Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva onraja Novo mesto
Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsalko sredo. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din. Četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozir 3 ameriške dolarje. — Tek. račun pri Komunalni banki v Novem mestu, fit. 60-KB-16-2-24
Štev. 21 (375) Leto VIII
NOVO MESTO, 22. MAJA 1957
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone GoSnik. Naslov uredništva in uprave; Novo mesto, Cesta komandan ta Staneta 30. Pošt. pred. Novo mesto 83 Telefon uredništva in uprave: st. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopiano-taložnJško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani Za tisk odgovarja F. ~'evel
Ob prazniku partizanske Topliške doline
Napredno kmetijstvo usmerja zadruga
Nad 80 odstotkov kmečkih gospodarstev biv§e obdine Dolenjske Toplice je vključenih v kmetijsko zadrugo. Število članov te zadruge se je dvignilo na 272 in raste iz leta v leto. Nekaj gospodarjev pa je še vedno, ki jih ne pritegnejo veliki uspehi zadruge in posameznih zadružnikov, kti ne vidijo smeri napredka in pobi do njega. To seveda ne ovira čedalje močnejše vloge zadruge pri načrtnem dviganju kmetijske proizvodnje.
PO GOSPODARSKEM NACRTU
■O skrbnih pripravah in podrobni izdelavi gospodarskega nacrta splošne kmetijske zadruge Dolenjske Toplice, ki zajema, oziroma vključuje vse zadružnike, smo kratko že poročali. Gospodarski načrt zadruge Pa ne bo ostal samo na papirju, kot se marsikje na žalost še dogaja, pač pa ga tudi uresničujejo že od pričetka leta. Brez težav res ne gre, toda kaže, da ga bodo navzlic temu izpolnili in presegli.
Težave imajo z gradnjo gnojnic nih jam. Po načntu bi Jih morali letos zgraditi 29. To pa najbrž ne 'bo mogoče, ker obljubljenih kreditov ni. Zadruga skuša sedaj s svojimi skladi, da bo vsa polovica v načrtu predvidenih gnoj ničnih jam zgrajenih. Težave torej niso nastale po krivdi zadruge in zadružnikov.
Strojev, kot prripornočkov za lažji nači,n obdelovanja zemlje, se zadružniki radi poslužujejo. Znano je, da Je strojni odsek Kmetijske zadruge Dolenjske Toplice tudi finančno koristen kot redkokateri. p<> sklepu občnega zbora so letos strojni park š« povečali. Kupili so dvo<red-ne strnie za setev koruze, osem-irednj stroj za setev pšenice'in brano. Mislijo kupiti tudrt nekoliko težji kamion za prevoze, da bo traktor potem lahko lamo za kmetijstvo.
ŠTIRIINDVAJSET ZADRUŽNIKOV TEKMUJE
S pridelovanjem krompirja imajo topliškii zadružniki že dokaj izkušenj. Zadruga jim je priskrbela dober semenski krompir. Kmalu so spoznali in videli, da je sorta Merkur najbolj donosna. Sedaj raste ta sorta krompirja na približno 80 odstotkov s krompirjem zasajenih površin. Količine krompirja, ki ga kmetje dajo v prodajo, se Je v zadnjih letih dvignila aa več kot 100 odstotkov.
Razumljivo J«, da so se itopliš-ki zadružniki navduse.no odzvali pozivu na tekmovanje za večje hektarske donose. Odločil; so se za tekmovanje v pridelovanju krompirja. Tekmuje 24 zadružnikov (s skupno 8 hektairi s krompirjem zasajenih površin) v borbi z>a kakovost in količino. Ce so kmetje v topllški dolini pred leti prodali letno le do dva vagona krompirja, od lanskega pridelka pa že S vagonov, bodo s tekmovanjem ta pomočjo zadruge, fej zlasti skrbi za dobro seme, gnojila in škropiva. presežke pridelka hitro povečali, ta s item pa tudi svoje dohodke,
AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV
združuje 36 mfladiih kmečkih proizvajalcev v prizadevanju za naprednejše .kmetovanje. Imajo svoj ko« obdelovalne zemlje, kjer delajo poizkuse s sortami in gnojenjem ter drugimi pripomočki. Letos preizkušajo osem sort krompirja. Pridelujejo tudi paradižnike, čebulo in drugo povrtnino. Mladi zadružniki in zsdružnice kažejo veliko veselje in smisel za napredno kmetovanje.
Zadruga pomaga mladim zadružnikom, da si pridobe potrebno znanje itn izkušnje. Skrbi pa tudi za strokovnjake. Izmed mladih »adružniikov je zadru-
ga poslala dva na itiraktorski tečaj. V kmetijsko šok> Grm Je poslala tri gojence, v srednjo kmetijsko šolo v Mariboru enega, eno dekle pa v kmetijsko gospodinjsko Šolo na Malo Loko.
NACRT: MESARIJA. KLAVNICA, PREDELOVALNICA
Krritlflee, zlasti glede čistoče na račun mesarije v Dolenjskih Toplicah, je bilo že Veliko. S prvim aprilom jo je prevzela zadruga. Najprej je bilo treba vse temelji)!© počistiti in napraviti red. Z« v prvem mesecu pod zadružno upravo Je bila mesarija aktivna. Zadruga je naročile načrte za gradnjo sodobne klavnice in predeloval-nice za meso ter lokal, ki bo ustrezal vsem predpisom in potrebam turističnega kraja. Prodajalno mesa bodo uredili že letos, ostalo pa 'prihodnje leto.
Končno bodo zadružniki ilrt ostali gospodanjii po zaslugi zadruge imeli v bližini žago za razrez železni i^tkiih pragov. Zadruga je kupil« v Hočah pri Mariboru moderno premično žago za rezanje pragov in tudi drugega lesa. Poslej pragov ne bodo več tesali, kej gre s tem mnogo lesa v noč. Prage bodo rezali, len ki ga bodo s tem pridobili bo surovina z« lesno galanterijo, 2agi bodo priklju-čiili men J Si lesno predelovalni
obrat. Tako bodo vrednost lesa znatno povečali.
Kmetijska zadruga ima še več načrtov, ki jih bo deeots uresničila. Nameravajo ustanoviti lastno zadružno hranilnico. Kreditno hranilni odsek se le<po razvija. Pričeli &o uvajati nakupno prodajne knjižice za člane.
Edina stvar v gospodarskem načrtu topliške zadruge, za katero ne vedo kdaj bo uresničena, je ureditev sadovnjakov na Riglju in <rigolanje steljni-kov pni Meniški vasi. Načrti m ta delu so š« vedno v proučevanju. Izvajanje teh del ni odvisno samo od upravnega odbora zadruge in zadružnikov. Ce bi to bilo. bi bili« prav gotovo tudi v tem pogledu žie nekaj napravljenega. Pašnfk za mlado živino, za katerega &e topli ški zadružnitoi potegujejo že vrsto let, kaže, da bodo letos vendar dobili, čeprav samo v najem.
Splošna Kmetijetoa zadruga Dolenjske Toplice J« zaorala močne zadružne brazde. Na teh sedaj z načrtnrirn delom in v ■tesnem sodelovanju z ■adnuž-niki dviga kmetijsko proizvodnjo ter ustvarja pogoj* na hitrejši gospodarski napredek doline in posameznikov. Doseganj; uspehi ta »»upanje zadružnikov so jamstvo še hitrejših in večjih uspehov.
Delegati našega okraja za Kongres delavskih svetov
Kot srno teraflko že poročali, bo novomeški okraj zastopalo na Kongresu delavskih svetov v Beogradu osem delegatov: dva !e industrije, po eden iz obrti, gostinstva In itrgovine, gradbeništva, prometa, gozdarstva in kmetijstva.
Gozdarji so tovoli'li za svojega delegata Avgusta Avbarje, de-
• Odkod
• podražitev
• mesa?
Zaradi povišanja cen za meso so potrošniki negotovi in se sprašujejo, ali ne bodo temu povišanju sledile tudi cene za drugo blago. O tem je toliko pripovedovanja, da bo prav, če vprašanju posvetimo nekaj več prostora.
V prvih mesecih letošnjega leta so se cene v povprečju dvignile za okoli 2°/». S tem pa še ni rečeno, da se je zato poslabšal standard., Prej bi trdili, da smo dosegli v prvih mesecih določen uspeh in da so cene na trgu bolj stabilne kot kdajkoli poprej. Upoštevati moramo ■— to kaj radi pozabimo, kadar govorimo o življenjski ravni — da so se plače že v prvih treh mesecih povečale za 8'/», mimo tega pa so prebivalci v mestih nakupili precej industrijskega blaga in prehranbenih artiklou z denarjem, ki so ga dobili za premije in nagrade ob novem letu. Skratka, pri potrošnikih je bilo precej več denarja, čeprav moramo upoštevati, da vsa podjetja še niso izplačala plač po novih tarifnih pravilnikih in bo zato kupna moč v tem in v prihodnjih mesecih še večja. V prvih mesecih letošnjega leta se je torej kupna moč prebivalstva povečala za 8°/», cene pa so v Istem času poskočile le za 2,30/0 v povprečju. Lani je bilo to že v prvih mesecih leta drugače: kupna moč se je povečala za 2"/o, cene pa so porasle za 5,5"/fl. Potemtakem je razmerje skoraj obratno in za potrošnika veliko bolj ugodno. Ce bi tako razmerje ostalo skozi vse leto. bi bili lahko prav reseli. Kajti to bi bil najboljši dokaz, da je trg stabilen in da smo dosegli določeno izboljšanje življenjskih pogojev. To seveda ne bo lahka naloga, kajti vsa leta nazaj so cene skoraj vedno prehitevale povečanje plač. Tak, ugoden odnos med kupno močjo, med plačami In cenami, je odvisen tako od boljše industrijske kot od večje kmetijske proizvodnje. Industrija bi morala izkoristiti vsaj del neizkoriščenih kapacitet, to je strojev in industrijskih naprav, ki včasih le preveč »počivajo«. Trenutno izkoriščamo le 77n/o vseh strojev. Ce bi izkoristili vsaj 10°/» kapacitet več, bi pomenilo to za nekaj deset milijard proizvodov več in bi to prav gotovo vplivalo na cene, ki bi mo~ rale ostati vsaj iste, če že ne nižje. Podobno velja za kmetijstvo in kmetijske pridelke.
