijanskega filma 12.15 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v siki 13.10 Za hodno od Santa Feja Skrivnostni voz 13 35 Batman 14.25 Charlie Brovvn m prijatelji ameriška risanka 15.40 Raji za živali 16.00 Jaz m ti 16 05 Jan Niklas Deček e znam domov - 8.40 - Pregled cnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes 9.20 - Novinarski blok - 10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.55 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice zahvale - 12.20 - Črna kronika ■ 12.55 - Pet za pet - 1300 - Pesem teana -14.00 - Gorenjska dares - 14 30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter - 18.00 - GorenjSKa canes - jutn - 18.20 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutn - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf horoskop. EPP - 12.00 - Evergree^' EPP - 13.00 - Danes do trinajstin. EPP -14.00 - Na obisku, Obvest, a - 14.30 - Novice. EPP - 15.30 - Dogodki m odmevi - 16.00 - Ob ves t a - 16 30 -Novice EPP - 1700 - Sdc:~3 ta se EPP - 18.00 - Čes: tke - 18 30 - Informativna odda.a BBC- ja EPP -1900 - Odpoved p^og^ama 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoveo p-ogra-ra 14 15 -Naše o*-o - 14 30 - De\ m teča -14.35 - M sel za can - 14.40 - . se o cvetju - 15.00 - Dogock ca-es - Litri - 15.30 - P^e-os dnevno- "''rr maitivne ocdae RA S oven a -16,00 - Rac o Ž - spet z napoved programa - 1615 - Ep= -17.00 - Športn nki 17 10 • Iz zgodovine naših krajev - 1800 -Novice - osm-t^ce - crvest a -18.20 - Moj svet - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dobe' ca^ - 16.10 - 01 .es: a - 16.30 - Kaj se doca a :\o -as 16.45 - Mc-ca .as zar -a - 17.30 Novosti z sveta g 3Sbe 18.05 - tr žiSki hit • giasoe-3 estv c3 18 50 Pogled v jutnlnji Gorer s«, g as 19 00 - Jutri se spet si š ~o KINO 30. julija CENTER ame' akcij kr m f\[m FX 2 ob 'J PRINC PLIME ob 20 un In 20 BLED amer kom DSLES d.o.o. Tržič.Cankarjeva 25 NABAVLJA: TOPOLOVO HLODOVINO LIPOVO HLODOVINO v ENE \~0 068!3 ) GORENJSKI GLAS ♦ 16. STRAN Petek, 24. julija 1992 Žrebanje nagradne križanke AVTOMEHANIKE iz Škofje Loke V naše uredništvo ste nam do včeraj - četrtka, 23. julija, do 8. ure, poslali 1.329 rešitev, tričlanska komisija naših bralcev pa je izmed njih izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrado - bon v vrednosti 10.000,00 SIT prejme ŠTEFKA DOLENC, Zg. Bitnje 27, Žabnica 2. nagrado - bon v vrednosti 5.000,00 SIT prejme TONE TOMAN, Brezje 68/a, Brezje 3. nagrado - bon v vrednosti 3 000,00 SIT prejme JANEZ SAJOVIC. Planina 9, Kranj 4., 5. in 6. nagrado v vrednosti 1.000,00 SIT, ki jih podarja Gorenjski glas, pa prejmejo: TILKA LAZNIK-KLEČ, L Hrovata 9, Kranj POLONCA TOMAZIN, J. Puharja 7, Kranj in JERNEJ MIHOVEC, Ladja 4, Medvode PRAVILNO GESLO JE BILO: FIAT AVTO VAŠIH SANJ V sodelovanju s Trgovskim centrom JELEN Kranj smo pripravili novo veliko nagradno križanko s fondom nagrad v skupni vrednosti več kot 20.000,00 SIT. Izmed tistih, ki bodo poslali pravilno rešitev na kupo- NAGRADNA KRIŽANKA nu iz križanke (rešitev dobite iz črk na oštevilčenih poljih!), bo na javnem žrebanju 31. julija ob 20.30 (na začetku Kranjske noči) izžrebanih pet nagrajencev za pet enakovrednih nagrad. - nagrada: družinsko kosilo za 4 osebe (Hotel Jelen) - nagrada: fotoaparat (Techno Kranj) - nagrada: športna majica v vrednosti 4.000,00 SIT (MGV šport) - nagrada: par modnih čevljev (MCO Kranj) - nagrada: izbor pijač (za izžrebanca) oziroma izbor slaščic (za izžreban ko) - Carinthia Rešitve na dopisnicah pošljite do 31. julija na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj - lahko pa jih kar brez znamke oddate v TD Cerklje, TD Škofja Loka ali poslovalnicah Slovenijaturista v Kranju in na Jesenicah. Veliko užitka pri reševanju in sreče pri žrebanju 31. julija v Kranjski noči. H O T E 1 Franc Križnar Glasba festivala Idriart Bled - Slovenija - Koroška (Avstrija), 10. do 17. julij 1992 £e osmič zaporedoma je za nami sloviti blejski del ali samo ena od P?staJ letošnjih festivalov širom sveta in na vseh petih celinah - ORlART (v slovenskem prevodu Inštitut za razvijanje medkulturen odnosov z umetnostjo s sedežem v Ženevi). Ponovno je bila v ospredju glasba, koncerti in predavanja, ki se je dotikajo tako ali rugače, duša in srce tega festivala pa vsekakor še vedno predsta-v|Ja soustanovitelj, direktor in umetniški vodja festivalov IDRIART' sloviti slovenski violinist, naše (gorenjske) gore list MIHA pOGACNIK. Tako in v izjemni umetniški ra-st' festivalov IDRIART je bilo tudi letos, pa ne le samo na 'Bledu (kar se je zelo spodbudno dokazalo že lani, 1991 na 7. blejskem festivalu IDRIART), Pač pa se je IDRIART izjemno Miselno razširil na celotno go-,enjsko območje (poleg Bleda sarriega še kranjsko-škofjeloški j!an, Selška dolina in za sklep -r,nale še avstrijska Koroška) in Segel celo na kompletno slo-Vensko etnično področje, z vkljuČitvijo Ziljske doline on-s,ran Karavank in v sosednji l?1" Prijateljski državi Avstriji, ^ako pa bi sicer lahko drugače 2aokrožili tako blejski del festi-valov IDRIART kakor nasploh "jihovo poslanstvo in simbiozo !e velike kulturološke družine, E se premika z glasbo, ob glasil in za glasbo po vsem svetu. ^a ta del umetnostne discipline .8'asbe, kjer je celotna ideologa festivalov IDRIART glo-bok« zasidrana; pač velja ta ^otovitev kot neke vrste osre-d|^eni moto. Morda je malce zaostal ali celo '?°stal tak koncept same otvo-fltve, kjer poleg slavnostnih gornikov (akademik, pesnik, Podpredsednik SAZU in član Predsedstva R. Slovenije Ciril ,'Stc, direktor festivalov ^RlART in njihov umetniški V°dja Miha Pogačnik in pred-s,,dnik skupščine občine Rado-J'J'ca Vladimir Cerne) in preganja dr. Ceorga Seekelyja -^.unlewinda z naslovom Kaj naj ! bila Evropa - Pogoji miru, ^o slišali drugega. In če je ^ Uvodni ceremonial na začetih letošnjega blejskega festiva-„. 1[:>RlART v biejski Festival-dvorani (petek^ |o. julija) PrcJet komaj s polovično zase- !°že Novak denostjo največjega gorenjskega "glasbenega" avditorija, pa je bil potem že prvi večerni koncert v blejski otoški cerkvici že v povsem pravem in identičnem ideološkem konceptu celotnega festivala. Polno zasedena cerkvica je zopet prepustila mesto izključno glasbi -Bachovi glasbi, ki je nekako že neke vrste drugi sinonim festivalov IDRIART in našega odličnega violinista MIHA POGAČNIKA. V obeh obrobnih Bachovih Sonatah (št. 4 v C-molu, BWV 1017 in št. 5 v F-molu, BWV 1018) se je Pogačniku pridružil še mariborski čembalist JANKO ŠETINC, ki je tokrat igral na preverjenem dvomanualnem čembalu v stilu francoskih inštrumentov iz 18. stoletja in je bil izdelan v ateljeju Borisa Horvata (Ljubljana 1982). Violinist Pogačnik pa je za "intermezzo" igral še solistično Bachovo Solosonato v A-molu (BVVV 1003). Prepolnost baročno - pompoznega zvoka obeh inštrumentov ali same violine v enem od vseh treh primerov je dodobra napolnila prezbiterij in ladjo blejske otoške cerkvice, triumf glasbe je bil na začetku prepoln. Skoraj tridnevni odmor, ki je potem sledil za glasbeni del letošnjega blejskega festivala, pa je zato na različne (predavalne) načine na tečajih osvetlila ostale centre ideoloških zasnov festivalov IDRIART, ki pa so v glavnem tudi že iz leta v leto bolj ali manj tradicionalni, zamenjujejo se še njihovi predavatelji, nekateri od njih ostajajo, prihajajo novi, odpadajo nekateri iz preteklih let. Preveč je sedaj vseh, da bi jih podrobneje opisoval, vsi po vrsti pa marsikdaj nimajo čiste direktne povezave z glasbo samo, kljub temu pa se seveda najdejo tudi taki, ki jih je glasba ali izzvala ali pa so posledica ali rezultat nje same (glasbe): evritmija, biološko - dinamično poljedelstvo, uresničevanje zunanjega in notranjega miru, zdravstveno varstvo otrok v vvaldorfskih šolah, samospo-znavanje z opazovanjem sveta -spoznavanje sveta z opazovanjem človeka - ključ za uresničevanje vvaldorfske pedagogike, kako se učitelj pripravlja na pouk, ezoterično krščanstvo bogomilov in islam, kaj je an-tropozofija, meditacija in njeni tehnični nasprotki, pot k družbeni ureditvi po meri človeka s pomočjo socialne tročlenitve, Človek in čebela - čebelarjenje prihodnosti, predočenje večnosti (s pomočjo sveta fresk in ikon srbskih in makedonskih pravoslavnih samostanov), bolno telo - zdrav duh, denar v službi narave, človek in družbe - nova pota v ravnanju z denarjem in uvod v antropozofsko medicino. Vse to, kar mi je uspelo le našteti, se je potem na Bledu odvijalo drugi, tretji in četrti dan, ... Glasba sama pa se je povsem osrediščeno ponovno pojavila četrti dan letošnjega festivala, (13. julija), ko je na večernem koncertu v blejski Festivalni dvorani nastopil komorni ansambel C AMER ATA LABA-CENSIS (KOMORNI ORKESTER RTV SLOVENIJA) s solistoma - klarinetistom ALOJZOM ZUPANOM in violonče-listom MILOŠEM MLEJNI-KOM ter dirigentom KRISTIJANOM UKMARJEM. V uvodnem slovenskem delu tega sporeda smo najprej slišali eno od ponovitev tehtne skladbe Vilka Ukmarja (1905 - 1991) -Transformacije za godala, harfo in tolkala, sedemstavčno delo iz leta 1973. V sedmih stavkih gre za sedem skladateljevih duševnih