VOLILNO PROGRAMSKA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL
SZDL se mora osredotočiti na delo med Ijudmi
V torek, 24. novembra je bila volilno programska seja občinske konference SZDL Ljubljana Center. Na konferend so podall poro-čllo o 4-letnem mandatnem obdobju občinske organizadje, razre-šili so dosedanje vodstvo in Izvolill novo. Sprejeli so pravila, poslovnlk In sklepe o organiziranosti in obllkah delovanja OK SZDL Ljubljana Center. Delegati so za predsednlka izvolill Janka Rednaka, za podpredsednico Hildo Herzog in za sekretarja Borisa Traunška. Izvolili so novo predsedstvo, volilno komisijo, nadzornl odbor, administrativno flnančno komisijo, žirijo za priz-nanja OF in delegacijo za delegiranje delegatov v mestno konfe-renco SZDL, medobčinski svet SZDL in republiško konterenco SZDL.
Iz govora Janka Rednaka na volilno programski seji
Današnja konferenca mora sku-paj s krajevnimi volilnimi konfe-rencami odpreti nove in drugačne možnosti razvoja in utrditve vlo-ge organizacij SZDL. Možnosti za premagovanje neučinkovitosti političnega dela v SZDL so kar najtesneje povezane in odvisne od tega, koliko bomo znali v naše prihodnje misli in delo vtkati spoznanje, ki se je v zadiyih letih dodobra utrdilo pri širokih kro-gih občanov, da z dosedanjim na-činom živjjenja in dela ne bo šlo več naprej.
Skladno s takimi spoznanji se je že pričela postopno in vztrajno tudi konstituirati na nov način širša slovenska javnost; to je zelo pomemben prispevek k demo-kratizaciji odnosov oziroma h krepitvi demokracije nasploh. Nova družbena gibanja bodo mo-rala tako kot tudi nekatera dru-štva boij dosledno kot doslej najti svoje mesto v socialistični zvezi, pri čemer jim ne bomo smeli odv-zeti njihove samostojnosti, izvir-nosti in specifičnosti delovaiya.
Morall se bomo navaditi, da bo v SZDL najbrž malo političnih
akcij, pri katerih bomo doživljali enoglasno pritrjevaiye. In vendar lahko že danes z zadovoljstvom ugotovimo, da se je glasnim in odločnim pobudam in zahtevam mladih v mnogočem pridružila že precejšrya večina srednje in pred-vsem starejše generacije. To utr-jiye prepričaiye, da je takšno od-piranje SZDL prava pot ali vsaj začetek poti k množični, Ijudski,
vsestransko učinkoviti ter močni socialistični zvezi. Najbolj zgovo-ren argument za izrečeno ugoto-vitev, je na primer zadnja sponta-na reakcija mladincev in odločna podpora protestom upokojencev ob sprejemu dopolnitev in spre-memb zakona o invalidskopokoj-ninskem zavarovanju, ki jih je po hitrem postopku sprejel ZIS.
Kljub skrbno pripravljenim na-črtom, prilagajanju naših načinov
in metod delovanja predvidenim težjim razmeram političnega dela v izostrenih gospodarskih razme-rah pa je očitno, da v tem obdobju ne moremo biti zadovoljni z last-nimi rezultati. Na to nas opozaija-jo razprave številnih aktivistov SZDL na volilno programskih konferencah  v  KS.
Skupaj z vsemi subjektivnimi silami SZDL ni bila niti priprav-]jena niti sposobna, da bi se ved-no pravočasno pripravila Ln odz-vala na vse negativne pojave v družbi ter tako že na samem začetku pridobila in združila ljud-ske množice v boju proti tem po-javom.
Neobjektivno in nepošteno pa bi bilo ob tem 4-letnem obračunu dela ostati pri nespodbudni sliki ob tem pa zamolčati vrsto uspeš-nih akcjj SZDL y občini in kra-jevnih skupnostih, ki so imele praktične in pozitivne odmeve med krajani v občini, mestu in širše. Prav ob tem bi rad poudaril, da smo ob pripravah na volitve v organizacijah SZDL v občini, kjer je že dobra polovica vsega prebivalstva zaktfučila z aktivnim delom uspeli evidentirati razme-roma največ kandidatov.
Se zmeraj nismo dosegli prave sposobnosti za oblikovanje alter-nativnih predlogov, še vedno zelo malo delujemo v temeljnih dele-gacijah za SIS in DPS in pretežno v okviru družbenopolitičnih zbo-rov. Pobude, ki prihajajo iz SZDL ne znamo spravljati v življenje tu-di z lastno akcijo in osebnim zgle-dom. Vse to prispeva k utemejje-nim občutkom, da je akcjjska sposobnost SZDL še na zelo nizki ravni.
V zadi^jih štirih letih smo dose-gli v občini skorajda zgledno na-ravnanost dela med vsemi front-
nimi deli, kar se je odražalo v sko-raj povsem usklajenih mnei\jih, stališčih in akcijah na vseh po-dročjih življeiya in dela znotraj občine. In kar je še pomembnejše v enotnem nastopanju znotraj mesta, regije in republike.
Poudariti moram, da se je v naši občini predvsem po zaslugi do-votj jasnega razumevai\ja in ures-ničev^nja vloge SZDL v mnogo-čem opredmetila dejanska funk-cija občinske in tudi krajevnih or-ganizacij SZDL.
Kadrovski problemi so bili in bodo vedno večji, če bomo živeli in pristajali na razmere, v kakrš-nih smo vsi v tej družbi. Prvi pre-izkus bodo že volitve DPS in SIS spamladi leta 1988, mnogo težje pa bo na volitvah 1990. Zato veJja z delom in pripravami začeti že sedaj.
V vrsti aktivnosti in po vrsti or-ganizacij smo bili in ostali zgled v Ljubljani in po Sloveniji. To ra-ven zavzetega delovanja želimo ohraniti in okrepiti, ob tem pa se moramo najiskreneje zahvaliti in dati priznanje vsem tistim aktivi-stom SZDL, društvom in organi-zacijam, ki so sodelovali v teh de-javnostih in organih.
Dovolite, da opozorim na nekaj temeljnih smernic naše občinske organizacye za dveletno obdobje:
-  bitka za stabilizacijo gospo-darstva in bolj proti inflaciji,
-  utijevaiye in razvijaiye poli-tičnega sistema s poudarkom na delovanje delegatskega sistema,
-  socialno ekonomski položaj občana in delavca,
-  krepitev  in  dosledno  uve-ljavljaiye vloge SZDL in ryene or-ganiziranosti (odprtost za najširši krog ljudi, predvsem mladih, me-tode političnega dela naj preseže-jo forumski način dela),
-  temeljni razvojni cilji naše občine za katere se bo treba boriti so:   drobno  gospodarstvo,  turi-zem, gostinstvo,  podpora ohra-njaiyu vitalnih proizvodnih OZD v občini, stanovanjska gradnja in prenova, komunalna in prometna ureditev.
Pravila
z dopolnilom
Dategatl na programako voUlnl se|l so sprejeli pravlla obiinske organizacife SZDL Ljubijana Cen-ter. Strinjall so se s predloienlm besedllom, vendar pa to dopolnlH 6. člen z naslednjim odstavkom:
SZDL obfilne L|ubl|ana Conter bo v svojl de|avnosti ustvarjala pogoja za izrazanje različnlh mnenj, negovala strpnoit do dru-glh stallsč, uvel|avl|ala kulturo d«-mokratlCnega dialoga, v kateram bodo varovana tudl man|šlnska mnenja in s tem oblikovala In uva-l|avl|ala demokratično polltttno kutturo.