Nekaj več bi zapisali še o cenah mesa. Zaradi tega je največ razburjanja. To je končno razumljivo, kajti le malokdo je opazil, da so se v teh mesecih pocenile nekatere vrste tekstilnega blaga in drugih industrijskih izdelkov, ker jih nihče ne kupuje dvakrat ali trikrat na teden, kot kupujemo meso.
K povečanju cen je največ prispeval močno povečan izvoz živine. V mesecu marcu smo izvozili toliko živine, da je bil ta izvoz na drugem mestu po doseženi vrednosti. Sicer smo zadovoljni, da z velikim izvozom dobimo čim več deviznih sredstev, toda ne moremo se strinjati z izvozom za vsako ceno. Se manj pa s takim izvozom, ki ga najbolj občuti potrošnik, ker mora plačati za določeno blago prav zaradi tega precej višjo ceno. Le mimogrede naj omenimo, da so se do konca aprila cene za goveje meso povečale v posameznih okrajih od 10 do 40 dinarjev, v nekaterih mestih pa celo za 60 dinarjev.
Tako kot v mnogih deželah, tudi mi podpiramo izvoz s tem, da dajemo podjetjem, ki izvažajo, posebno podporo, da bi lahko na tujem trgu nastopala po konkurenčnih cenah. Gospodarstveniki pravijo temu »koeficientu. Podobno velja tudi za izvoz živine. Toda medtem ko so bile cene za meso in živino na tujih tržiščih zelo ugodne, so nekatera izvozna podjetja uspela prepričati pristojne gospodarske organe, da je izvoz težaven in da bi jim bilo treba odobriti še posebne premije. Premije so bile odobrene in nakupovale! so lahko po mili volji dvigali cene ter v prvih treh mesecih Izvozili 60°/9 predvidenih količin letnega izvoza živine. Prav gotovo, da se je to moralo poznati tudi na notranjem trgu in da so prav zaradi tega cene močno poskočile. Upravičeno lahko zamerimo gospodarskim organom, da so Šli na led izvoznim podjetjem in jim odobrili dodatne premije. Ce bi bila vez med notranjo trgovino in izvozom vsaj nekaj boljša, bi do takih pojavov ne moglo priti in bi tudi cene ne mogle v kratkem, času toliko porasti.
V družbenem planu za letošnje leto smo predvideli, da bomo izvozili za okoli 2 milijardi dinarjev manj živine. Zaradi tega bi morali gospodarski organi pravočasno povedati, kakšni so letni kontingenti, se pratri, količine, ki jih izvozna podjetja lahko izvozijo. Prav tako bi morali te količine porazdeliti na posamezne mesece tudi zato, da bi bil izvoz enakomeren in da ne bi vplival na notranji trg. Tega niso storili. Po našem, mnenju bi bilo prav, če izr>oznim, podjetjem ne bi povečevali kontingentov, pa čeprav bi zaradi tega. zašla v denarne težave. Taka Sola bi bila sirer precej draga, toda za potrošnike in, končno tudi za vso skupnost prav koristna. Ukrep, ki raj omeji izvoz živine, je bil nedavno tega že sprejet. Premije za Izvoz živine so v glavnem ukinjene Ostale bodo le premije za Izvoz najbolj kakovostne živine fl. in Ia razred), ki je v pogodbeni vzreji. To bo sčasoma vplivalo tudi na notranji trg, tako da lahko pričakujemo, da bodo cene zopet nekolika nižje, in da np bo prav nobenih razlogov za novo zviševanje cen. Tu in tam cene še zvišujejo. V tem primeru pa ne bi mogli trditi, da. je temu kriv izvoz, pač pa mesarska podjetja, ki skušajo v tej »zmešnjavi'' iztržiti kar se največ da. Menimo, da bo treba tudi takim prei ali slej stopiti na prste. M. S.
lavsftc1. sveti ItvjA^jskih podjetij Jožeta Udovica iz Novega mesta, in Jožeta Zorela iz Kani-žarioe. Obrtniki so izvolili Ivana Haoina iz Novega mesta, gradbinci pa Ivana Z4d»ne-ka ta Novega mesta. Trgov-neka te Novega mesta. Trgovsko ta gostinsko stroko bo ia-Mopal Mito* Jafcopee, promet pa ing. VUfbaM Jordan, kmetijstvo pa Lampe Frane te Novega mesta.
»Brez uradne proslave, ki bi žalila skromnost velikega ljudskega človeka, slavi 25. maja vsa Jugoslavija rojstni dan svojega največjega sinu, maršala Tita. Slavi ga ljudstvo samo, brez spodbude od zgoraj, spontano, iz lastnega občutka ljubezni in hvaležnosti do tistega, ki ga je z varno roko vodil skozi strašna vojna leta do slavne zmage, ki je naše narode iztrgal iz krempljev fašizma in iz krvi medsebojnega prepira, jih združil v bratstvu, zasnoval njihovo novo ljudsko državo in jim odprl pot k svetli in srečni bodočnosti...«
S temi besedami je 24. maja 1945 pozdravil v beograjski »Borbi« tovariš Moša Pijade maršala Tita ob njegovem rojstnem dnevu. Besede spoštovanja in ljubezni, izrečene pred 12 leti, veljajo tudi včeraj, danes in jutri. Kajti vse, kar je bilo narejenega in položenega v nove temelje za narodnostno, politično, gospodarsko in družbeno življenje ter napredek naših narodov in naše federativne ljudske republike Jugoslavije, je za vedno združeno z imenom Tito. Naučil nas je velike resnice, da ni tako hudega niti obupnega položaja, iz katerega bi ljudstvo ne našlo zmagovitega izhoda, če se zaveda svoje časti, če ljubi svojo svobodo, če je enotno v pripravljenosti na žrtve za obrambo svoje neodvisnosti in za dosego svoje sreče in napredka.
Zato pošiljamo tudi za letošnji 25. maj — za 65. rojstni dan našemu ljubljenemu in spoštovanemu učitelju, vodniku in prvemu borcu naših narodov, našemu najboljšemu tovarišu JOSIPU BBOZU-TTTU iskrene pozdrave in želje, da bi Živel na srečo in radost naših narodov še mnoga, mnoga leta!
Za Bihać - vse pripravljeno
Danes zjutraj je odpotovalo v Bihać 50 tabornikov in mladincev Partizana, da bodo do jutri zvečer postavili sto šotorov za več kot 600 udeležencev novomeškega okraja na Zletu bratstva in enotnosti v Bihaću — Dolenjska mladina nestrpno pričakuje srečanj z mladim rodom Bosenske Krajine tn Hrvatske — Osrednja prireditev: po športnih tekmovanjih nastop Partizana iz Banje Luke, Bihaća, Ogulina, Siska, Karlovca in Novega mesta, združen s sodelovanjem Garnizije JLA v Bihaću — Zlet ▼ Bihać bo osrednja manifestacija mladine novomeškega okraja za letošnji Dan mladosti
»Samo da vreme ne bi nagajalo. ..« se te dni zaskrbljeno ozirajo pod oblake člani pripravljalnega odbora za Zlet bratstva in enotnosti, ki bo 24. in 25. maja v Bihaču. Vse druge Je pripravljeno: prevozi, prehrana, saniteta, oskrba z gorivom, prevozna mehanična delavnica, tabor s 100 šotori, avtobus za pionirje ter narodne nose ln pod.
V rokah Izkušenih organizatorjev, kot so predsednik Partizani Boris Cfimek—Bor, namestnik Štaba zleta Srečko Skrt, načelnik Partizana Milan Smerdu, ief propagande Danilo Kovačič, ief prometa Darko Prijatelj, načelnik tabornikov Branko Lukić pa drugi organizatorji zleta Irena Knez, dr. Spiler, Tone Pire, Sonja Ottankova itd., so potekle
dosedanje priprave ta tako dolge ln odgovorno potovanje v vzornem redu.
Svojo dolžnost so opravili seveda tudi v 14 Partizanskih društvih, kjer so požrtvovalni načelniki in vodniki pripravili za z letne vaje ve£ kot 470 mladincev in mladink, pionirjev in pionirk. V četrtek zjutraj bo prišla mladina, ki odpotuje v Bihač, *
Združitev podjetij lesne stroke v Črnomlju?
Svet za obrt tn industrijo pri ObLO Črnomelj, je pred kratkim v navzočnosti predstavnikov prizadetih podjetij razpravljal o možnosti združitve podjetij lesne stroke v Črnomlju. Gre za združitev Mizarske zadruge, »Mizarja«, žage »Zora« in lesnega oddelka tovarne »Belt«. To združitev omogočajo ugodni razpoložljivi  objekti in
V OKTOBRU SE BODO ZBRALI SLOVENSKI SLAVISTI V NOVEM MESTU
Predzadnjo nedeljo je bili v Ljubljani občni zbor Slavističnega drušitva, n>a katerem so med ostalim razpravljali o delu naših slavistov v novem poslovnem letu. Glavna naloga c ruštva bo utrditi vezi s članstvom In nuditi sliavtetom na podeželju vet pomoči s sestanki po okrajih Tako bo n. pr, oktobra sestanek slovenskih .slavistov v Novem mestu, ki bo ricuSjj*' aietj čimveč predavateljev slovenskega jezika.
jo narekujeta potreba po povečani dejavnosti in p0 preusmeritvi vrste finamih izdelkov, upoštevajoč pri tem možnost uporabe lesnih odpadkov.