potez, za sedem doživetij, od katerih je vsako v svojem nastanku zasidrano v pod- zavestnem nagonu, nato pa se preobraža po hotenju zavestnega jaza v osveščeno višjevred-nost. To pa je že veliko bolj skladateljev filozofsko - psihološki pogled in bistvo človeške razvojne poti, je rast - iz občestva v osebno, v poosebljeno zavest, zunaj - glasbeno in v tem najbolj tesno povezano s samo ideologijo festivalov IDRIART. Ukmar je to reševal in rešil najbolje. Veliko, ali zelo tesno se mu je v nadaljevanju približal s krstno - prvo izvedbo Marijan Gabrijelčič (roj. 1940), katerega delo Incontri za violončelo, klarinet, godala in timpane smo tokrat slišali prvič. Ze sam naslov - Srečanje, kar pa so vsi protagonisti tega izvedbenega akta ene najboljših Gabrijelčičevih del sedanjosti dodobra obarvali, izvedli, poustvarili, to potrjuje. Izvrstna solista, dovolj zagnani dirigent in pa ansambel, ki je že desetletja vajen takih in podobnih novosti, poustvarjalno in tonsko skrajno zaostrene glasbene motivike, vse to je prispevalo po dolgih letih blejskega dela festivalov IDRIART, krstno izvedbo slovenskega dela in kar bi lahko ali morda celo moralo postati njegova stalnica, obveza do slovenskega naroda in njegovih (glasbenih) ustvarjalcev. Za letos so k temu pripomogli še člani Camerate Labacensis, ki so za sklep na tem koncertu izvedli še Schdn-bergovo Ozarjeno noč, op. 4 (iz leta 1899 za godalni sekstet, in 1917 - 1943 za godalni ork.). Odlična izvedba pa ni mogla zasenčiti obeh slovenskih del. Na kranjsko - /škofjeloškem "pohodnem" - petem dnevu letošnjega IDRIART-a je glasba udeležence spremljala pravzaprav ves dan. Že na začetku so v kranjski cerkvici sv. Jošta (Šentjošt) izključno z Bachovimi deli nastopili violinist MIHA POGAČNIK, violončelist MILOŠ MLEJNIK in čembalist JANKO ŠETINC. Bach je ostal torej še naprej neke vrste stalnica tega festivala: opravi- čeno in zaslužno, spodbudno in kvalitetno, lepo in spokojno. Na orgelsko - pevskem koncertu v cerkvi v Crngrobu, ki tudi še sodi v ta dan, pa smo slušali skupni in samostojni nastop organista TONETA POTOČNIKA (Girolamo Frescobal-di) in KOMORNEGA PEVSKEGA ZBORA "LOKA" iz Škofje Loke, ki ga je vodil zborovodja JANEZ JOCIF. S skladbami - odlomki iz Fresco-baldijeve Messe della Madon-na je najprej pel moški del zbora, sledile pa so predigra, medi-gre, poigre orgelskih del Fres-cobaldija s Potočnikom, na koncu pa je v isti izvedbi izzvenelo še nekaj del istega skladatelja: Himno Ave Maris Stella, Magnificat sesti toni in Tocata (za sklep). Zbor sam je potem pel nekaj Gallusovih uspešnic, sklep pa je bil namenjen še enemu od slovenskih baročnih skladateljev Gabrijelu Plavcu (a cappella in zbor z orglami). Škofjeloški dan je bil potem zaključen z violinsko - violon-čelskim duom (M. POGACNIK in M. MLEJNIK) - a cappella - brez spremljave v loški Kapucinski cerkvi. Tam smo slišali najprej /SOLO/SO-NATO za violončelo, op. 25, št. 3 Paula Hindemitha in nato za sklep še znameniti štiri - /od/ stavČni DUO za violino in violončelo, op. 7 Zoltana Kodalv-ja. Odličen instrumentalni duo sta vsekakor kar najbolj efektno in glasbeno podoživeto kronala oba instrumentalista. Šesti dan je po predavanjih na samostojnem večernem recitalu nastopil na Bledu v Festivalni dvorani violinist MIHA POGAČNIK v združbi s klavirsko spremljevalko Bolgarko MARIO NOLLER - NAMlCEVO. Odličen program violinsko -klavirskih duov Schumanna, Šnitkeja, Messiaena in Mozarta je samo nadaljeval in utrdil najboljše mnenje o glasbenem delu tudi letošnjega 8. festivala IDRIART na Bledu ter o per-fektnosti Pogačnikove violinske igre in njegove odlične (klavirske) spremljevalke. Sledil je še Selški - sedmi dan letošnjega festivala, kjer je s fragmenti iz Haydnovih Kvartetov, op. 51 Hob. XXX. ("Sedem Kristusovih besed na križu") nastopil odlični madžarski komorni ansambel - /GODALNI/ KVARTET KODALY (iz Budimpešte) ter sklenil Soriški Janez Janša: Premiki, 1992 ftemilci" so že pred izzidom postali "megabestseler". Tolikšnega zanimanja bralcev in od-°iilnih kritik levičarskih intelektualcev ni v Sloveniji doživela še nobena knjiga. i-,. a kaj takega smo lahko pri-\,u,1V;>li. Bližajo so namreč vo-|jtj.e lr> vsak politik, ki hoče polile Prcz'vcti. DO moral vo-povedan, kaj je naredil >q j*aniosvojitev Slovenije. Za-;]l.[w' razumljivo, napisali toli- fo. "" n| vsi tisti, ki so temu H;i pr,),o\.i|i, radi tudi od nje-CLPobrali nekaj obresti Pri VoU, račuiujo na pozabljivost \\.c. ^'v. Marsikdo danes ne ve \ ' ;|i je wci.ii jedel, mor Kti|P°*abil, kaj so nekateri po to0Vtrdui pred letom. Zato D° sto drugo, ki je vendarle i'1'1. , gibno, ne izkazuje na pr'^ ;,• vani lepotni način. Je tuj*»jj nevarno, je sovražno, je ne skutabilno in deprimiralo( Praznina bivanja, ki /anik r vse, kar se je zdelo, da j*', vztrajnim ponavljanjem . ničesar ni!", je le še konta"'!' rana s čustvom in željam' K lepoti in glasu in slasti'" je napornejši tudi po»l«flJ p zaradi zdavnaj izrabljeni" -zoženih pogledov na bivanj*Tj pesnenje. rudi tako je mojI* zreti na pesnikov osebno K dovinski svet, kakor se k'' s(,i k razdelku Da bi takšnih več ne bilo in Barve časa »■ j,i nastai.i razlika med 'cP"*!,f|<) pesništvom, ki tekmuje s S^, resničnostjo. I no je lažno- ' ^ go je nasproti temu nujno > tično in nezvcdljivo na prf a ščino izraznih sredstev, I" -L hočejo kristalizirati v pe- Franci Zag«r,t PREJELI SMO Zvestoba partiji Delo je poročalo, da je minister za kulturo Borut Šuklje 15. junija sprejel delegacijo RO ZZB NOV Slovenije pod vodstvom predsednika Ivana Dolni-carja. ki zahteva ukrepanje zaradi skrunitve obeležij NOV. še Posebej v zvezi z nedavnimi dogodki na spomeniškem grobišču Pri Sv. Vrhu. Združeni ob Lipi sprave razumemo skrb borčevske organiza-c'je za spominska obeležja še posebej zato, ker smo mnogi v našem gibanju tudi člani borčevske 0rganizacije in smo tudi sicer nasprotniki nasilnega odstranjevanja znamenj, ki so pričevalci določene dobe. Težje pa nam je razumeti stališče vodstva borčevske organizacije, ko gre za skrunitev Kristusovih znamenj na množičnih grobiščih. Borčevska 0rganizacija v takih primerih doslej še ni nikdar zahtevala posredovanja ministra za kulturo. Pač zato, ker so množična grobišča, s katerimi je kar na gosto posejana slovenska zemlja, tudi °draz neke dobe, slovenski narodni heroji, ki so vsi od prvega do zadnjega tudi člani borčevske 0rganizacije, pa so v času pobo-Jev - tako je razumeti njihova Pričevanja pred Polajnarjevo komisijo - bili na Marsu in se jih množični poboji in znamenja za "Jt ne tičejo. Zločine da je stori-a JLA, oni pa da z njo niso ime-" nič... ? Pred štirinajstimi dnevi je RO NOV Slovenije, o čemer je Poročalo tudi Delo. predlagal, aa se naj najvišje odlikovanje za osamosvojitev Slovenije podeli tudi predsedniku Republike Složnije - Milanu Kučanu. , Me glede na to ali predsednik Milan Kučan zasluži tako odli-r*Vanje ali ne - so dejanja, ki Podelitev odlikovanja upraviču-JeJo - pa smo združeni ob Lipi "Prave mnenja, da vodstvo RO ■ '-B NOV Slovenije ne izpolnju-}e pogojev za predlagatelja tega "ajvišjega državnega odlikovanja. Predlagatelj za to odlikova-y* bi mogla biti organizacija s'ranka, skupščinski organ ali *fJ0 drug), ki sije odločno priza-evala za osamosvojitev Sloveni-cesar pa ne moremo trditi o leje. na katere smo združe-j v' !'n Lipi oprave odgovorili tudi «U. Vemo. da je večina bor-\ J*» NOV od vsega racelko bila p „ samostojno Slovensko drža- Prcpr, čani pa smo tudi. da je al tudi borčevska organizaci-~a njo, toda pri osamosvaja-|m ta organizacija tako j. ačna, tako zelo mlačna, da se °0 upoštevanju tega lahko i reka '"Ha. moralno pravico do pred- »><, ^družen, ob Lipi sprave misli-(ali si domišljamo), da nas spomin ni zapustil v taki meri, kot je nekatere izpraševance oziroma osumljene pred Polajnarjevo komisijo, ki so sedaj očitno že tudi pozabili, da so v času prizadevanj za osvobajanje Slovenije po formalnem razpustu ZKJ postali člani Gibanja za Jugoslavijo, ki je bila proti samostojnosti Slovenije. Tudi se imamo pravico spomniti, da je vodstvo borčevske organizacije v Titovo čast še letos 25. maja priredilo slovesnost. Slovesnost v čast človeku, ki je v svojem prvem govoru v Ljubljani na Trgu Revolucije (našem Kongresnem trgu) 26. maja 45 napovedal slovenski holokavst. Čeprav častilcem Titovega, Kardeljevega in Kidričevega imena (in dela) moremo marsikaj očitati, jim vendar enega le ne moremo. Ne moremo jim očitati nezvestobe - Partiji. Tudi izpolnjevana obljuba molčečnosti o dogodkih na Rogu, Teharjih in drugih moriščih je dokaz njihove zvestobe. Kranj, 15. julija 1992 Za združene ob Lipi sprave Stanislav Klep 7. spominski pohod na Triglav (Gorenjski glas, 21. julija 1992) Člani predsedstva ZB NOV Jesenice smo danes, 22. julija 1992, obravnavali članek "7. spominski pohod na Triglav", objavljen v Gorenjskem glasu, dne 21. julija 1992 in ogorčeni protestiramo zoper tako pisanje gospoda Černeta. Vsem udeležencem, ki so prišli na Pokljuko z zavestjo in miselnostjo, s katero je bila proslava pripravljena, je bila vsebina in izvedba zelo všeč in so jo pohvalili kot ustrezno. Najbrž je bila le peščica takih, ki so na proslavo prišli "po službeni dolžnosti", pa so imeli grenak priokus. Kljub pravici, da vsak pove svoje, na kar se sklicuje tudi gospod Čeme, pa ni dopustno izvedenega programa imenovati "in-ternacionalistično - boljševiški spcktakel". Zgodovinskih dejstev in spominov nanje pač ni mogoče potolči s skrhanim orodjem, ki mu rečemo antikomunizem. Gospod Čeme se nima komu opravičevati, če je bila proslava všeč vsem udeležencem, razen redkim posameznikom, saj je znano, kako in kdo je to proslavo pripravil in izvedel. Predsedstvo ZB NOV občine Jesenice: Sekretar Albin kobentar "Vse razpada" Gorenjski glas. 17. julija 1992 V rubriki JEŽ je bil objavljen fotografski posnetek pritličnega prostora z značilnim podnaslovom Vse razpada... Posnetek zadeva pritlične prostore v Kranju, Tavčarjeva 16. Ti prostori so še vedno last občine Kranj, upravljalec pa je DOM-PLAN. Celoten objekt - Štempiharje-va hiša -, ki zajema stanovanj-sko-poslovno stavbo na Tavčarjevi 16 in Prešernovi 15, je bil razglašen za kulturno dediščino II. stopnje. Fotografirani prostori v pritličju Tavčarjeva 16 n i s o bili izvzeti iz nacionalizacije; so torej še vedno občinska last. Kdo in kako so te prostore uporabljali, je zelo dobro znano DOMPLAN-u in policijski postaji v Kranju! Dejstvo je, da je zadnji uporabnik teh prostorov neke noči v decembru 1990 (podrobni podatki so sicer znani in zabeleženi) povzročil požar in od takrat so ti prostori uničeni, zasilno zabiti z deskami in ... povod za vašo fotografijo Vse razpada... Dediči že pokojnega bivšega lastnika celotne stavbe smo pravočasno in z vso potrebno dokumentacijo vložili prijavo za denacionalizacijo vseh nacionaliziranih delov stavbe, med katere sodi tudi fotografirani del v Tavčarjevi 16. Tudi smo predlagali ministrstvu za kulturo, kot mero-dajnemu za reševanje denacionalizacije kulturne dediščine, naj vsaj te pritlične prostore v Tavčarjevi 16 obravnava prioritetno, ker VSE RAZPADA..., gre pa za kulturno dediščino! Če torej VSE RAZPADA... pomeni, da razpada tudi naše pojmovanje o kulturni dediščini in njenem vzdrževanju, kar seveda zadeva tiste, ki so s temi prostori razpolagali 34 let in z njimi razpolagajo še danes!!! Miloš Stempihar v imenu dedičev Škandalozna oddaja na Valu 202 Malokdaj je kakšna oddaja posvečena živalim, zlasti na Valu 202. Ko pa se sliši napoved, kot je to bilo v soboto. 18. julija, da bo "Oddaja o psih " na sporedu med pol deseto in pol enajsto, marsikdo želi oddaji prisluhniti. V ta namen sem bila že 13. julija povabljena na intervju, naj po svoji funkciji podam nekaj nasvetov in navodil o ravnanju s psi v tej poletni vročini. Posneli smo 6-minutni pogovor, vendar so še iz tega skromnega prispevka na Valu 202 naredili pravo skrpucalo. Za začetek so s to oddajo zamudili in jo začeli šele ob 10.15. Nato so napovedali moje ime in mednarodno funkcijo, nakar je v mikrofon govorila neka gospa Ana iz Škofje Loke. Od vsega mojega intervjuja so objavili le dva stavka. Govoril je tudi kinolog in nasploh se je oddaja vrtela le o nekakih "pasjih hotelih" v Sloveniji. Ugotovili so, da to niso nikoli hoteli, ampak so več ali manj navadne podrtije... Lastnik, ki odhaja na dopust, lahko psa odda v oskrbo le za rrrr rrrr rrrr rrrr ~n |"~ |~~ STROKOVNO SPECIALIZIRANI SEJEM rSLOVEMKI PROIZVOD SLOVEMU MOVOST KRANJ, 8.-11. 9. 1992 JOJ NAJBOLJŠI MED DOBRIMI! Pregled ponudbe proizvodov in storitev za domače in tuje tržišče Ocenjevanje proizvodov in storitev za dodelitev znaka »SQ« Made in Slovenia Poreklo - certificate PRAVOČASNO SI ZAGOTOVITE RAZSTAVNI PROSTOR! Informacije: PPC Gorenjski sejem Kranj, Stara cesta 25,64000 Kranj telefon: 064/221-634, fax: 064/222-696 ZDRUŽENJE SQ KRANJ / PPC Gorenjski sejem Kranj plačilo. Močno je bilo čutiti, da ni bilo poudarka, kaj s psi in mačkami, ki jih počitnikarji zavržejo tj. prepustijo usodi ceste, ker ne zmorejo plačila za njihovo oskrbo. Te živali so v tem času najbolj potrebne pomoči: pitne vode in zavetja. Če odmislimo, da se je voditeljici oddaje kar naprej zatikalo, pomot in napak je kar mrgolelo, ne moremo mimo dejstva, da ta oddaja sploh ni dosegla svojega namena. Zal voditeljica oddaje tudi drugim sodelujočim ni pustila, da bi do konca povedali začeti stavek, ampak je vmes že zaškripala (stara, zdrsana) gramofonska plošča. Ker so moj intervju najavili, govorila pa je druga oseba o drugih zadevah, sem telefonirala na Val 202 in reklamirala oddajo. Voditeljica se mi je prijazno opravičila: "Veste gospa, danes imamo pa pri nas eno veliko gužvo". Oddaja je bila eno samo skrpucalo in žal mi je, da so me brez moje vednosti na tak način porinili vanjo. Kaj se pravi: najprej posneti intervju, potem pa z njim manipulirati po svoje! Namesto da bi posvetili dragoceni čas pred mikrofonom in v tej tropski vročini lastnikom živali dali koristne napotke, kako ravnati z njimi - ne. tega Val 202 ni sposoben. Zato bi s to pisano besedo želela opozoriti lastnike psov in mačk. ptic. želv, morskih prašičkov in drugih drobnih domačih živali, naj jih pred odhodom na dopust ne zavržejo. Če le morete, vzemite psa, mačka s seboj na počitnice; ptico, želvo itd. zaupajte svojim najbližnjim. Lastnike psov čuvajev opozarjam: imejte usmiljenje do teh živih in nemih stvorov, ki vam čuvajo hišo in premoženje. Privoščite jim dovolj sveže, čiste pitne vode. premestite jih v senčnat prostor! Če so na verigi, naj bo ta dolga najmanj 4 metre po dolžini (ne po višini). Psu pripada vsaj enkrat na dan topel obrok hrane in obvezno zavetje (utaj, kamor se lahko zateče pred zlikovci. Nadvse hvaležen vam bo. če se bo lahko v tej vročini kje okopal ali če ga boste vsaj enkrat na teden temeljito skrtačtli. Žival je pač odvisna od človeka! Lea Eva Miiller svetovalna direktorica v Svetovni zvezi za varstvo živali London Ljubljana ■ charlesWebb 44 DlPLOMlRfiMEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja [C Ja," ' ^to nJam«n je počakal toliko, da je g. Robinson odšel iz sobe, r %r\.^x se Je obrnil h ge. Robinson, ki je še vedno sedela na na-i/ JUcu in /T|a v velike šipe, ki so obdajale verando. ' h:I „ °s|ušajte!" je začel. "To ni bila moja zamisel. Bila je zarili« "; "l^ga očeta." Setn b i n|amir|." mu je tiho rekla, ne da bi ga pogledala. "Ali ni-'la popolnoma jasna glede tega?" 1 ^rat Pravim, da to m moja zamisel!" ji je zatrjeval m stopil ^vii r)r°1' nicJ "Pravim vam, da so moji starši menili, naj bi na-■^ajhno prijazno družabno pote/o. če ..." "Mislila sem, da sem bila popolnoma jasna!" "Saj ste bili, ga. Robinson!" "Zakaj pa si potem tukaj?" "Ker sem imel na izbiro to ali pa slavnostno večerjo za obe družini. In, oprostite, bojim se, daje ne bi prav lahko prenesel!" Ga. Robinson je dvignila kozarec k ustnicam. "Samo tokrat jo peljem ven," je nadaljeval Benjamin. "Šla bova na večerjo, nekaj popila in pripeljal jo bom nazaj. To je vse. Nobenega namena pa nimam, da bi še kdajkoli v življenju kam povabil vašo dragoceno hčerko. Zato se zaradi tega nikar ne razburjajte." "Pa se!" je dejala. "Kaj?" "Benjamin, skrajno sem razburjena zaradi tega!" G. Robinson se je vrnil na verando in nesel pijačo za Benjamina in zase do stola poleg ge. Robinson. "Sedi," je rekel in pokazal na stol. "Sedi." Benjamin se je usedel. "Torej," je nazdravil g. Robinson ter dvignil kozarec, "zate in za tvoj zmenek!" Medtem ko je pil, je Benjamin čez rob kozarca gledal go. Robinson. Še vedno je vzravnana sedela v svojem naslonjaču in zrla skozi velike šipe v temno dvorišče. "Beri," je dejal g. Robinson. "Kaj?" "Kako dolgo je že tega, kar sta se vidva z Elaine zadnjikrat videla ?" "Ne spominjam se." Pri vhodu na verando se je prikazala Elaine, oblečena v lično rjavo obleko. Cez roko je nosila zelen plašč, z drugo pa si je skušala poravnati majhen Zlat uhan. "Zdravo," se mu je nasmehnila. "Pozdravljena," je odzdravil Benjamin. Ošvrknil jo je s po- gledom, nato pa se spet zazrl v tla. "Kakšne težave pa imaš?" je vprašal g. Robinson. "Na temle je zlomljena zaponka," je odgovorila. Ponovno je poskusila pritrditi uhan, nato pa se je namrščila in rekla Benjaminu: "Imaš kaj proti, če jih ne nosim?" "Ne," je odgovoril. Elaine je snela še drugi uhan in oba položila v stekleni pepelnik. Potem se je usedla in si položila zeleni plašč v naročje. "Pravkar sem spraševal Bena, kako dolgo je že tega, kar sta se vidva zadnjikrat videla," je rekel g. Robinson. "Ne vem," je rekla Elaine. "Ali nisva šla enkrat skupaj ven, ko sva bila še v gimnaziji?" "Ja, sva," je odgovoril Benjamin. G. Robinson je pokimal in pogledal v kozarec, ki ga je z obema rokama držal pred seboj. "Torej," se je zarezal, "nocoj vzemi glavo s seboj, kajti nikoli ne veš, kakšnih zvijač se je Ben naučil tam na Vzhodu." Pomešal je pijačo, jo pokusil, nato pa se je zleknil v naslonjač in pogledal Benjamina. "Kam pa nameravata iti?" je vprašal. "Prosim?" "Kam nameravata iti?" "V Hollywood," je odgovoril Benjamin. "Pogledat v staro mesto?" "Kaj?" "Pravim, da gresta pogledat v staro mesto. Da udarita v tiste imenitne nočne lokale." Benjamin je izpraznil