Podjetji Mizarska zadruga ln »Mizar« sta po svoji današnji dejavnosti podobni bolj obrtniškim delavnicam kot industrijskim objektom. Obe nastopata na trgu samostojno in prevzemata več ali manj priložnostna naročila, ki pa so vedno večja od razpoložljivih kapacitet. Obe podjetji imata približno enake stroje in obema manjkajo specialne strojne naprave. Vedno sta tudi v zadregi glede ustreznih suhih desk, kajti nobeno od teh podjetij nima primerne sušilnice ta les. Povsem razumljivo je, da so proizvodni stroški visoki ln zaradj tega odvajata skupnosti bore malo.
Ugotovljeno Je bilo, da bi novo močnejše podjetje veliko laže nabavilo enega ali dva nujno
potrebna specialna obdelovalna stroja ter bi ii&hko uredilo oddelke za izdelavo pohištva, stavbeno mizarstvo, galanterijo in obrtna dela.
Nakazano ugotovitev bo sedaj proučila posebna komisija, sestavljena iz članov posameznih kolektivov in strokovnjakov iz lesne stroke. Naloga te komisije bo na podlagi razpoložljivih objektov, strojnega parka in delovne sile. Izdelati perspektivni delovni načrt z vsestranskimi ekonomskimi pokazatelji.
Ob tej priložnosti je bila tudi poudarjena škoda, ki jo ima nasa skupnost zaradi uredbe, ki predpisuje različne izvozne faktorje za posamezne asortimen-te lesa. Faktor za hlodovino in deske je namreč vedko višji od onega za cepance. Rezultat tega je, da najlepši les' razrežejo na ustrezne dolžine in ga nato precepijo in izvozijo kot cepance. Tuji podjetniki pa si iz omenjenih eepancev izreŽejo ustrezne deske oz. potrebne komada. P. B.
vlaki, peg in s kamioni v Novo mesto, kjer se bo formirala zlet-na kolona pred pošto.
Ob desetih dopoldne pozdravimo organizatorje ln udeležence zleta pred njihovim odhodom! Zastopali bodo mladino Slovenije na pomembnem slavju v Bihaću, kjer bomo obnovili stike z mladino Hrvatske in Bosenske Krajine, kot so bile v letih NOB bratsko povezane slovenske, hrvatske, liške, dalmatinske in ho senske brigade v skupnem boja proti okupatorju in domačim Izdajalcem 1 Iskreno želimo, da bi mladina Dolenjske videla in doživela na tem potovanju kar največ, da bi spoznala slavne kraje iz let naše vstaje in zvedela, kako je trpelo ljudstvo v sosednji Hrvatski ln Bosni, da smo pregnali fašiste in njihove podrepnike. V tovariških športnih srečanjih in na velikem nastopu Partizanovih društev bo mladi rod naših republik pokazal, kako raste in žjvi v svobodni Titovi domovini.
Dan mladosti bo v Bihaću dan bratskih srečanj, navezovanja prijateljskih stikov med člani Partizana, taborniških organizacij Študentskih kulturnih skupin. In drugih društev, ln pomembna manifestacija mladega rodu treh republik. Vsem udeležencem zleta želimo prijetno potovanje in kar največ lepih doživetij. Pozdravite mladino ln prebivale« bratskih sosednjih republik, ne-site jim za Dan mladosti nase Ukrene tovariške pozdrave!
VREME
ZA CAS OD 22. MAJA DO 2. JUNIJA
V drugI polovici tekočega tedna sprva pogoste nevihtne padavine in nevarnost toče, proti koncu tedna pa lepe ia vroče vreme. Ves prihodnji teden nestalno, s pogostimi a«-* vlhtnimi padavinami in hladne-* je, vendar je malo verjetno, dsj bo trajen dež.
(Napoved priredil V. Mi ;
Delavsko upravljanje v Kanižarici
Veliko važnost smo polagali v higlenskotehnično zaščito. A-naliize ao na* opozorile, da imamo od leta 1954 dalje občuten porast delovnih nezgod in izostankov zaradi bolezmi. Glede znižanja nezgod je bil za vodenj« evidence in podrobne analize vsake nezgode zadolžen obratni inženir, katerega naloga je bila prouči ttf vsako nezgodo in ugotoviti vzrok. Obratni Inženir Anton Bole je zaključil tudi seminar za varnostne inženirje. Glede izostankov zaradi obolenj Pa smo v skupnih posvetovanjih z zdravstvenim kadrom ugotovili, da na zdravje rudarjev neugodno vpliva n*»-cdrava pitn8 voda. To se kaže v porastu želodčnih obolenj zlasti v letu 1956. Pripomniti pa j« treba- da so v našem kolektivu Še vedno Člani, katerim je delo na rudniku še vedno postranska stvar in se prvenstveno bavijo t obdelovanjem lastne zemlje dn posestvom; ti hočejo dobiti čimveč prostih dni. Z vsestransko poostreno evidenco sm0 dosegli občutno Izboljšanje glede poškodb in izostankov zaradu bolezni. Delavski svet je dolgo časa z razumevanjem toleriral nekatere Člane kolektiva, ki so zelo pogosto neupravičeno izo-stajali od dela, lani pa je pod-vzel ostre ukrepe ter odpustili vse tiste, katerim opomin in opozorilo nista bila dovolj ostra kazen. To j« dobro vplivalo n* delevn« disciplino zlasbj pri mladem kadru.
Delavski svet je tudi redno zasledoval finančno stanje in gospodarsko politike podjetja. Mesečno je pregledoval in analiziral obratne obračunske liste. Na podlagi podrobne analize J« bilo možno sproti analizirati potrošnjo in hkrati ceno glavnega reproduktivnega materiala kot Je Jamski les. krajniki. razstrelivo in električna energija. dalje storilnost dela na posameznih delovnih mes-Hih. obremenitev delavnice in končno evtpparka. Analiza, razčlenjena na posamezna kontna mesta, to je na posamezna delovna mesta v jami ali na zunanjem obratu, 3« nakazala vsakemu članu delavskega sveta, kako potrebno je zasledovati stroške proizvodnje in kako jih zmanjševati. Za, poglobitev v delo računovodskega sektorja Je delavski svet redno poslušal podatke šefa računovodstva, o njih razpravljaj ter jih odobraval. Tudi zaključne račune za posamezna obdobja J« deravski svet temeljito obravnaval predno Jih Je odobril.
Da b« kar najbolj uspeli pri aktivnem sodelovanju vseh članov delavskega sveta, je lani delavski svet ugotovil, da bi bila najboljša oblika dela v komisijah. Postavljene so bile štiri komisije za proizvodnjo..investicijsko dizgradnjo. za gospo-
ING.  BRANKO PETERNELJ
darsko-računski sektor, tarifno politiko ter za HTZ službo tn socialno problematiko. Dcln samo je pokazalo, da Je bilo praktično udejstvovanje v določenem resorju svet« najbolja šola in vzgoja. hkre.U pa Je takšen način dela odklanjal morebitna nasiprotstva med operativnim vodstvom podjetja ln organom delavskega samoupravi j ar nla. Naloga teh komisij Je bila zbirati, obdelovati in pripravljati material za ssje upravnega odbora in za zasedsnla delavskega sveta. Ugotavljamo, da smo s tako organizacijo dela poglobili demoTcratičnosi; in ustvarili pogoje za dejansko sodelovanje vseh članov delavskega svta ter pri tem povečali čut odgovornosti do dela v podjetju.
^Da bi dosegli kar najtesnejšo povezavo delavskega sveta s č'sni kolektliva. Je sklenil leta W56 delavski svet. da bo izdajal svoj mesečni bilten. Na Dan rudarjev istega leta Je Izšla prva številka »Belokranjskega rudarja«, ki izhaja še danes. Bilten pnina-ia članom nafleg« kolektiva vsa važnejša dognanja v podjetju in izven njega, mu nakazuje usnehe Jn neuspehe. Marsikateri član našega kolektiva »ploh »e ne občuti pomembnost tega glasila, za katerega Je prejel delavski" svet ž« številna priznanja.
Sejem prometnih sredstev v Ljubljani
Prvič v zgodovini naše države bo v času od 25. mana do 2. junija odiprt na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani specialni Sejem prometnih sredsrtev z mednarodno udeležbo. Na njem bo sodelovalo do 80 domačih in tujih podfleiij; od slednjih sodelujejo raestavljalci iz Zapadne Nemčije, Italije, Avstrije, ZDA, Vel. Britanije, Francije, Švice in Izraela. Na sejmu bodo pokazali najnovejše tehnične dosežke v cestnem prometu: kolesa, majhne sodobne motocikle, avtomobilčke, limuzine, kamione nld. — Obisfkovailcl sejma Imajo 25»/o popusta na železnici.
ŠTEFAN SIMONCIC. predsednik okrožnega sodišča:
PRAVICE STRANK
v splošnem upravnem postopku
6. O vseh važnejših dejanjih in ustnih izjavah v postopku se sestavi zapisnik. Predno uradna oseba sklene zapisnik, ga mora prebrati zaslišanim in event. strankam; ti imajo pravico tudi sami prečrtati in dajati pripombe. Tudi te pripombe se morajo vnesti v zapisnik. Nepotrebna je bojazen pred podpisom zapisnika, kakor je večkrat opaziti. S svojim podpisom potrdi podpisani le resničnost svoje izpovedbe. To je nekaka kontrola nad pravilnim delom uradne osebe. Zapisnik pa je vseeno veljaven, četudi ga noče podpisati. V tepa primeru se le navede vzrok odklonitve. Stranka Ima pravico pregledati spise in na svoje stroške prepisati potrebne spise; to pa seveda ne velja, Če bi se s tem onemogočil namen postopka. Ce bi kdo skušal kratiti stranki to pravico, ima ta pravico posebne pritožbe.