kozarec in ga postavil na mizo poleg sebe. "Pojdiva," je dejal. Vstal je. Tudi Elaine je vstala in mu podala plašč. Ko ji ga je pomagal oblačiti, se mu je pogled ustavil na šipi, v kateri je odsevala podoba ge. Robinson. Njene oči so preko kozarca nepremično zrle vanj. "Kmalu se bova vrnila," je dejal. SPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Nogometaši Živila Naklo začeli s pripravami Zakaj ne bi bili prvi "Naš cilj je prvo mesto, zmaga nad Olimpijo in Mariborom, v najslabšem primeru pa uvrstitev do 3., 4. mesta," je dejal naklan-skim nogometašem na ponedeljkovem uvodnem treningu novi trener Brane Oblak, predsednik kluba Janez Zupan pa je med drugim zagotovil spoštovanje dogovorov in klubskih pravil. Naklo, 24. julija - Predsednik Zupan je na prvem srečanju po počitnicah na naklanskem nogometnem igrišču, od katerega se nogometaši Ži\il v prihajajoči sezoni težko poslavljajo in bodo zato napeli vse sile, da se čez leto vrnejo za stalno na matično igrišče, povedal, daje na seznamu prvega moštva 20 nogometašev, od katerih prideta dva ruska igralca sredi tedna (včeraj, v četrtek), Filip Murnik in Andrej Jošt sta se za prvi trening opravičila, včeraj pa so naklanski nogometaši odšli na tridnevne priprave na Pokljuko. Darko Stenovec bo pomočnik trenerja in vaditelj vratarjev, treningi bodo v Naklem, prijateljske tekme, načrtujejo jih pet, pa bodo v Šenčurju, na igrišču Save v Stražišču, zadnja pa na kranjskem stadionu, kjer bodo Živila igrala prvenstvene tekme in trenirala enkrat tedensko. Trener Brane Oblak je na prvem srečanju z igralci dejal, da bi lahko moštvo doseglo zadnjo sezono več. kot je in bi lahko Benfica igrala v Naklem, ne pa v Izoli. Naš cilj je biti prvi, premagati Olimpijo in Maribor, sicer pa bi bila zadovoljiva uvrstitev v špico, do tretjega, četrtega mesta. Gremo na nož in kdor tega ne more, naj takoj pove, je dejal Oblak igralcem, nato pa se je začel oster prvi trening. Na treningu so bili vsi novi igralci naklan-skega prvoligaša. Tri od njih smo prosili za kratke izjave. Martin Jeraj: "Igral sem pri Slovanu, pred dvema letoma in pol pa sem prestopil h kranjskemu Triglavu. Takrat je prišel v klub tudi Janez Zupančič. V Kranju sem bil v glavnem zadovoljen, sedanja uprava je delala bistveno bolje od predhodne, vendar je bila moja želja vseeno prva liga. Imel sem več ponudb, vendar sem se odločil za Živila Naklo. Moštvo je sedaj v bistvu k močnejše kot lani. saj je odšel samo Taneski. prišel pa je odlični Marušič. Seveda je naredil svoje tudi Oblak kot trener. Bil je pomemben razlog za mojo odločitev." Robert Marušič: "Zadnjo sezono sem z Ilirijo igral v I. slovenski mladinski ligi, vendar sem se odločil za Živila. Prva liga je le nekaj več. razen tega pa sem prijatelj z igralci. S klubom sem se uspešno sporazumel, ponudili so mi dobre pogoje in tudi to je bil eden od razlogov za prestop k Živilom. Mislim, da je moštvo sposobno za cilje, ki jih je postavil trener Oblak. Miran Pavlin: "Prvi razlog za moj prihod iz Triglava v Naklo je prva liga. Sem član mladinske državne reprezentance in je zato prav, da igram V prvi ligi. V Naklem so tudi zagotovili dobre pogoje, tako da je bilo dogovarjanje uspešno. Brat Brane, ki že igra pri Živilih, na mojo odločitev ni vplival. Sam sem se odločil, sicer pa se o nogometu zelo malo pogovarjava. Prepričan sem, da so Oblakovi cilji realni, da smo dobro moštvo in da igra za Živila smetana gorenjskih nogometašev " • J. Košnjek, slike G. Sinik Za Živila Naklo bodo igrali Filip Murnik. German Slepnov. Miran Pihler. Janez Kriiaj, Brane Pavlin. Robert Lunar. Darjan Jošt, Miro Vodan, Andrt / ./<> osvojila tudi telovadca Jože Pfl' možic in Rudolf Cvetko, po eif bronasto pa telovadec Stafl' Derganc in blejska veslača S* dik Mujkič in Bojan Prešeren- Slovenci smo osvajali kola ne tudi v ekipnih športih ko člani bivše jugoslovanske m prezentance. Med dobitniki k" lajn so košarkarji Ivo Dane"' Aljoša Žorga, Jure Zdovc in P0* Iona Dornik, rukometaši Alej1' ka Cuderman, Rolando Pušni* in Iztok Puc, nogometaša M*r' ko Elsner in Srečko Katan^ Med olimpijci so bili tudi (»(V renjci, ki sicer niso osvajali k^ lajn. To je bila cela vrsta bUt skih veslačev, pa kranjski atl< Polde Milek, kolesarji Boj«1 Ropret, Bojan L'dovič, Mark' Cuderman in Janez Lampič " kranjski strelec Franc Peter"*1 starejši. • J. Košnjek Alenka Cuderman in Bojan Ropret: Olimpiade so nekaj posebnega Alenka Cuderman iz Tupalič je na igrah v Los Angelesu leta 1984 kot članica jugoslovanske rokometne reprezentance osvojila zlato kolajno, kolesar Bojan Ropret iz Hotemaž pa je bil na treh olimpiadah, v Los Angelesu pa je s 7. mestom dosegel najboljšo slovensko kolesarsko uvrstitev. Materinstvo jo je za nekaj časa "odtrgalo" od rokometa, pred tem pa ie igrala in trenirala v Nemčiji in Švici. Alenka računa, da se bo vrnila v Ženevo, kjer bo hkrati opravljala dve vlogi: trenersko in igralsko. "/lata olimpijska kolajna je največ, kar lahko doseže športnik. Pred odhodom v Los Angeles sploh nisem imela prave predstave, kaj olimpiada sploh je. V olimpijskem mestu sem spoznala, da je olimpiada povsem nekaj drugega kot svetovno prvenstvo Sodeluje več drŽav in več športnikov v več panogah, z njimi se družiš, pogovarjaš Vse skupaj je bolj sproščeno ne glede na rezultati ki te obremenjuje. Zlato i/ Los Angelesa cenim, čeprav smo odhajale tja kot favorit i nje in to vlogo v odsotnosti Rusinj upravičile, čeprav so bila tudi druga moštva /elo močna, na primer Korejke." ALENKA CUDERMAN. sedat že mamica s sinčkom Lukom, je v Los Angelesu z jugoslovansko žensko rokometno ekipo osvojila /lato BOJAN ROPRET je bil kot član jugoslovanske kolesarske reprezentance na treh olimpiadah: v Montrealu leta 1976, v Moskvi leta l(>8<) in v Los Angelesu leta 1984. "Največ sem dosegel v Los Ang* lesu, kjer sem s 7. mestom med same/niki dosegel doslej najboljP slovensko kolesarsko olimpijsfll uvrstitev, v Montrealu pa sem f 22. na pisti. V Moskvi smo M ekipno odlični osmi. v Los \n$(r su pa 10. Prepričan sem. da bi "J* teh olimpiadah dosegli še več. ic bilo naše vodstvo doraslo naloga! Vsaj kot ekipa bi lahko dosegli Sicer pa je olimpiada enkraten godek. lahko bi rekel cilj vsakflfl športniku. Meni ni bilo kljub n.'l11, rom nikdar žal. da sem bil kol«*] in da sem šel kot kolesar na "'"^ pijske igre. Ce bi mi bilo dano še enkrat ubral enako pot. KrarH** ni smo bili sploh v kolesar**, olimpijskih reprezentancah r". jI zastopani. V Montrealu sem hil "l Gorenjcev sam. v Moskvi je I1' reprezentanci tudi Bojan Ldo\"-' Los Angelesu pa še Cuderman Lampič. O sedanjem slovenS kolesarstvu vem toliko, kolikor PJJ3 berem i/ časopisov V Ban '' gre Bonča. On je dober kolesa'' * s.uho želim mu, da bi presegel fl^t najboljšo uvrstitev " • J. KoW^ sliki P. Kozjek metrov, dečki in deklice II (starost od 11 do 12 let) bodo plavali na 200 metrov, kolesarili na 8 kilometrov in tekli na 1 kilometer (start prve skupine je ob 12.30), dečki in deklice lil (od 13 do 14 let) bodo plavali na 400 metrov, kolesarili na 17 kilometrov in tekli 2 kilometra, mlajše mladinke in mladinci (starost 15 let) pa bodo plavali na 500 metrov, kolesarili na 17 kilometrov in tekli na 5 kilometrov. Start teh skupin je ob 13.20. Starejše kategorije (mladinci 1 in 11, člani I in II, mlajši veterani, starejši veterani in super veterani) pa bodo plavali poldrug kilometer, kolesarili na 36 kilometrov in tekli 10 kilometrov. Enake preizkušnje bodo morale opraviti tudi članice, veteranke in super veteranke. Start bo ob 16. uri, konec pa bo predvidoma ob 19. uri. • J. K. Praznik jeseniškega nogometa - Prireditve ob 80. obletnici nogometa na Jesenicah so se začele že pretekli teden, ta teden pa se nadaljujejo. Danes ob 16. uri bo tekma veteranov Jesenic in Lesc. zvečer ob pol osmih pa bo v dvorani gledališča Tone Čufar svečana akademija v počastitev jubileja jeseniških nogometašev. Jeseničani pa so priprav 111 za jubilej tudi kvaliteten nogometni turnir. Turnir se bo začel jutri ob 13. uri s tekmo Jesenice : Orla Rudar Trbovlje. Poldrugo uro kasneje bo tekma med Jelenom Triglavom iz Kranja in Studiom D iz Novega mesta, ob 17. uri pa bo finalna tekma. Turnir bo na nogometnem igrišču Podmežakla. • J. K. Radovljiško plavalno prvenstvo Štirje državni rekordi Alenka Kejžar je postavila tri: na 50 metrov prsno 0,34.93, n? 1 metrov hrbtno 0,32.37 in na 50 metrov delfin 0,31.02 (kadetski' kord Slovenije). Polona Rob pa na 50 delfin s časom 0,30.79 Radovljica, 21. julija Na radovljiškem občinskem plavalnem prvenstvu je sodelovalo 58 plavalk in plavalcev v kategorijah mlajši in starejši pionirji oziroma pionirke in člani in članice. Prireditelj je bila Športna /ve/a Radovljica. REZU I I Al I 50 metrov prsno - mlajše pionirke I Medic Justin 3« starejši pionirji: I Praprotnik 36.84, 3, Jenko članice: I A. Kejžar 32^'^ Rob J3 60, Ivtašič 34.39; 50 ,j trov delfin - člani: I Jane 3,)1J 2. Celar 30.50, 3. Baškovč članice: I. Rob 30.79, 2. A- N«/ žar 3 1.02, 3. N. Kejžar 32°6^ metrov kravi - člani: fJ Balg J IvtfjJ • b. «j '36.74-II: ! 26.49, 2. Jug 28.44, 3. 