7. Med v posebnem poglavju zbranimi predpisi o vročanju spisov n. pr. vabil, odločb, je vsekakor omeniti tiste, ki določajo obvezno neposredno vročanje. Taka vročitev je predpisana vselej, kadar začne teči od dneva vročitve rok. Zato ravna zelo lahkomiselno tisti, ki se izmika ali pa celo odkloni sprejem pošiljke. V obeh primerih pusti vročevalec spis v stanovanju ali ga nabye na vrata stanovanja ter se šteje, da je vročitev pravilno opravil. Roki pa tečejo cd tega časa dalje, ne pa šele od prejema, če se je naslovnik kasneje premislil in sam dvignil spis. Mnogo strank je že zaradi te svoje trmoglavosti izgubilo svoje pravice, n. pr. pravico do pritožbe in to tudi takih, ki so imele celo upanje na uspeh. Nobenih opravičljivih razlogov ni, da ne bi sprejeli pošiljke in to potrdili s podpisom in datumom na vročilnici, saj s samim prevzemom ne potrdimo, da smo z vsebino odločbe tudi že zadovoljni. Uporaba vrnitve v prejšnje stanje ne bi bila možna, ker daje zakon to sredstvo le tisti stranki, ki iz opravičenih vzrokov zamudi rok. Ce pa se že dovoli to izredno pravno sredstvo, ga mora vložiti najkasneje v 8 dneh, odkar je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo, ne pa preko 3 mesecev od dneva zamude. Obenem mora opraviti tudi zamujeno dejanje n. pr. vložiti pritožbo. Kadar pa prevzame pošiljko kdo drug, je priporočljivo, da pripiše v kakšnem razmerju je z naslovnikom, n. pr. oče, žena.
II
1. V postopku, ki ga sproži stranka ali organ po uradni dolžnosti, se morajo skrbno zbrati in kritično oceniti vsa za pravilno presojo potrebna dokazila. Načelo iskanja materialne resnice namreč zahteva, da se prizadevajo razčistiti pravilno dejansko stanje vsi udeleženci v postopku; le tako je moč doseči zakonito odločbo. Za to pa je potreben tudi nemoten in dostojen potek v celotnem postopku. Kršilci tozadevnih navodil in. opominov smejo biti odstranjeni in kaznovani t denarno kaznijo do 5.000 din.
V gotovih zadevah bo mogel organ, ki vodi postopek, odločiti šele pq izvršeni ustni obravnavi. Obravnavo razpiše uradna oseba sama, če je to koristno za razjasnitev, ali pa na predlog strank, če je več strank z nasprotnimi interesi ali je treba opraviti ogled ali zaslišanje prič. Ustna obravnava je no pravilu javna in se sme javnost izključili le iz določenih razlogov n. pr. zaradi morale, javne varnosti itd.
Ob zaključku pregleda delovanja tn udejstvovanja delavskih svetov za obdobje 1954-56 moramo ugotoviti, da aktivnost pri vseh članih, izvoljenih v organ delavskega samoupravljanja, ni bila enaka. Eni so se hitreje vživeli v važno in odgovorno nalogo, ki j'im je bila zaupana, drugi pa so ostali bolj ob strani. Uspešna razglabljanja na zasedanjih delavskega sveta nriso posamezniki efektivno prenašali med celotni kolektiv ter niso bili v stanju pojasnjevati razprav in sklepov, v katerih So sodelovali in glasovaiii. Vsak član delavskega sveta bi se moral zavedati, da Je njegova osnovna dolžnost nastopati in pojasnjevati pred kolektivom stvarne podatke In zaključke, pa naj bodo prijetni ali neprijetni. Lahko Je nastopati pred kolektivom % dobrimi novicami, veliko tež© pa Je posredovati nennvoIJne zaključke.
Delovanje in udejstvovanje našega organa delavskega samoupravljanja je bilo vseskozi uspešno. Dosegu smo precejšnje uspehe in smo bili za vzor marsikateremu kolektivu. Samo po prehojenih in preizkušenih stopinjah dalje 1 Odpravimo ugotovljene pomanjkljivosti in u-speh v nadaljnji izgradnji našega samoupravljanja ter življenja delavskega *veta ne bo izostal.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Sueški prekop in plovba skozenj sta •pet nekoliko bolj zaposlili diplomate, čeprav ne gre za nobene senzacionalne dogodke, ampak ca korak francoske vlade pri varnostnem svetu Združenih narodov. Varnostni svet bo namreč na francosko zahtevo razpravljal o Sueškem prekopu in o deklaraciji Egipta a dne 26. aprila letos, v kateri je egiptovska vlada med drugim poudarila svojo privrženost carigrajski konvenciji iz leta 1888 o plovbi skozi prekop, in zahtevala, da se pristojbine za plovbo skozi prekop plačujejo naravnost novi egiptovski družbi.
Čeprav je aprila ameriški delegat v varnostnem svetu Henry Cabot Lod-ge izjavil, da egiptovska deklaracija ne ustreza povsem šestim načelom o plovbi skozi Sueški prekop, ki jih Je sprejel varnostni svet lani oktobra, ker ne predvideva nobenega organiziranega sodelovanja držav uporabnic prekopa pri upravljanju in nadzorstvu, je vendar pripomnil, da ameriška vlada začasno privoljuje na egiptovsko deklaracijo, a si pridržuje pravico povrniti ■e k tej zadevi.
Francoski delegat je takrat izjavil, da je egiptovska deklaracija enostranska, da nikakor ne nudi jamstev, ki bi jih moral nuditi mednarodni sporazum, in da ne ustreza šestim načelom varnostnega sveta. Po njegovem mnenju lahko egiptovska vlada Izvaja rii-skriminacljsko politiko do posameznih držav, medtem ko predvideni arbitražni postopek škodi državam, ki leta 18r8 niso podpisale carigrajske konvencije. Po mnenju francoske vlade bi lahko
samo mednarodni sporazum pomenil zadovoljivo rešitev tega vprašanja.
Zanimivo je, da je samo Francija pokazala tako popolnoma odklonilno stališče do egiptovske deklaracije. Celo Velika Britanija se je z njo praktično sprijaznila in dovolila svojim ladjam plovbo skozi prekop, medtem ko francoska vlada še vedno zapira svojim
»FRANCOSKA DOSLEDNOST«
ladjam pot skozi prekop. Tudi britanska vlada, prav tako kot ameriška, ima svoje pomisleke do egiptovske deklaracije, toda ubrala je razumno pot, ko je uvidela, da ne more z glavo skozi zid.
Zato je najnovejši francoski korak pri varnostnem svetu vzbudil v Wa-shingtonu In Londonu presenečenje in nekaj nejevolje. Britanska vlada je ta francoski korak sicer uradno podprla, a v političnih krogih je slišati mnenje, da nima smisla — vsaj zdaj — pogrevati to zadevo, ko se je plovba skozi Sueški prekop spet normalizirala. Toda francoska vlada trmasto vztraja pri svojem.
Za to trmo pa je razlog nekje drugod. Francija niti ne pričakuje, da bo s svojim posredovanjem v varnostnem svetu kaj dosegla, posebno še, ker pri
tem ne uživa stvarne podpore ne ZDA ne Velike Britanije. Tudi ameriške ladje namreč plovejo skozi Sueški prekop. Gre za nekaj drugega. Francoska propaganda že delj časa zatrjuje, da se samo nekatere države držijo resolucij Združenih narodov, medtem ko se druge države nanje sploh ne ozirajo. Ena Izmed teh držav je po francoskem mnenju Egipt. Ker pač skušajo zdaj iz sueškega poraza rešiti, kar se rešiti da (vsaj v propagandnem smislu), poudarjajo svojo ubogljivost do OZN. »Ml smo ubogali Združene narode ln se umaknili iz Egipta. Kaj pa je Egipt storil? Ta se je požvižgal na resolucijo OZN.«
Tako netočno zatrjevanje pa ima seveda svoj namen. Francija se odslej tudi ne bo pokoravala sklepom Združenih narodov (kakor da se je doslej), To bi bilo pa zelo koristno za Francijo v Alžiru, kjer se je položaj zasukal od slabega na slabše, in je spet kmalu pričakovati, da bodo Združeni narodi razpravljali o tem vprašanju. Francija ne bo izstopila iz te svetovne organizacije, p>mpak bo kratko malo gluha za vse proteste in resolucije, kakor je gluha Južnoafriška unija za vse resolucije OZN, ki zadevajo položaj črnskega prebivalstva v tej državi.
Francoski korak pri Varnostnem svetu plovbe skozi Sueški prekop ne bo zmotil. Tudi Izraelci zaradi njega najbrž še ne bodo poslali svoje ladje skozi. Francoska poteza je potemtakem samo pretveza za nekaj, kar v bistvu ni povezano s plovbo skozi Sueški prekop.
Pitajmo živino!
Cena tivine Je v zadnjem Pasu spet močno porasla, mnogo bolj seveda rejenl ln pitani živini, kot mršavi. Pa tudi sicer Je možno za lepo živino vedno iztržiti mnogo več. kot za suho.
Posamezni kmetovalci so to resnico te spoznali In vedo, da je pitanje živine za zakol donosno. Zlasti Je to spoznanje razširjeno v Suhi krajini ln nekaterih področjih Bele krajine. Se vedno pa prav tako prihaja na sejme in odkupne centre mnogo živine, ki ne privlači kupca, psft pa prej odbija. Zlasti za Izvoz mora biti živina primerno rejena. Ne samo zaradi tega, ker to zahteva inozemski kupec, pa« pa predvsem zato, ker Je možno za tako živino doseči neprimerno višje cene. Na-
KRI
ZA BLIŽNJEGA
V sredo 15. maja so na novomeški transfuzijski postaji oddali kri: Uslužbenci OLO: Albin Luzar, Izidor Prijatelj, Jože Hren, Slane Grabrijan, Franc  Zalrtrij,   MIha Logar,
Ciril Reberšk, Albin Bradač, Bernard Vindis, Stane Arko, Niko Pere, Mirko Smunkar, Ivan Lavrlč, Jože Zorko, Jože Penca, Rado Zupančič, Anton Zigante hi Rezka Lovrenci«.