29.79; mlajše pionirke: I 30.27. 2. Cvetko 42.73. " 43.48; mlajši pionirji: protnik 35.88, 2. Grilc V nedeljo v Bohinju Zaključek lokostrelske šole Bohinj, 24. julija - Pretekli teden se je /ačela v Gozdni šoli /veze tabornikov Slovenije v Bohinju slovenska lokostrelska šola / mednarodno udeležbo, ki je edina tovrstna šola v hvropi, z uki nitvijo podobnega centra v Ameriki pa postaja edina tovrstna šola na svetu. Šola traja deset dni. njen cilj pa je usposobiti nove ka dre /a lokostrelsko organizacijo: učitelje, vaditelje m sodnike. Letošnja novost je i/popolnjcvalni tečaj /a naše najboljše lokostrel-ce, Za strokovno plat so skrbeli naši najboljši inštruktorji in tre nerji. pridružil pa se jim je Američan Antonv Muravvski, eden od petih inštruktorjev nu svetu z najvišjo licenco. Za letošnjo šolo so se prijavili lokostrelei iz Italije, Avstnie m Nizozemske. Šola bo končana v nedeljo, 26. julija, ko bo oh hotelu Zlatorog lokostrelsko tekmovanje. • J. Košnjek 48.38, Ovsenik 50.90-, 3 < vet-ko 51.06; mlajši pionirji: l. (i rile 45 16; 2, Praprotnik 47.00, 3. < lesar 51,88; starejši pionirji: I Cvetko 40.02. 2. Pogačnik 40.97, 3. Praprotnik 41 60;članice: I. A. Kejžar 34 93, 2, Rob 36.75, 3, N Kejžar 37.36; 50 metrov hrbtno - Šah Dobra igra Gorenjcev Radovljica, 23. julija Mladinci so na držav nem prvenstvi' PiškUl 39.70; starejši pionUJ' Cvetko 31.21, 2. Justin 31.3\ Praprotnik 31.98; članice: I- ^ Kejžai 29.44, 2. Rob 29.87. Kejžar 30.01. • C. Clobočn'* dovljici do vključno srede odigrali 6 kol. V n tudi član Murke iz lese 1 ratar, ki ima tauo koi canun. ^.(,v Pavasovič s točk Od drugih gorenjskih igralcev imata Mart'" j|| i/a\ nem prvcn»«»- t* skupim vodilnih i>"' jI ako kot Candcr. So' čič in Klemen Klavčič po 3,5 točke, Peter Kovačič 2,5 točke srn.u 2 točki Mladinke so odigiale 4 kola S 4 točkami vodi c' Murke Kiti (iros.u. Maja Šorli pa ima 3 ločke. • V. PeroviC Konjeniška prireditev v Komendi ar Komenda, 24. julija Konjeniški klub Komenda prireja v nedeljo, 26. julija, ob 14. uri na hipodromu V Komendi kasaške dirke dvo letnikov in od tri do dvanajstletnih kasačev. Na sporedu bo 6 dirk, v katerih bo sodelovalo okrog 70 konj. Ob tej priložnosti bodo v Komendi blagoslovili dirkališče in pripravili demonstracijo kmetijskih Strojev SIP Šempeter in traktor |ev I mve/al. /etot in Same • .1 K Tek na Prezrenje Podnart, 24. julija - Okrepčevalnica Mojca iz Pod na rta prireja deljo, 26. julija, s startom ob 16. uri pred okrepčevalnico tek od ^ narta do Prezrenja. Proga bo dolga 1500 metrov in bo ,mC ,v;i- metrov višinske razlike, Prijavnina bo 200 tolarjev vsak teknii lec pa •J0'11 okrepčalo Najboljši bodo prejeli kolajne in ^■"'".'.'^.ii'1 grade Spon/oi 11 teka so S( 11' Grading Šenčur. I en is Sašo. < Cg ' \(\ Rudi Kavčič Podbrezje, Okrojalb brušenje Milan MarkiČ rW» 1 frgovina Casablanca Kranj, • J. K. OBČINA RADOVLJICA Sekretariat za upravnopravno in splošne zadeve objavlja prosto delovno mesto REFERENTA I ZA JAVNI RED IN MIR v UPRAVI ZA NOTRANJE ZADEVE Pogoji: - VI. stopnja izobrazbe upravne ali pravne smeri - preizkus znanja iz ZUP - 3 leta delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev morajo biti kandidati državljani Republike Slovenije in aktivno obvladati slovenski jezik, izpolnjevati pa morajo tudi druge pogoje, določene v 4. členu zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91). Poskusno delo traja tri mesece. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas za dobo 12 mesecev s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: OBČINA RADOVLJICA - Sekretariat za upravnopravne in splošne zadeve, Radovljica, Gorenjska 18. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po odločitvi. klub icofcno/ © GOZDNO GOSPODARSTVO BLED prodaja v skladišču na Rečici pri Bledu smrekova drva različnih dolžin po 1.200,00 SIT/m3 in smrekova drva dolžine 1 m po 1.700,00 SIT/m3 Cene so brez prometnega davka, ki ga plača kupec! ^1 mm Podjetje za proizvodnjo in uvajanje novih tehnologij Ljubljanska 7 64260 BLED K. sodelovanju vabimo ustvarjalne in sposobne sodelavce za prosta delovna mesta na področju računalništva 1. PROGRAMERJA Pogoji: - visoka ali višja šola ustrezne smeri - znanje programiranja v programskem jeziku c/c + + v okolju vvindovvs - poznavanje dela z bazami podatkov (SQL) - znanje angleškega jezika 2. PROJEKTANTA INFORMACIJSKIH SISTEMOV Pogoji: - visoka šola elektro smeri - poznavanje lokalnih računalniških mrež in telekomunikacij 3. SERVISERJA ZA OBMOČJE LJUBLJANE Pogoji: - srednja strokovna izobrazba elektro ali računalniške smeri - bivališče v Ljubljani Od kandidatov pričakujemo, da imajo opravljen vozniški izpit B kategorije. Delovna razmerja bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mese-čnim poskusnim delom. Ponudbe z ustreznimi dokazili bomo sprejemali do 15. avgusta 1992. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku razpisa. ralardd Delniška družba Krokar ima v zalogi univerzalno žično pletivo - mrežo za ograje - po zelo ugodni ceni. Pokličite nas po telefonih: (064) 801-528 (0609) 610-910 (0609) 610-629 telefax: (064) 802-145 Specializirana prodajalna za jahalno športne proizvode in usnjene izdelke SlHUrali VILLACH Imamo celotno opremo za konja in jezdeca! Pri nas dobite internacionalne nasvete! _ Za našo delavnico iščemo STROKOVNEGA DELAVCA Če izpolnjujete potrebne pogoje in vas hkrati zanima dolgoročna zaposlitev, potem se pogovorite z gospodom Smolakom. smola« A - 9500 VILLACH / BELJAK Jahalni šport: Usnjeni izdelki: Gerbergasse 37 Lederergasse 3 Tel.: 9943/4242/24874- Fax: 2487423 < AVTO SOL A Begunjska 10, Kranj TEČAJ-VSAK PONEDELJEK U ® 216-245 j j pmjiniMi.....u ii«, j mi um jjjj ]y jJuiJEEnEP Naše pa ne. Prejšnji teden se je podražila večina cigaret. V splošnem trendu Podražitev je prav prijetno slišati, da lahko nekateri kvalitetni izdelki ohranijo svojo ceno in postanejo še bolj konkurenčni. ^ato in za zaščito potrošnikov objavljamo cenik cigaret, ki jih uvaža Magistrat International. Navedene so maloprodajne cene za škatlico: KIM Slimsize 125,00 to arjev KIM Menthol 125,00 to a rje v KIM Blau 125,00 to arjev HB King Size Box 125,00 to arjev HB 100s Box 125,00 to arjev FREE STATE 114,00 to arjev GAULOISES BLONDES 125,00 to arjev FINE 120 Rouge 124,00 to arjev FINE 120 Menthol 124,00 to arjev SILK CUT 160,00 to arjev BENSON & HEDGES 165,00 to arjev Te cene veljajo za originalne uvožene nemške, francoske in angleške cigarete, ki jih uvažamo in zastopamo. MAGISTRAT R N A T I 0 N A l tel. (061) 182-144, fax 181-466 J/R>mWHIKA. ŠKOFJA LOKA D.O.O. Trgovina, Servis, Mednarodna dejavnost 64220 Škofja Loka UZMU AVTO VAŠIH SANJ TIPO PANDA UNO 45 TEMPRA CROMA 2.0 FIORINO POSEBNI POLETNI POPUST! Vozila dobite v ŠK. LOKI, KIDRIČEVA 50 (Trata), tel.: 064/632-730 in v POOBLAŠČENEM SERVISU FIATA na BLEDU, RIBENSKA 6, tel.: 064/77-910 Superspektakel na šmarjetni gori Pojutrišnjem bo na Šmarjetni gori pravi olimpijski dvoboj, v katerem se bosta pomerila naš najboljši ultramaratonec Dušan Mravlje ter Marko Polanc, kolesar kranjske Save in državni reprezentanc Prvi bo štartal peš, drugi pa na kolesu. Oba sta prepričana, da bosta prva prišla na vrh Smarjetne gore. Kaj menite vi? Radio Kranj je v sodelovanju z Omnia Sport in Rekar Šport pripravil tudi postavljanje stav. Stavne listke (po sto tolarjev eden) bodo sprejemali še uro pred začetkom, vsak, ki bo stavil, pa bo v hotelu Bellevue nagrajen s "špricarjem". Med stavnimi listki bodo izžrebali tudi lepe nagrade, start bo ob vznožju smarjetne gore v nedeljo, 26. julija, ob 18. uri. Počitnice v PLAVI LAGUNI POREČ v vrhuncu sezone po posebno ugodnih cenah 7-dnevnih paket aranžmajev Termini: 1. 8. in 8. 8. 1992 Hoteli: MATERADA, LOTOS, ALBATROS in DELFIN polpenzi-on 11.200 oz. 9.800 SIT, penzion 13.300 oz. 11.900 SIT Bungalovi ŠPADIĆI: prehrana v h. Materada polpenzion 9.800 oz 8.400 SIT, penzion 11.900 oz. 10.500 SIT 4 posteljni apartmaji ASTRA: najem 21.000 oz 16.800 SIT V ceno smo vključili takso, gala večerjo (razen za ap. goste), šolo smučanja na vodi za otroke in odrasle in šolo tenisa za otroke. Znatni popusti za otroke, tudi do 100 odstotkov. INFORMACIJE: vaša agencija ali po telefonu 0531/31-822, 34-122, fax 32-026 APOHITECHA: negovalna kozmetika dostopna tudi v Globusu v Kranju po ugodnih cenah! IZGUBLJENO Našla se je TORBA na relaciji Pre doslje - Kokrica. g 45-729 9792 POSESTI STORITVE MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI PUHALNIK Tajfun, 6 m cevi, 7.5 KVV motor, prodam. Markič, Pod-brezje 246 -g 70-462 9496 ELEKTROMOTOR 18.5 KW, 2900 vrt/min, prodam, g 311 436 9519 TRAKTOR Zetor 4718, lepo ohra njen, ugodno prodam g 77 054 _9559 BARVNI TELEVIZOR Gorenje, nov, prodam g 64 323 9560 TRAKTOR Steyr in F 60, starejšo, prodam, g 74 751 9565 MOTOKULTIVATOR Honda s pri-ključki (prikolica, osipalnik, plug), prodam g 422 574 9568 LESNO OBDELOVALNI STROJ Mio Standard, s petimi operacija mi, ugodno prodam, g» 83 956 OVERLOCK, industrijski, petnitni, prodam g 58 367 9573 ELEKTRIČNI VITEL • dvigalo za gradbeništvo, vlečenje lesa, prodam g 83 850 9598 SAMONAKLADALKO za seno Mengele 19 ali 14 kub., prodam «g 061/375 168 9604 ŠTEDILNIK Corono, nerabljen, prodam ceneje kot novega g 57 377_9624 Novo etažno plinsko PEČ, prodam s popustom Šenčur, Pipanova 45 TABORNIKI ugodno, na prodaj nov japonski KOMPAS g 57 205 _9650 HLADILNIK, 50 litrsko zmrzovalno SKRINJO, sušilni in pralni STROJ, ugodno prodam g 633 402 9655 BARVNI TELEVIZOR Grundig z da Ijincem, prodam za 15 000 SLT g 620 512_9663 FOTO APARATE in OBJEKTIVE znamke Canon (stare, FD bajonet), odkupim 47 496 9697 MENJALNIK za Golf JGL, ugodno prodam & 46-718_9699 LESNO obdelovalni STROJ Hobi 83, 4 operacije, ugodno prodam 9 691 855, popoldan 9703 GATER Osar 56 in ŽAMAR, pro dam g 41 615, Srednja vas 83, Šenčur_9704 Barvni TV Gorenje maratohon na daljinsko upravljanje, prodam n. prodam g '>/ (',14 ^ JUGO 55, letnik 1988/89, 5 presta* rdeč, dobro ohranjen, g 48 570^ GOLF diesel, letnik 1984, prodah Kaurin, Lojzeta Hrovata 9. p,af ZASTAVO 101 6TL 55, LETNj 1985, registriran do drugega f seca, ugodno prodam Ogled v s° boto, Oberno 18, Bohinjska Be^g7n ZASTAVO Skala 55, letnik""^ prodam Gorenjskega odreda JU stanovanje 16 J)6^ GOLF 1.3 bencin, letnik 3/1991' vrat, 5 prestav, mentalno siv tR, 312 071__J5J: R ^000 ESPACE, letnik 1988, »jjj barve, prodam za 24 000 DEM ». 421 765 GOLF JGL, letnik 1981 g 331 061. HROŠČ 1200, letnik 19747 vljen, neregistriran, prodam »j 73 831___ FIAT 750, neregistriran, P°,re^o manjšega popravila, zelo ugo« 622 469V prodam za 400 DEM YUGO 45, letnik 1983, registr"' do 5/1993, ugodno prodam Tj 78 167, od 14. do 19. ure. _JJ^ GOLF diesel. letnik 1984, Pro6^\S 9 329 479 ____ I IAI /',(1 letnik 1984, dobro o'^' njen, prodam Medja, Delavsk g 47, Stražišče J>„ ------jLjP 126 P, lepo ohranjen, regis,fl celo leto, prodam g 214 198^7 ZASTAVA 101, letnik 1974, '•Sprana do novembra, prodam J ^9 ska c 14/a, Kranj _____£ d" GOLF Bistro, letnik 8/1988 dam g 58 005 125 I'/ letnik IJIH3 r«t|istnn'n -8/1993, prodam za 1 200 DEM^ 6/1« 832 72 GOLF 1.6 bencinar, letnik 1987, registriran do 17. 7. 1993. g 312-012 126 P, letnik 1981, registriran do 15. 7. 1993, ugodno prodam, g 76-483, po 19. uri_9737 JUGO 55, rdeče barve, letnik 7/1990, prevoženih 17.500 km, prodam. «g 41-443_9745 JUGO 45, letnik 1990, karambolira-na zadnja stran, prodam, g 327-129_9759 FORD TAUNUS, letnik 1981, zelo dobro ohranjen, prodam za 4.800 DEM, g 323-910_976» OPEL KADETTA, letnik 1987 in vrtno KOSILNICO Agroal, prodam. Marin Jože, Golnik 57_9762 JUGO Skala 55, letnik 6/1988, rdeče barve, ugodno prodam, g 46-128_9764 ZASTAVO 101, letnik 1980, registrirano. Deljanin, Kidričeva 29, Kranj_9775 ZASTAVO 750, letnik 1981, prodam. Pirih, Gorenjska 37, Ribno, Bled_9781^ ZASTAVO 101, starejši letnik in JUGO 45, letnik 1985, prodam. Vo-klo47_9785 126 P, letnik 1979 prodam za 900 DEM. g 66-055, po 19. uri 9789 ZAPOSLITVE Takoj zaposlimo prijetno simpatično DEKLE ZA STREŽBO in KUHARSKO POMOČNICO. Gostišče Posavec.g 70-142_9523 Honorarno zaposlim DEKLETI v novem kava baru v Šenčurju. Honorar 100 SIT/h. g 216-683 9546 Mlada PRODAJALKA išče delo v trgovini v Kranju, g 217-415, dopoldne ali zvečer. 9561 Honorarno zaposlim resno in pošteno dekle za DELO V STREŽBI v bjfeju v Poljanah, g 65-378 9591 Redno honorarno delo nudim sposobni "šteparici" - ŠIVILJI Šifra: REDNO 9594 FANTA starega 15 let s končano osnovno šolo, z veseljem do mizarskega poklica, takoj sprejmem. Možnost kasnejšega štipendiranja, g- 061/191-642_9653 KV KUHARICO ali KUHARJA red-no ali honorarno zaposlimo na Bledu. Nudimo dober OD. g 77-577 9739 NATAKARICO, pripravnico, slim.g 217-720 zapo-9786 Iščemo resnega PRIPRAVNIKA kuharstva za daljšo dobo, ki ima veselje do kuharstva, g 41-700, od 11. do 23. ure. 9791 ŽIVALI BIKCA simentalca, težkega 40 kg, prodam, g 65-482 9555 KOKER ŠPANJELE, zlatorumene, z rodovnikom, stare 7 tednov, prodam tf 621-632 9583 TELETA simentalca, starega do 14 dni kupim, g 70-411 9774 BRAK JAZBEČARKI, stari 9 ted-nov, prodam, g 70-380 9629 PRAŠIČKE, težke 25 kg, prodam. Spodnji Brnik 15_9630 KRAVO po izbriri, prodam. Lance-vo 31 9634 KOZICO in KOZLIČKA, stara dva meseca, prodam g 64-036 9637 Brejo TELICO in KRAVO, prodam ali menjam za jalovo. Virmaše 42, Škofja Loka_9640 KOZO z mladičem, ugodno prodam. Podhom 7, Zg. Gorje 9646 KRAŠKEGA OVČARJA, čistorod-nega, starega 10 tednov, ugodno prodam g 68-655 9585 MOLZNO KRAVO, prodam. Vo-glje, Na vasi 17, Šenčur. 9586 Tigraste NEMŠKE BOKSERJE, ugodno prodam, g 401-178 9595 KRAVO simentalko, po prvem teletu, prodam. Koritno 5, Bled. 9596 TELIČKO, staro 2 meseca, težko 110 kg, prodam, g 58-373 9600 TELIČKO simentalko, staro 6 tednov, za nadaljno rejo, prodam. Go-lar Anton, Gosteče 14, Škofja Loka^_9605 KRAVO po tretjem teletu, s teličkom ali brez, prodam. Ažman Peter, Krnica 21, Zg. Gorje. 9607 KRAVO s prvim teletom in 9 mesecev brejo, simentalki, prodam. Suha 5, Kranj. 9617 KOKER ŠPANJELE prodam, g 47-281 zlatorumene, 9628 Mlado KRAVO pred drugo telitvijo in deset mesečne KOKOŠI nesni-ce, prodam. Voglje, Krožna pot 17, g 49-239_9647 BIKCA, težkega 130 kg, prodam za nadaljno rejo. Podhom 4, Zg. Gorje 9658 BIKCA frizijca, starega 7 prodam, g 49-514 tednov, 9667 3 PUJSKE, težki po 30 kg, prodam, g 65-360 9674 HRČKE Mlade 324-120 prodam. •a- 9680 ZAHVALA Nekje na Dolenjskem so kraji, hiša, vinograd, košček polja... Tam so meseci sami maji, tam sem nekoč bil doma. Mnogo prezgodaj, v 57. letu starosti, nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari ata, brat in tast J MARTIN TURK I * / Brezij, (rnivec 25/a Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sovaščanom za pomoč, tolažbo, darovane vence, cvetje in izraze sožalja v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala dr. Ažmanu iz SB Jesenice in njegovi strežni ekipi. Prav tako posebna zahvala hišnemu zdravniku dr. Podlesniku. Posebej se zahvaljujemo tudi lovcem LD Begunjščica in drugim lovskim tovarišem za številno udeležbo in lovski pogrebni obred. Zahvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred. Zahvala tudi govornikom in praporščakom, ter vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Mira, hčerki Bojana in Romana z družinama, brat in sestre ter ostalo sorodstvo J ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji smrti našega dragega očija IVA JERŠETA se zahvaljujeva delovni organizaciji Alpetour. (iD Bitnje in g. župniku /a lep obred, pevcem i/ Nakla, ler /a izročena pisna in ustna sožalja. Zahvaljujeva se tudi sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nama \ težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in nama kakorkoli pomagali. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi /adnji poti! ŽALUJOČI« žena Cilka in hčerka Alenka z. družino /gornje Bitnje, 16. julija 1992 V SPOMIN Nije večje bolečine, kot v dnevih bede nositi v srcu srečnih dni spomine. DARJU DIMNIKU 27. julija mineva žalostno in boleče peto leto, odkar je prenehalo biti mlado srce našega sina in očka. Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu in obiskujete njegov prerani grob! Vsi tvoji, ki te pogrešamo Kranj, julija 1992 ZAHVALA V 38. letu starosti nasje zapustila /ena in mati ŠTEFKA RAVNIHAR 'ahvaljujemo se vsem. ki sle nam v leh težkih dneh pomagali ob izgubi /ene m matere Štefke. Zahvaljujemo se bratoma Silvu in Avgustu / družinama, ter ostalim sorodnikom. Zahvala sosedom in znancem ter gospodu župniku za pogrebno mašo ,e' zboroma Ratitovec in Mladinskemu cerkvenemu /boru ,cr kolektivu Alples /a hitro i/ka/ano pomoč. Zahvala tudi Denim sodelavcem in tudi neimenovanim še enkrat iskrena hvala za spremstvo na njeni zadnji poti! ŽALUJOČI« mož Janko, sin Robert in hčerka Andreja Dašnica, Zvle/niki, 5. julija 1992 ZAHVALA Po hudi bolezni je našel svoj mir PETER JENKO Bobnarjev Peter iz Pungarta Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje ter g. župniku iz Sore in g. Rafaelu za lep pogrebni obred. Hvala tudi Domu oskrbovancev Škofja Loka ter borcem za zapete žalostinke. ŽALUJOČI: mama in sestre z družinami ZAHVALA V soboto, 18. julija 1992, smo se za vedno poslovili od nase mame KATARINE PODPESKAR roj. (.ros 'skreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znan .Cm- ki ste nam i/tekli sožalje, kakorkoli pomagali in ji ljiro\a|j Cvetje. Zahvala gospodu župniku za pogrebni "rt'd. pevcem in godbi ter vsem. ki ste jo v tako velikem številu pospremili M njeni zadnji poli vsi NJENI ^ Kokriia, Ljubljana, 18. julija 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in nečaka DRAGANA PETROVIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi g. župniku za pogrebni obred in pevcem bratom Zupan za zapete žalostinke. Vsem še enkrat najlepša hvala! vsi NJEGOVI Oreh«k, Straža pri NOVCIH mestu. Mlaka, 20. julija 1992 BIKCA ali TELIČKO, teden dni starega, kupim, -g 65-342_9692 KOKOŠI nesnice, 10 mesecev sta-re, prodam za nadalnjo rejo ali za-kol. g 632-622_9705 BERNARDINCE, stare 10 tednov, z rodovnikom, prodam, g 891 -671 JARKJCE, stare 2 meseca, prodam. Strahinj 38, Naklo. 