Kri sta oddala ta dan se; Franc Levičnik, komercialist Iz Velenja in Alojg Prijatelj,
krojač iz Novega mesta.
V soboto 18. maja so oddali kri Se:
Ludvik Ahačičt upravnik bolničarske šole, Zdenka Kaplan, in.stru men torka v novomeški bolniinici, ter gojenke bolničarske šole iz Smihela:
Malči Kolenc, Justina Ju-stinek, Pepoa Zupančič, Vera Bučar, Majda KobetiČ, Joži Operčko, Albina Hudoklin, Tilka Keglovič, Ani Koplan, Jožica Koračln, Justa Peterlin, Marija Mahnič in Dragica Fink.
Določeni so gradbeni okoliši vseh občin
i. številka Uradnega vestnlka okraja Nove mesto Je 2». IV. UST objavila 11 odlokov OLO Novo mesto o gradbenih okoliših vseh naših občin. S temi odloki Je točno določeno, katera zemljišča se smejo uporabiti za gradbene namene.
Ista Številka Uradnega vestnlka objavlja tudi odlok OhLO Straža-Toplice o vpeljavi turistične takse v Dol Toplicah in odločbo nht.O Žužemberk o ustanovitvi kmetljiko-gospodarske šole v Zu-žemtaerUu.
15. maja Je Izšla *. številka Uradnega vestnlka, ki objavila niPd drugim odlok OI.O o ustanovitvi okrajnega gasilskega sklada, sklep o povračilu stroškov odbornikom, Planom svetov In drugih kolegijskih organov ljudskega odhora ter sklep per»onal-nr komisije Ol.O o merilih za določanje dopustov. Objavljena sta I url i odloka OhXO Črnomelj in Novo mesto o pokopališkem r"du ln odredba OM.o Semič o poslovnem časn trgovin. Objavljen Je tudi seznam vseh članov svetov ObLO Novo mesto.
TRŽNO POROČILO
Živilski trg v novem mestu 20. maja:
Jajca H din, krožnik solate 15 din, merica špinače 15 din, mleko 30 din. sadike paradižnika • din, jabolka 120 din. čebula 40 din. smetana 50 din skodelica, češnje 15 din skodelica.
Meso — govedina: 260 din, teletina 320 din, avinina 360 din.
sejmišče:
Pripeljanih prašičkov: 1126, prodanih: 762 — Cena: majhni od 2000 d0 5300 din. večji od 500o do 13.000 din. Povprečna cena: 3200 d© 5000 din.
si Izvozniki poznajo pravilo, da Je bolje prodati manj pitane živine za veliko denarja, kot mnogo suhe za malo denarja. Torej ie čisti gospodarski račun terja boljšo kakovost.
Ker ni uspelo pri rejcih niti pri socialističnih posestvih, da bi sami pitali živino za zakol, je Zadružno  trgovsko  podjetje Novo
mesto pričelo to v lastni reSUl-Podjetje nakupuje suho živino, ki pa je v kratkem času čisto drugačna. V 80 do M dneh se žl-vlnče ob skrbni negi toliko popravi, da gre v prodajo kot prvo« vrstna klavna živina.
Največja bolezen naše Sivine je pri mnogih rejcih še vedno glad. Ta  spremlja živino  vseskozi, če
03> „
»Kaj se pa starši tako grdo držijo?«
»Kaj se ne bi. ko imamo pa tako avlnjske eene.
ČEDALJE VEČ ZANIMANJA ZA MOTORNA VOZILA
V okviru prireditev v mesecu Ljudske tehnike je predaval v četrtek zvečer na tečaju Avtom.oto društ\>a v Straži tov. Darko Prijatelj, šef prometnega odseka TNZ Novo mesto, o motoroznanstvu. Zanimanja je bilo toliko, da so tečajniki predavatelja komajda spustili domov; še in Še so spraševali in se zanimali. Po zletu v Bihač bosta taki predavanji tudi v Šentjerneju in Kostanjevici, nakar bodo imeli v društvih, predavanja o prometnih predpisih, nato pa praktične vožnje z motornimi vozili.
Ivan Strmec bo ustreljen
8enat petorice okrožnets sodišča v Ljubljani .ie 17. maja 1957 sodil Ivana Strmca, doma It Podlipe prt Dobmiču, zaradi ii boja It koristoljublja. Kot je znano, je Strmec 15. aprila letos ponoči zverinsko ubil Viktorja Potokarja-Bradftča rz Spodnjega loga P<H
Po celodnevni razpravi Je senat malo pred 18» uro zvečer Izrekel sodbo, s katero je bil Ivan Strmec obsojen na smrt z ustrelitvijo.
Požar v Malinskl vasi
18. maja pred polnočjo se Je vnelo gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Hrastarja v Malinskl vasi pri Mirni peči. Požar je upepelll gospodarsko poslopje, mlin in drugo ter ima Hrastar okoli 700.000 din škode. Zavarovan je bil le za 2SO.00O din.
Do požara Je prišlo zaradi kratkega stika v trofazni napeljavi elektrike, do stika pa zaradi nepravilnih varovalk. Stik Je nastal v železni cevi na slamnati strehi, skozi katero je bil napeljan tok. Lastnik je namesto predpisanih varovalk dal močno žico, močnejšo kot je na vodu. Ker taka varovalka ne more pregoreti, je zaradi stika pregorel vod ln je izbruhnil požar.
Za vozniške izpite se je v ponedeljek prijavilo okrajni komisiji 48 interesentov. Zadnje mesece opažamo na cestah vedno več motorjev, pri novomeški Zelezninipa imajo menda spet nekaj čez 70 novih interesentov za mopede in sku-terje.
njegov lastnik ne zna računati, koliko Je predvsem nJemu to v škodo. Taka živina Je zakrnjena, ne doseže prave telesne rasti ln če Jo, Je suha. Pri današnjih cenah ni nič posebnega sn in več dinarjev razlike pri kilogramu žive teže mršave ali rojene živine. In kako Je s pitanjem?
V pitallščih Zadružnega trgovskega podjetja Novo mesto, kjer Je stalno oko|l 100 glav goveje Živine ln pitanje zasledujejo Iz čistih finančnih pokazateljev, trdijo, da se pitanje zelo izplača. Imajo primere, da 400 do 500 kg težko žlvinče v dveh mesecih pridobi do 130 kg. to je dnevno več kot dva kilograma. Račun Je zelo preprost. 400 kg težko žlvinče, ki Je 'bilo prej suho, pridobi ion kg. fe bi bila pred pilani e m njegova prodajna cena 110 din za kg. pomeni prirast 100 kg ll.ooo din, Ker pa se je s pitanjem izboljšala tudi kakovost ln s tem dvignila cena vsai za 20 din pri kilogramu, pomeni to nadaljnjih 10.000 din. Ce se s pitanjem doseže še i-zvozna kakovost živine, je razJlka v ceni le znatno večja.
Živino krmijo predvsem s senom in z dodatkom močnih krmil (dva do tri kilograme dnevno ta žlvlnčel ter t, manjšo količino krompirja, pese, r<-pe ali podobnega. Seveda Je poleg rednega krmljenja potrebna tudi primerna čistoča, ki prav tako vpliva na vzrejo živine.
Ce se splača podjetju, ki mora kupiti prav vso krmo, plačevati najemnino za hleve, za dogon Živine iz sejmov ln potem na postajo ter tudi vso delovno silo In nositi ostale stroške, potem hI se to le toliko holj Izplačalo posameznemu rejcu. S pitanjem živine bi se njegov dohodek znatno povečal.
V zadnjem času Je v pllallščih zadružnega trgovskega podjetja Novo mesto čedalje več obiskov živinorejcev, kt se ne morejo načuditi, kakšne uspehe dosega podjetje pri pitanju govejo tivine. Celo Inozemski kupec, ki si Je v hlevih na Poganrlh odbral živino, se je o pitanju in redu v hlevih telo pohvalno Izrazil.
V enem letu bi se investicije že vrnile
• KRATKE
• IZ RAZNIH
• STRANI
• Indijski premier Nehru in predsednik cejlonske vlade Handaranalke sta v Colombu pou'pisala skupno poročilo, v katerem pozivata velesile, naj nujno ustavijo poskuse z vodikovimi bombami. Ustavitev poskusov bi prispevala k zmanjšanju mednarodne napetosti m bi Olajšala sporazum o razorožitvi.
• V Kjmu so osnovali enostrankarsko vlado krščanskih demokratov, ki jo vodi Zoll, zunanji minister Je Pella, notranji pa Tarabronl.
• Na zahtevo opozicijskih strank se je začelo v Atenah izredno zasedanje grškega parlamenta. Gre za to, aH naj Grčija sprejme Eisenhovverjevo doktrino za Srednji vzhod, ali ne. Na dnevnem redu pa so tudi vprašanja iz vladne gospodarske politike, sistem davkov in nov volivnl zakon.
• Deveti plenum C'K poljske združene delavske partije Je tri dni razpravljal o referatu prvega sekretarja Gomulke o najvažnejših problemih partije. Med drugim Je bilo sklenjeno, da ho kongres partije letos decembra.
• Indijski časopisi pišejo, da so v državi Kadžastau v ■everoz.jlin.liii in.rll.ii odkrili velika ležišča n-anove rude. Po prvih poročilih, kaže, aa so ta ležišča večja kot kalero ko. II drugo uranovo ležišče t Aziji.