9725 TELETA simentalca, 6 tednov starega, prodam, g 631-537 9738 Čistokrvnega nemškega ovčarja z rodovnikom, stara 9 tednov, prodam, g 57-510 _9742 PRAŠIČE težke 20 dO 30 kg, prodam po 340 SLT za kg. g 57-230, Pušavec. Hudo 3_9743 TOY - bele PUDLE, manjši od pritlikavih, prodam, g 41-665 KRAVE po izbiri in TELICI, težki 300 kg, prodam, -g 695-095 9746 KRAVO, brejo, prodam. Lahovče 43_9747 KRAVO simentalko z drugim teletom ali brez, prodam. Trboje 31 9754 BIKCA simentalca 7 dni kupim, g 422-806 starega, 9755 Več parov NIMF z vso opremo in hrano, prodam, g 44-567, popoldan 9763 TELETA, težkega 110 kg, prodam. Sušnik, Sp. Bela 8, ® 45-305 9765 KRAVO, brejo en mesec, prodam. Demšar, g 66-708 9769 BIKCA, simentalca, en mesec starega, prodam. Smolej Janez, Sp. Rute 27, Gozd Martuljk 9770 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nasje zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne Sava Tech - obrat Valjarna SLAVKO CELESTINA rojen 1906 Od njega smo se poslovili v torek, 21. julija 1992, ob 17. uri na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ V SPOMIN Ljubila si zemljo in cvetoča polja, ljubila si dom in družino, a v tihem bolečem pričakovanju dneva poletja, odšla si v večni mir. K počitku leglo je telo, a delo tvoje in ljubezen pozabljeno ne bo. V čistost pomladnega dne je ujeto Tvoje ime. V vezeh, ki so močnejše od življenja in smrti se bomo vedno znova in znova iskali... 26. julija se bo izteklo leto nenadomestljive globoke praznine, ko je za vedno zaprla svoje trudne oči moja ljuba skrbna mami ANGELCA JARC Zahvaljujem se vsem, ki z ljubeznijo ohranjate spomin nanjo, postojite ob njenem grobu s šopkom cvetja in ji prižigate sveče! ŽALLJOČA: njena neutolažljiva hčerka Tatjana Naklo, 26. julija 1992 ZAHVALA Ob tragični izgubi drage hčerke in vnukinje 1 j MAJE SELIČ roj. 19. decembra 1985 vsem, ki ste ob tragični izgubi naše Maje počastili njen spomin, izrazili sožalje, darovali cvetje ali na kakršenkoli drug način izrazili pozornost in sočustvovanje, prisrčna in iskrena hvala! ŽALUJOČI: mamica Mojca in ostali domači Sveti Duh, julija 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete FRANCKE VRTNIK iz Sp. Brnika se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje. podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti Posebej se zahvaljujemo g. Janez Ječniku in ga. Slavki Koželj, ter duhovniku in dijakonu za lepo opravljen obred. Zahvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru in pevcem i/ Predoselj za zapete pesmi. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste bili z nami, še enkrat prisrčna hvala! VSI NJENI KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNIŠKI TEČAJI: Prejšnji teden, zlasti okrog 15. julija, je poletna vročina stopila led na slovenskem tolarju. Opazno so se dnevno povečevali nakupni in prodajni tečaji deviz, že pred tem so poslovne banke določevale podjetniške tečaje med 53,00 in 54,00 SIT za marko. Kljub dopustom, pomanjkanju tolarjev in sorazmerno dobri ponudbi deviz je zavladala rahla panika - čutiti jo je bilo še v začetku tega tedna. Tečaji v gorenjskih menjalnicah so bili včeraj že umirjeno - večidel so ostali na ponedeljkovi ravni. V večini menjalnic so tedenski odkup, ter prodajo deviz ocenili kot povprečno. V nekaterih menjalnicah se je naval iz začetka tedna povsem umiril, ponovni skok pričakujejo konec naslednjega tedna, ko bodo izpla-čevane julijske povečane pokojnine. V menjalnicah so s posli v tem tednu zadovoljni: zaradi stimulativnih odkupnih tečajev je bilo več ponudbe, s tem večja prodaja. Razlike med nakupnim in prodajnim tečajem deviz je med enim in štirimi tolarji. Razveseljiv je podatek iz menjalnic Invest v Škofji Loki, Otok Bled, Aval Bled in Geoss Medvode, da je tudi ponudba hrvaških dinarjev precej boljša. V Kranju jih ima Hranilnica Lon (Koroška 27). Vsekakor pa se vam bo v posameznih menjalnicah še zgodilo, da bo devizna blagajna prazna - občasno je povpraševanje še večje od ponudbe. Devize so tako ali drugače še vedno deficitarna zadeva, menjalniški trg niha in če je občasno mark veliko na razpolago, je prav tako možno, da jih še isti dan tudi močno zmanjka. Včeraj, v četrtek, 23. julija, so ob 16. uri bili menjalniški tečaji: 1 Telekomunikacijsko odpiranje Gorenjske menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) 53,10 56,00 7,45 7,94 31/35 Aval Bled 55,00 56,20 7,77 7,88 27/33 Geoss Medvode 55,20 56,50 730 7,95 30/35 Hranilnica LON, d. d. Kranj 54,90 56,80 7,70 8,10 35/40 HIDA - Ljubljanska tržnica 55,00 56,50 7,77 8,07 30/35 INVEST Škofja Loka 54,80 56,60 7,78 8,05 33/35 LB — Gorenjska banka Kranj 52,60 56,90 7,23 8,23 — Lorema Bled 55,15 56,00 7,50 8,00 Merkur - Partner Kranj 54,70 56,80 7,77 8,07 — Otok Bled 55,00 56,20 7,77 7,88 27/33 Poštna banka, d. d. (na poštah) 53,00 55,50 7,40 7,95 — SHP — SI. pos. in hranilnica Kr. 54,80 56,00 7,70 7,90 — SKB Kranj (Radovljica, Sk. Loka) 54,70 56,80 7,77 8,07 27/35 Sloga Kranj 54,70 56,30 7,65 8,05 BORZA '. Včerajšnji sestanek Ljubljanske borze d.d. je zabeležil rahlo povečan promet. Banka Slovenije pa je z izdajo dvodelnih blagajniških zapisov v začetku tega meseca (LB - Gorenjska banka d.d. jih je začela prodajati 10. julija) dobro razgibala slovenski trg vrednostnih papirjev. Včeraj so "dvojčki" prvič kotirali na Ljubljanski borzi d.d.: borzni tečaj za devizni del "majhnega dvojčka", ki se glasi na 100.000,00 SIT, je 106,0, za "veliki dvojček", ki se glasi na 1 milijon tolarjev, pa 106,5. Dvodelni blagajniški zapisi kotirajo posebej tolarski in devizni del ter kot celota. Glede na zadnje borzne sestanke je oživel promet s popularno obveznico RSL 2, ki ji je tudi prijetno porasel borzni tečaj. Dosegel je namreč 77,4. Tečaj v torek je obstal na 74,6. Borzna uspešnica zadnjega meseca je obveznica koncema Gorenje - tudi včeraj je bilo na Ljubljanski borzi z njo veliko prometa, tečaj je bil 75,5 (torkov je bil 74,0). Prejšnjo sredo je zapadel v plačilo kupon obveznic Gorenje - investitorji so bili konkretno izplačani, zato zaupanje in živahen promet z obveznico Gorenje ni naključen. Obveznici oziroma njenemu tečaju se prav nič ne poznajo kadrovske spremembe v vodstvu koncema Gorenje. Borzni tečaj nemške marke je včeraj s 53,85 (prejšnji četrtek - v torek ni bilo prometa z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije v DEM!) porasel na 54,30. Takšen je tudi podjetniški prodajni tečaj večine poslovnih bank - z vrednosti okrog 50 DE:M iz začetka julija je 10-odstotni popravek borznega tečaja kar precej, a verjetno manj, kot pričakujejo izvozniki, ki strahotna zaključujejo šestmesečno bilanco poslovanja in napovedujejo rdeče številke v polletnem periodičnem obračunu zaradi neustreznega tečaja dolarja v maju in juniju. Na borzi so včeraj trgovali le s 60-dnevnimi blagajniškimi zapisi Banke Slovenije, ki se glasijo v DEM - ter seveda prvič in živahno z deviznima deloma obeh dvodelnih blagajniških zapisov. Sive telefonske lise izginjajo Čeprav se PTT podjetje Kranj srečuje z enakimi ali celo večjimi težavami kot celotno naše gospodarstvo, jim na področju telekomunikacij oziroma telefonije uspeva uresničevati začrtani program. Zdaj je na Gorenjskem že 50 tisoč telefonskih naročnikov. Kranj, 23. julija - V teh dneh PTT podjetje Kranj na Gorenjskem končuje z vključevanjem novih telefonskih naročnikov nekatera večja za letos načrtovana dela v Zgornjesavski dolini in na škofjeloškem območju. Sicer pa se Gorenjska na celotnem področju telekomunikacij ob velikih naporih PTT podjetja vse bolj kakovostno odpira, pri čemer postopoma "iz katastra pokritosti s telefoni" vse bolj izginjajo sive (nepokrite) lise. Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo j nakupni srednji prodajni Avstrija 100 ATS 725.1979 727.3800 729.5621 Nemčija 100 DEM 5104.1517 5119.5102 5134.8687 Italija 100 ITL 6.7323 6.7526 6.7729 Švica I00CHF 5763.6080 5780.9509 5798.2938 Jugoslavija 100 YUD 32.0000 R. Hrvaška 100 CRD 30.0000 Podjetniški tečaj: Na tečajni listi Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov veljajo nakupni prodajni Avstrija 100 ATS 781,44 787.1232 Nemčija 100 DEM 5500.000 5540.0000 Italija 100 ITL 7.2545 7.3073 Švica 100 C H F 6210.6000 6255.7680 ZDA 1 USD 81.8455 82.4407 NASVET PO HRVAŠKE DINARJE IN MARKE V MEDVODE! Za 1.000,00 hrvaških dinarjev boste odšteli le 350,00 tolarjev. Menjalnica GEOSS v Medvodah je odprta vsak dan od 9. do 18.30 ure, pokličete pa jih lahko po telefonu: 061/611-276 ________ S postopnim vključevanjem 255 novih in prevezavo 196 dosedanjih v novo centralo v Mojstrani ter 119 novih in 44 dosedanjih v Ratečah bo na tem območju v Zgornjesavski dolini v jeseniški občini uresničen načrtovani program izgradnje sodobnega in kakovstnega telefonskega omrežja, ki vključuje izgradnjo objektov, novih central, prenosne sisteme in krajevnega omrežja. V PTT podjetju Kranj, kjer bodo v teh dneh vključili 50-ti-sočega telefonskega naročnika na Gorenjskem, so nam povedali, da so kakovosten uspeh zabeležili junija, ko so vključili glavno digitalno telefonsko centralo v Kranju preko digitalnega prenosnega sistema v tranzitno telefonsko centralo v Ljubljani. S tem so uresničili kakovostno raven