• Po poročilih Iz Londona kaže. da bo Velika Britanija razširila trgovino z I.R Kitaj-sko kljub ameriškemu nasprotovanju. Velika Britanija nam-reč zahteva, da morajo za LR Kitajsko veljati prav takšne omejitve, in ne večje., kot veljajo za trgovino s Sovjetsko zvezo In državami Vzhodne Evrope, isiega mnenja Je večina zahodnih držav.
• V Bonnu pričakujejo prihod poveljnika oboro*«mlh sil Atlantskega pakta "orstada. Razpravljali bodo o sklepu britanske vlade, da zmanjša št«, vilo svojih vojakov v Zahodni Nemčiji, o načrtih NATO za opremo članic pakta in tudi Zahodne Nemčije s taktičnim jedrskim orožjem in o poioKu pogajanj v razorožit.venem pod. odboru OZN v Londonu.
O solidnem podjetju ln marljivem kolektivu Industrije čevljev »Bor« v Dolenjskih Toplicah smo Že večkrat pisali. Podjetje se J« uveljavilo na trgu s cenami in kakovostnimi izdelki ter s tem ustvarilo glavne pogoje za razširitev. Ovira so le delavnice. Sedaj podjetje obratuje v skrajno slabih in tesnih prostorih, ki so Ce v več stavbah.
Podjetje že nekaj let prosi za Investicije. Ne za velike le za kake tri milijone din. Kupili so veliko zidano gospodarsko poslopje In *a pričeli preurejati »a svoje potrebe. Po dolgem razpravljanju in dokazovanju so ob novem letu končno dobili nekaj denarja na okraju, da so lahko pričeli s delom. Toda dobili so premalo, da bi lahko relotno stav-
POKRITA SKLADIŠČA ZA LES
Podjetje »Novoles« je pričelo z gradnjo lop na skladiščih rezanega lesa. Zgradili jih bodo v Straži, Sbteskd in v Novem mestu. Rezan les jc na skladiščih izpostavi jen vremenskim vplivom, kar slabša njegovo kakovost in ovira sušenje. Zlasti velja to za bukov rezan les.
V prizadevanju za čim boljše izdelke in pravilno izkoriščanje lesa, je delavski svet podjetja sklenil postaviti lesene lope vsaj za najbolj občutljive vrste in kakovosten rezan len. Največ takega lesa imajo na obratu Straža, zato hodo tam postavili največ lop.
ho preuredili kot je določeno po načrtu. Zato bodo morali z delom prenehati prej kot bodo urejeni vsi prostori, če ne dobe ie nekaj kredita.
C« bi bili vsi prostori urejeni, kot je v načrtu, bl lahko takoj povečali proizvodnjo za 100 odstotkov. Temu primerno bi tudt povečali dobiček, ki ga odvajajo skupnosti. Samo lani so dali skupnosti toliko dobička, kolikor bl zadostovalo za vse Invrstlcijet Do letos niso prejeli nobenih družbenih sredstev, odvajajo pa že 7 let za skupne potrebe znaten dobiček, ki ga podjetje dose-za s solidnim poslovanjem ln dobro organizacijo dela.
Pa ne samo večja prnlzvodnla ln dobiček. Gre za ljudi! Sedaj delajo v nemogočih pogojih. V novih prostorih bo zadoščeno predpisom o delovnih pogojih. Kar je pa prav tako važno, zlasti za te kraje kjer ni Industrije, hI na novo zaposlili še okoli ljudi, Vsak dan Je dovolj takih, ki sprašujejo po zaslužku. Po|eg moških zaposlujejo tudi ženske. Zato za razširitev nekega podjetja nI važen samo dobiček, važni so (udi Izdelki, ki jih kolektiv daje družbi, predvsem pa to, da Ima toliko ln toliko ljudi zaslužek.
Čeprav že dolgo govorimo o pomembnosti manislh podjetij, ki rastejo brez večjih Investicij ali celo brez njih, smo pri podpiranju takih podleti I prepočasni In okoreli, čeprav gre za majhne zneske, ki se hitro vračajo.
V TEM TEDNU NABIRAMO:
CVET mačjih tačic (450 din), bezga osutega (200 din), rdeče deteljice . travniške (100 din), gloga — belega trna — glogovca (300 din).
LIST regrata (100 din), ozko-listnega trpotca (80 din), breza (20 din), pelina (70 din), gozdne jagode (110 din), smarnica (120 din), slezenovca (200 din).
RASTLINO dižeče perle -valdmajster (125 din), krvaver ga mlečka (100 din).
LUBJE češminovih korenin (120 din), krhlike (60 din).
KOBENINE trobenttce (150 din), gladeža (58 din), regrata (116 din), habata (40 din), re-pinca m din), sladkih koreninic (120 din), male norice (4» din).
VRŠIČKI gloga (50 din).
OPOZORILO: Pravilna cena gladeža je 58 din in ne 85 din kot je blla objavljena pomotoma v prejšnjem tednu.
Kmetijsko zadruga v Dolenjskih Toplicah
čestita svojim odjemalcem In občanom za krajevni praznik in se še vnaprej priporoča.
Vse  sa  dvig kmetijstva!
OBJAVA
Okrajna uprava za ceste v Novem mestu
objavlja, da se zaradi del na modernizaciji okrajne ceste Novo mesto—Kronovo—Smednik, promet omejuje na naslednji način:
Na odseku te ceste med Novim mestom ln Krrmovim Je na daljših razdaljah omejena hitrost vozil na 15 km.
Odsek ceste od Kronovega mimo Bele cerkve do Dobrave je povsem zaprt za vsak promet. Kot obvozno cesto 6 je treba uporabiti okr. cesto skozi Smarjeto in Skocjan. jj Cesta Maharovec—Draga je slepa ln je zaradi tega
s uporabna samo od odcepa na zvezni cesti pri Maharovcu t 'do Drage. Obiskovalci Šmarjeških Toplic z zagrebške § strani naj zato uporabijo okrajno cesto Kostanjevica— jj     Zameško—Dobrava—Skocjan—Smarjeta.
Kot cvet v cvetu Je Praznik mladosti v mesecu maju. Ko trate ozelene Ln novo življenje še sramežljivo mežika toplemu soncu, se v sleherniku porodi nova radost nad življenjem, radost, ki bi objela ves svet in se združila v enem samem pozdravu pomladi ljudi in narave, pozdravu mladosti!
»Lepo je v naši domovini biti mlad...« poje pesem mladih ljudi, ki slavijo svojo pomlad življenja v svobodni domovini, ki Je prav tako mlada in izpolnjena s tisoči želja kot mladenič ali mladenka, ki Ju novo življenje vedno znova preveva z vero v lepšo bodočnost, z vero, ki Ji je poslednji dih padlega partizana dal tisto moč ln polet, da v današnjem času dobiva vse popolnejše oblike človekovega razvoja in njegove blaginje.
Mladi rod včeraj in danes. Jutri In pojutrišnjem pa bo tej veri vedno najbližji, saj mu Je neposredni Izraz teženj mladega človeka, pa naj bo to pri nas ali drugje po svetu. Zelja po lepi bodočnosti živi ln gori ln bo gorela v mladih srcih vse dotlej, dokler bo človek veroval v človeka, dokler bo pomlad. Za to bodočnost se je boril in umiral — zato mu pripada.
Ko praznujemo praznik mladosti v naših srcih že pojema odmev orožja, ki Je zrušilo zapreke svobodi ln ustvarjalnosti človeka. Zamenjala ga
Lepo je v naši domovini biti mlađ...
Je pesem dela, pesem mladinskih delovnih brigad, ki se Je prelila v tihi večer ob tabornem ognju ln se ob prešernem vrisku fanta na vasi znašla sredi življenja, ki ustvarja, ki želi naprej, ki sanja o Jutrišnjem dnevu. Tak Je danes človek in tak naj bo tudi Praznik mladosti; prešeren, vesel, saj radost mladosti v svobodi še nikoli ni bila tako lepa.
Danes se naša mladina lahko s ponosom ozre na svojo preteklost. Rezultati dela ln uspehi mladega delavca, kmeta in izobraženca se v tej kratki dobi naše ustvarjalnosti s polno veljavnostjo vključujejo v splošni napredek naše družbe in zato nI bojazni, da mladina ne bo sposobna nadaljevati našega boja za lepšo bodočnost, saj Je sama njegov ne-
razdružljlvi del, povezan z delom, vzgojo tn zabavo.
Ni naključje* da si Je mladina izbrala za svoj praznik prav rojstni dan našega dragega maršala Tita, največjega prijatelja mladine. To Je ponoven dokaz, koliko zaupanja in najboljših želja Je namenjeno mladini, ki bo gotovo znala ceniti čast, da svoj praznik praznuje skupsj s tov. Titom. Ta pozornost pa je najvišji izraz vseh tistih dobrin, ki jih je pri svojem delu in razvoju deležna mladina. Lepa športna igrišča so odprla vrata neslutenemu razvoju telesne vzgoje, poživi jene z mladinskimi počitniškimi domovi in tabori na morju. Skrb za naše pionirje Je najbolj očitna v času počitnic, saj skoraj ni pionirja, ki mu ne
bl bil omogočen odmor v koloniji. Vse organizacije, ki imajo v svojih vrstah mladino, imajo sredstva, katera jim omogočajo res vsestransko in napredno delo z mladino.
Strokovni vzgoji mladega človeka posveča naša družba največ pozornosti, saj vzporedno z zahtevo po novem, socialističnem liku našega delovnega človeka raste tudi zahteva po taki strokovni vzgoji, ki ho mladega človeka usposobila za sodoben način proizvodnje, za sodobne odnose nvrd proizvajalnimi silami. Mlad človek se vse bolj vključuje v delavsko samoupravljanje, v zadružno dejanost in iz dneva v dan bo več nalog, ki jih bo na svoje rame prevzela današnja mladina.