normalnega telefonskega prometa na tej relaciji. Z vključitvijo Mojstrane je zdaj urejena telefonska povezava tudi z Radovno. Sicer pa sta v jeseniški občini za naprej na vrsti med drugim še Kranjska Gora in Blejska Dobrava, kjer vse poteka nekako po programu, problem pa je odsek Gozd Martuljek - Kranjska Gora, kjer bo najprej potrebno projekt prostorsko opredeliti. V radovljiški občini se pospešeno začenjajo dela tudi v Radovljici in sicer v prvi fazi na območju Predtrga, kjer pa je skleniteljev pogodb za telefon sicer manj, kot je bilo pred časom interesentov. Vendar pa si podjetje skupaj z občino prizadeva, da bi našli finančno pokritje. Akcija v Radovljici pa je sicer povezana in hkrati mora biti usklajena z izgradnjo mednarodnega optičnega kabla Kranj - Radovljica, vključitvijo centrale in izgradnjo krajevnega omrežja. Lažje pa gre na Bledu (Rečica, za Gradom, Podhom, Zasip), kjer z adaptacijo omrežja uresničujejo pogodbe z novimi naročniki. Kar pa zadeva Mlino in Bohinjsko Belo, se PTT podjetje in občina dogovarjajo z Ministrstvom za obrambo zaradi zagotovitve tudi njihovih potreb za Center na Bohinjski Beli. Glede naročnikov stvari potekajo po programu, z Ministrstvom za obrambo pa pogovori še niso končani. V škofjeloški občini poteka vključevanje na področju Ži-rov, končujejo pa tudi dela na območju Davče in Sorice. V programu pa je še zamenjava in povečanje telefonske centrale v Gorenji vasi in razširitev centrale v Bukovici ter povečanje zvez med Kranjem in Škof-jo Loko. Ob uresničevanju za letos načrtovanega Gorenjskega programa na področju telefonije oziroma telekomunikacij pa je v kranjski občini treba omeniti nenazadnje tudi manjše dograditve krajevnega omrežja na območju mesta. V Tržiču pa se bodo začela montažna dela za montažo vozliš- Zakon o neodvisnih proizvajalcih električne energije Začetek razbijanja monopolov? Ljubljana, 21. julija - Zveza društev za male hidroelektrarne in Zeleni Slovenije predlagajo Zakon o neodvisnih proizvajalcih električne energije, ki je že vložen v republiški skupščini in naj bi ga obravnavali že prihodnji mesec. Predlagatelja med drugim terjata obvezen odkup energije proizvedene v malih elektrarnah. Ministrstvo za energetiko pa meni, da bo takšen zakon porušil ravnovesje med zasebnimi in državnimi proizvajalci energije. V prejšnjem gospodarskem sistemu je bil monopol takratnega Elektro gospodarstva Slovenije več kot očiten, saj so se zasebni proizvajalci energije le stežka vključevali v elektroenergetski sistem. V Sloveniji imamo trenutno nekaj nad 200 malih elektrarn, z močjo okoli 120 megavatov, kar v letni proizvodnji pomeni 23,4 milijona kilovatnih ur. To pomeni, da male elektrarne letno proizvedejo 0,3 odstotka vse potrebne energije (oziroma toliko kolikor porabimo v Sloveniji v enem dnevu). Neodvisni proizvajalci električne energije naj bi po sprejetju zakona imeli bistveno ugodnejši položaj, hkrati pa naj bi izrabili tudi vse ostale obnovljive energetske vi- Kdo je požgal kočo? Begunje - V ponedeljek, 20. julija, nekaj po deveti zvečer je izbruhnil požar na Sankaški koči blizu cerkve sv. Petra. Koča je bila last Turističnega društva Begunje. Bila, kajti v požaru, ki se je s skladovnice drv razširil na ostrešje, nato pa v notranjost, je koča do tal pogorela, saj gasilci na težavnem terenu niso mogli zagotoviti dovolj vode. Zaradi tega so vdrli v koči in iz nje rešili opremo. Devizna menjalnica INVEST UGODNA PRODAJA HRVAŠKIH DINARJEV V Poslovni zgradbi Agencije Alpetour, Titov trg 4/b, v Škofji Loki po ugodnih dnevnih tečajih lahko poleg drugih valut KUPITE TUDI HRVAŠKE DINARJE Informacije: 064/621-961, int. 300 Ocenjujejo, da je škode za 2,5 milijona tolarjev. Komisija UNZ Kranj si je kraj požara ogledala naslednji dan. Ugotovili so, daje bila koča, velika 4-krat 6 metrov, v času požara zaprta. Odprta je le ob sobotah in nedeljah. Požar je izbruhnil ob zunanji steni, kjer so bila zložena drva. Gasilci, ki so skušali požar pogasiti, so povedali, da so bila vrata in vsa okna zaprta. Na podlagi ugotovitev na kraju in na podlagi zbranih obvestil je komisija UNZ morebitni samovžig izključila. • H. J. Pešec umrl v bolnici Žirovnica - V sredo ob 22.20 je po prometni nezgodi kakšnih 200 metrov od križišča za Žirovnico na magistralni cestni umrl pešec Muhamed Huremo-vič, star 42 let, z Jesenic. Pešec je brez kresničke hodil v smeri proti Lescam, iz nasprotne strani je s katrco pripeljal 25-letni Jeseničan Svetko Fur-tula. S prednjim desnim delom vozila je približno meter od roba ceste zadel Huremoviča. Hudo ranjenega pešca so odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je včeraj zgoraj zjutraj umrl. Voznik v UKC, opel uničen Kranj - V torek ob pol osmih zvečer je 57-letni Mihael Ba- re, med katere prištevamo geo-termalno, sončno in bioenergi- jo. Energetski potencial, ki je primeren za male elektrarne, znaša okoli 350 megavatov, to pa je znatno več, kot jih trenutno izrabljamo. V zaključni fazi je več projektov, s katerimi bi lahko proizvedli novih 15 megavatov, sofinanciralo pa naj bi jih Ministrstvo za energetiko, ki razpolaga z 220 milijoni tolarjev sredstev za posojila. Doslej so razporedili samo 54 milijonov, zato Zveza društev za male HE očita ministrstvu, da je sredstva porabilo nenamensko. Podajanje žogice o nenamenski porabi sredstev pa s lantič, doma s Hriba pri Preddvoru, z oplom kadettom peljal po novi cesti od brniške proti Britofu. Iz nepojasnjenega vzroka je zapeljal na desno bankino, od tam nazaj na cesto, kjer ga je začelo zanašati, avto je skrenil s ceste v desno čez nasip. Po devetih metrih letenja se je vozilo še enkrat odbilo od tal in po dvanajstih metrih pristalo na strehi."Balantiča so hudo ranjenega odpeljali v UKC, avto pa je povsem uničen. Vlomilci odnesli 260.000 SIT Bled - Neznanci so vlomili v stanovanje na Bledu in lastnico oškodovali za 260:000 tolarjev. Vlom so imeli tudi na Priimku vem v Kranju, in sicer v noči s ^ne telefonske centrale Tržič, ki bo omogočila nove priključke za mesto Tržič in ustrezne digitalne medkrajevne priključke z glavno centralo v Kranju. Vzporedno potekajo tudi montažna dela na radiorelejnem sistemu Kranj - Tržič. Nasploh pa se, kot pravijo v PTT podjetju, srečujejo pri uresničevanju programa z velikimi težavami zaradi lanskih dogodkov (pri materialih - kabli), po drugi strani pa zaradi pomanjkanja denarja. In nenazadnje tudi na tako imenovanem normativnem področju, kjer v zvezi z atesti prihaja s samostojno državo do neurejenosti in nejasnosti. Posledice pa se odražajo v samovoljnem vključevanju neustreznih in neatestiranih terminalnih naprav, kar poslabšuje kakovost telefonskega prometa. Zato si bodo v PTT podjetju še posebej prizadevali, da se tovrstni normativi čimprej uredijo. Kljub, vsem težavam pa ob uresničevanju programa velja ocena, da se Gorenjska telekomunikacijsko vse bolj kakovostno odpira in odpravlja še zadnje, najbolj trdovratne sive telefonske lise. • A. Zalar tem še ni končano, saj ministrstvo obtožuje nekatere graditelje, da so nenamensko porabili kredite, čeprav je po besedah predstavnika Zveze, Branislava Gospodjinačkega, znan samo en primer, ko si je graditelj zaradi težkega dostopa na gradbišče kupil cenejše terensko vozilo. Omenil je tudi, da kritike na graditelje letijo tudi, če vložijo več lastnih sredstev, kar je popolnoma skregano z vsenii izračuni. Ministrstvo namreč kreditira 3300 mark na kilovat moči, stroški pa so skorajda še enkrat višji. Vane Gošnik, predsednik Kluba poslancev Zelenih je dejal, da podpora zakonu še ne pomeni, da se bodo Zeleni na slepo strinjali z. vsakim projektom malih elektrarn, pač pa zakon določa, da je potrebno proučiti tudi ekološke posledice gradenj. • M. Gre-gorič ponedeljka na torek. Neznance je iz. odklenjenega gospodarskega poslopja odnesel kovinski zaboj z orodjem unior, vreden okrog 100 tisočakov. Z avtom pred vespo Begunje - V torek ob 17.10 je bila prometna nezgoda tudi v Begunjah. 22-letna Darja Rib' nikar iz Struževega pri Kranju je pripeljala na prednostno regionalno cesto in nameravala zaviti desno proti Lescam. Na cesto je zapeljala, ne da bi se prepričala, če je prosta, v trenutku, ko je z vespo iz tržišče smeri pripeljal 24 letni Boštjan Demšar iz Bistrice pri Tržiču-Vozili sta trčili, pri čemer je Demšar padel prek prednje dela avta na cesto in oblež hudo ranjen.© H. J. ilfl BARCELONA Jutri se prav zares začne: 25. jubilejne letne olimpijske igre 'f slovesna otvoritev 25. tuhta Rekordi po številu udeležencev. rek(>r ni dosežki in (skoraj) rekordne cene vstopnic Najcenejša vstop"1' za ogled olimpi/skih tekmovanj je 12 DEM (750 pezet). najdm-1 730 DEM (46.000 pezet). Ker je zlasti za jutrišnjo otvoritveno vesnost neverjetno zanimanje, /e črnoborzi/anska cena vstoPnli,,\Q 730 DEM narasla na neverjetnih H.000 in celo do rekordnih U DEM (500.000 - 700.000 pezet) Ko boste ,utri spremljali prem" £ Barcelone, morda ne bo odveč vedeti, da je vstopnica za staa" vredna več od povprečne slovenske plače Ob teh številkah /e ponudba i: hokejskega kluba Acroni ./'u'' ' Mi ki so -a celoletno vstopnico .