Ob prazniku mladosti naj želje, ki jih ima mladina do družbe ln družba do svoje mladine, dobijo svoj poln izraz; s tem bomo dosegli tudi tisto raznotežje, ki bo jamstvo za uspešno premagovanje nasprotij med tradicijo in željo po nadaljnjem napredku.
Zato praznik mladosti ni samo praznik vseh mladih ljudi; Praznik mladosti Je praznik pomladi naše mlade socialistične domovine, Je praznik veselja nad življenjem, ki v svoji pestrosti In živosti res spominja na pomlad in vzbuja radost Ln veselje nad bodočnostjo, ki jo bo s polnimi rokami zajel mladi rod.
Literarni večer
dolenjskih srednješolcev
NovomeSki vliješolci,  ki so pred nedavnim uspešno zaigrali 5. Hovvardovega Pokojnega Christophera Beana
Literarna dejavnost med dolenjsko srednješolsko mladino je kar živahna. Najmlajši rod, ki se udejstvuje v prozi in poeziji, ima na šolah svoje literarne krožke, pa tudi glasila, čeprav skromna po obliki in tiskana le v majhnem Številu; to so »Stezice* (gimnazija Novo mesto), »JVaSa misel« (učiteljišče JVovo mesto), »Prve iskre« (gimnazija Stična) in »Plamen« (gimnazija Črnomelj).
Kulturno prosvetno druStvo »Oton Zupančič* in literarni krožek na novomeški gimnaziji sta 8. maja priredila javni nastop mladih dolenjskih lite-ratou, v okviru praznovanj Dneva mladosti. Prireditev, pod naslovom »Literamo-glasbeni večer*, v dvorani Prosvetnega doma je privabila Številne posluSalce, mladino in odrasle in je bila dvorana, kar
„Hiša v Montevideu"
Tradicija že postaja, da se v pomladnih mesecih igralska družina učiteljifiCa v Novem mestu predstavi občinstvu s kako novo Igro. Letos je naštudirala Curta Goetza moralno komedijo v štirih dejanjih* HlSA V MONTEVIDEU« v režiji prof. T. TRDANA. Igralska družina se je občinstvu predstavila kot homogena celota, ki se ji pozna močna roka režiserja. Igralci so dobro prikazali nam tuje ameriško vzdušje. Izgovorjava teksta Je bila jasna ln razumljiva, čeprav je pri nekaterih nastopajočih nekollkanj motil naglas belokranjskega narečja. Skrbno Izdelane maske so precej pripomogle k dobremu vtisu nastopajočih. Motila pa je zasilno urejena neizdelana scena. Ob zaključku Igre so gledalci celotni igralski kolektiv nagradili z odobravajočim ploskanjem, ki ni bil samo izraz vljudnosti; dokaz, da Je Igra uspela.
Nekaj dni po uprizoritvi sem se oglasil pri prof. OTrdanu, da bl mi dal nekaj podatkov o delu igralske družine na učiteljišču. Rad mi je ustregel.
»Priprava bodočih  učiteljev za
Janez Kramar:
ŠE POMNIŠ?
Takrat,
k \ sva računala,
si rekla:
»Na kvadrat.'«
a jaz sem menil,
da prav bo na četrto —
vendar narobe bil je najin
rezultat, na tretjo morala bi vzeti;
zato ne čudim se: koraka skupnega ujeti nisva mogla že takrat.
(»Stezice« — glasilo literarnega krožka na novomeški gimnaziji.)
kulturnoprosvetno delo je predvidena že v učnem načrtu in sicer v 4. ln 5. letniku (2 os. 3 ure na teden). TežiSče je seveda na dramatiki. Ko predelajo deklamacijo, preidejo takoj na osnove dramske igre, režije, scene ln Eminkanja, Vzporedno s teorijo vsako leto naStudirajo za praktično vajo po eno dramsko delo. Kdor ne sodeluje kot Igralec, prevzame kako vzporedno delo kot rekvlziter, lnsplclent, Kepe-talec, pomočnik režiserja itd.
Doslej so nastopili učiteljisčni-ki s Štirimi deli. Uprizorili so Cankarjeve »Hlapce«, Lipahov »G]avn1 dobitek« ln lnnl Potrčevo, »Pot do zločina«. Letos Je bila spet na vrsti komedija. Izbrali sino delo ki v Nov. mestu leni bilo igrano. Za Goetzovo komedijo 'Hiša v Montevideu« smo se odločili, ker so podane vloge, ki zahtevajo psihološko poglabljanje ln dobro besedno Igro.
Imam vtts, da se Je večina nastopajočih kar vživela v Igro. Igrali so sproščeno. Tudi soigra je bila — na to sem pri vajah Se prav posebno pazil, dobra. Vseh vaj Je bilo 39 po predpisani razporeditvi od bralnih vaj preko analize teksta, analize značajev ln aranžlrke do vaj posameznih prizorov Ker so bili igralci začetniki, je bilo treba v režiji nakazati vse podrobnosti igre, tudi najmanjSe kretnje. Tako so vsi sodelujoči hkrati spoznali metode režiserjevega dela. To vzporedno delo Je bilo sicer naporno, a potrebno kot praktična vaja za bodoče režiserje amaterskih odrov na podeželju. Nekateri nastopajoči so pokarali prav zadovoljiv napredek. Tako je glavni Igralec Vlado ropGORSEK. ki je bil pred tremi leti v neki skromni vlogi Se zelo tog in vezan v kretnjah, nastopil sproSčeno ln podal prav dobro Izoblikovan lik.
Dijaki so tudi sami napravili načrt za sceno, ki pa so jo mogli zaradi pomanjkanja sredstev 1« delno uresničiti. Menim, da Je občinstvo z zadovoljstvom ln razumevanjem sprejelo delo mladih igralcev. Prihodnje leto bo-
mo po možnosti uprizorili spet kako domače delo.«
Skopo odmerjen čas Je prekinil pogovor, čeprav bi lahko načel Se mnogo vprašanj. Eno od teh bl bilo — Izbira teksta. Zdi «e ml, da to preveč prepuščamo naključju. Slučajno dobimo kje kak tekst, ugotovimo, da delo na našem odru Se nI bilo Igrano ln se ž« skoro odločimo zanj, čeprav vsebina morda ne ustreza stopnji duievnega razvoja Igralskega kolektiva. Na ta račun Je biia lani upravičeno Izrečena kritika ob uprizoritvi Katajeve satirične drame »MlUJon težav«, ki ao jo uprizorili gimnazijci lz Novega mesta. Zdi se mi, da bi kritiko lahko ponovil, saj Je motivika podobna tudi v Goetzovl »moralni komediji«. V obeh delih so nakazane negativne lastnosti poglavarja družine, čeprav v drugem ne tako grobo kot v Kata je vi satiri. Ne vem, če Je pravilno, da se ravno doraSčaJoča mladina poglablja v to življenjsko problematiko odraslih, že več ali manj ostarelih ljudi, ko so Ji njeni lastni problemi mnogo bližji.
Res je. da so težave pri Izbiri dramskega dela, zlasti komedije, da bl vsebinsko ustrezala vzgoj-nemu smotru, kl ga pri Studiju vlog mladih igralskih družin nujno moramo upoStevat.1. Odločiti bl se morali za Studij del, ki obravnavajo domačo življenjsko problematiko sedanjosti aH nre-teklostl. Ce pa teh ni na razpolago, bi bilo prav, da se odločimo pri Izbiri del lz svetovne literature za tista, ki obravnavajo predvsem problematiko m'->de generacije. M. D.
je izredno za tak večer, do kraja polna. Vsi nastopajoči so bili deležni nai.'đuSenih. aplavzov, kar priča, da je ta zanimiva prireditev res lepo uspela. Mladi ustvarjalci so z nje odnesli ne le topel sprejem poslušalcev, ampak tudi mnogo pobud za naprej.
Na tem večeru je nastopilo sedem mladih literatov s petih šol: Janez Kramar, Jože Prešeren in Jože Sintid (gim. Novo mesto), Jože Bregar in Jože Pungerčar (učiteljišče Novo mesto), Slavko Lesar (vajenska šola Novo mesto), Stane Tome in Milica Kukar (gim. Stična), Marta Vranešič ln Ivan Zunič (gim. Črnomelj).
Mlade pesnike in prozaiste je poslušalcem predstavil književnik Severin Sali, nato pa so brali svoje pesmi in prozo pesniki Tome, Kukarjeva, Kramar, Lesar, Prešeren, Bregart Pungerčar in prozaisti Vrane-Slčeva, Slntič in Zunič. Kot že. omenjeno, so vsi poželi lepe aplavze, najbolj je pa vsekakor presenetil s svojo doživeto in oblikovno izdelano poezijo samorasli Slavko Lesar, kovinarski vajenec. Preseglo bi okvir poročila, če bi raz-členjevali večje ali manjše uspehe posameznih mladih literatov, vsebinsko in oblikovno plat njihovih stvaritev. Vsekakor jim je ta večer prav lepo uspel, Številni poslušalci
pa so dokaz ne samo zanimanja za delo naše mladine, ampak tudi za dragocene kulturne vrednote, za ume t nt Sk o ustvarjanje, kateremu hočejo ti mladi ljudje posvetiti svoje duševne sile in nadarjenost.
Večer so lepo Izpolnili Se gojenci glasbene šole v Novem mestu Dušan Trampuž, Jane Gabrljelčič, Maja in Marjeta Klemenčgč ter Metka Hren.
Peter Breščak
Don mladosti v Žužemberku
Dan mladosti bomo v Žužemberku praznovali 25. maja. Ta dan se bo v občinskem središču zbralo preko 1000 mladih ljudi, eolske in pošolske mladine. Na trgu bodo nastopili pevski zbori, na Loki pa bodo tekmovanja v igri Med diverna ognjema, v .skoku v daljino in višino ter teku na 100 m. Pionirji bodo v skupinah pomerili svojo moč ob vrvi jn v streljanju z zračno puško. Za streljanje se bodo pripravili tudi mladinci n« Dvoru in na Prevolah. Po igri bo mladine pogoščena. Za naioddalje-nejSe se bodo šole obrnile za prevoz na Kmetijsko zadrugo, precej pa se Jih bo pripeljalo na okrašenih vozen s harmoniko, in zastavami. Ce bo količkaj primerno vreme, bo to res manifestacija mladosti in !»n -ozdrav tovarišu Titu »a rojstni dan.
M.K.
NI jih več
Zdaj ni več toplih, poletnih večerov, nI več Šotorov, ne mehkih poti, nI več akacij, kjer prvič sem srečal tvoje zasanjane modre oči.
Zdaj nI več tihih, zasanjanih gajev In belih jader že davno več ni, vse je otožno, brez konca In kraja in mi smo se kakor galebi razSH.
Veter, le veter Sepeče med veje
ln skrite sanje v pravljice tke,
le tisti bori Se vedno Sumijo
In včasih nam misel tjakaj le spe.
(IZ »STRELE«, glasila
Da med spomini za hip povasuje, tam sredi nedožtvetih stvari, tam, kjer nekdaj so cvetele ciklame, tam kjer amo srečni, presrečni bili.
SLAVKO LESAR
dolenjskih tabornikov.)
SPORED PRIREDITEV
22. maja: odhod tabornikov, ki postavijo v Bihaću naselje za 600 ljudi
23. maja: zjutraj: prihod članov Partizana v Novo mesto; ob 10. uri: odhod kolon izpred pošte, prihod v Bihać ob 20. uri. — Zvečer: balkanska štafeta z bak-tjami in ekipni tek po Bihaću.
24. maja: 6.—10.- vaje mladincev, mladink, članov in članic Bosenske Krajine. Dopoldne: sprejemanje gostov. 13.: začetek vaj za gimnaestrado. Ob 17. uri: tekmovanje v odbojki — 10 vaških in 8 mestnih društev, Ob 20. uri: v mestu nastop kulturnoumetni-Skih skupin (sodeluje tudi KUD dolenjskih študentov), v taboru: telovadna akademija društev Partizan Novo mesto, Banja Luka, Bihać, Ogulin, Sisak in Karlovac. — Do 24. ure: ljudsko veselje.
25. maja: ob 5. uri: budnica skozi mesto. Od 7.—8. ure: vaje gostov iz Novega mesta. Ob 7. uri: tekmovanje v malem rokometu. Od 11.—13. ure: kosilo, nato do 14. ure: 2biranje 2a povorko. Ob 14.30: začetek povorke skozi Bihać na stadion, kjer bo ob 15. uri javni nastop. S 17 točkami sodelujejo: Partizan Novo mesto in Karlovac, Garnizija JLA Bihać, pionirji, mladinci, mladinke, člani in članice Bosenske Krajine z orodno telovadbo, s športi in z vajami za gimnaestrado. Zaključna točka je »Kolo bratstva in
enotnosti«,*v katerem sodelujejo: JLA, narodne noše iz Bosne in Hercegovine, Hrvatske in Slovenije.
26. maja: Izlet s kamioni v Drvar, kjer bo odprt zvezni Muzej Vil. ofenzive.
27. maja: vrnitev v Novo mesto, odhod v domača občine.
DAN MLADOSTI ZA NAJMLAJŠE
Za praznik Dneva mladosti so vsepovsod živahne pripra-re. Kako bodo ta dan praznovali novomeSki pionirji in cicibani?
Začeli bodo pionirji gimnazije. V soboto dopoldne bodo na Loki pokazali v medseboj-
Bele breze šumijo...
Naprej ponosno delovne brigade!
2e lani je mladinska organizacija po večletnem »odmoru« ob splošni podpori mladine ponovno izrazila potrebo po organizaciji mladinskih delovnih brigad in tako so zopet, zapeli krampi in lopate v delovnih rokah mladine, ki je na ta nacln Izpričala svojo pripravljenost do dela Lanske mladinske delovne brigad«, so dokazale vzgojno vrednost delovnih brigad Jn potrdile dejstvo da se kljub nekaterim govo- . rlcam današnja mladina prav nič ne razlikuje od tiste mladine, ki je v letih 1946—50 nizala delovne zmage in ruSila norme.
Tudi novomeški srednješolci ao lani formiral*, svojo brigado, ki Je pridno delala na nogometnem stadionu v Novem mestu, sicer v manjšem Številu, ker investitor ni mogel zaposliti več mladine. Tisti brigadirji, ki bo lani delali v brigadi, vedo povedati samo pohvalne stvari o življenju v brigadi in ni razloga, da jim ne bl verjeli saj so se tudi letos skoraj vsi prijavili v brigade.
LetoSnje mladinske akcije so zavzele SirSl obseg kot lanske, saj v Sloveniji ni okraja, ki ne bi v poletnem času zaposlil dve ali več mladinskih delovnih brigad. V zvezi s tem pa Je nastala tudi živahna zamenjava brigad ln tako se Je Novo mesto dogovorilo z Llubljano da bosta zamenjala obe novomeški brigadi. Ta zamenlava ima zelo pozitiven namen. Brigade iz raznih krajev se bodo spoznale z novimi, našima brigadama pa bo letos še toliko ugodneje, sal bodo lahko brlgadfrll v Ljubljani deležni vseh mogočih kulturnih užitkov ki lih premore glavno mesto naše requb1!ke.
Mobilizacija za mladinske delovne brigade le že v polnem teku. Do sedaj se le na 1 bol le odrezala novomeška gimnazija z okrog 80 prl-Javtjencl. kar vsekakor priča o resnični socialistični zavesti mladih srednleSolcev In dokazuje tudi solidno delo mladinska organizacije na tem zavodu. Upajmo da bodo mladinci tega zavoda zlobnim lezlkom navkUub tudi V približno takem Številu odšli v brigado. •
Mislimo, da se bo moralo potruditi tudi no-
vomeško uftiteljUče,' da bo obdržalo sloves najboljle organizacije v okraju, prav Ista naloga pa čaka črnomaljsko mladino, ki v prejšnjih časih ni nikoli zatalUa pri udeležbi na mladinskih delovnih akcijah.
Tudi »Klub dolenjskih visokoiolcev« bo prispeval okoli 30 svojih članov in tvoril komandni kader brigad.
Statut mladinskih delovnih brigad poudarja predvsem vzgojno ln zabavno vrednost brigad, -ki naj skupno z delom v brigadah ustvari tisto vzdušje, ki boiV polni mari zagotovilo mladini res lepe vtise o življenju v brigadi tako, da se bodo mladinci tudi v bodoče radi udeleževali delovnih akcij. V tem se današnje brigade razlikujejo od polvojaških formacij Iz prejšnjih ltt. Delovni dan traja 6 ur. Brigadirji dobijo vsak dan petkrat obrok hrane vsi pa bodo podvrženi strogemu zdravniškemu pregledu ln bo brigada na ta način izpostavljena le najmanjšemu Številu nevšečnosti.
Cesto Novo mesto — Reka bo pomagalo graditi 5 ljubljanskih delovnih brigad t okrog 600 brigadirji v dveh izmenah od 20. Junija do 20 avgusta.
NovomeSki brigadi bosta v LJubljani gradili Soortne objekte v oarku .Tivoli ali v parku Kodellevo. Obe brigadi bosta na delovlSču od 22. Junija do 18. julija, v tem času ne bo mladinskih taborlenl in so tudi ostala organizacija sklenile ores'avit.1  letovanja na poznejši čas.
Ker so včasih edina zapreka za sodelovanje srednješolcev v brigadah ataršl. ob tej priložnosti prosimo tiste starše, ki ne pustijo svojih sinov ln hčer v brlRado. naj to svoje stališče omilijo saj bo dober glas. ki ga bodo na ta način ustvarili zavodu nilhovl dijaki, .nedvomno nrioomogel k usoešnejšemu premagovanji nekaterih težav teh.zavodov.
Mladinci 1n mladinke, vi oa letos v čimveč le m številu v brigade saj boste ta čas res prebili tako. da bo koristno združeno s priletnim — kot pravi star pregovor.
i. n.
Ce pričakujete v teh vrsticah kaj o Zupančičevi poeziji, belokranjskih steljmkih in vitkih brezah, ki jim pomladni veter nagajivo kodra lepe lase, potem pričakujete preveč. O drugačnih brezah bi radi povedali nekaj besed ob Dnervu mladosti — o mladi taborniški družini Belih brtu v Črnomlju.
Sredi decembra 1956 so Jo ustanoviti i na črnomaljski gimnaziji. Krna i u je imela 30 fant o; in deklet, ki so ae razdelili v 3 vode, za načelnioo družine pa izbrali Mitnico 2uničevo, ki je bila lani na vodniškem tečaju Dolenjisikega taborniškega sveta v Medveji. Od začetka pomaga družini prof. Mira Počkajeva, k', so jo mladi taborniki izvolili 'za glavarja družine. Tako je steklo delo v tovari&kem sodelovanju, veselju in ubranosti, ki je ena glavnih odllik BeJih tare:*..
Kaj delajo? Poglejmo njihova poročila za prve letošnje 4 me-
sece: imeli so 34 vodovih sestankov in 4, zbore družine, 2 vodova in 2 družinska izleta z zelo dobro udeležbo, obiskali so Mir-t no gioro, za prvi maj pa so 3 ' taborniiki priredili 4-dnevni ta-,bor kot člani Gorske straže na Mirni gori. Da bi pomagali gozdarjem in kaj zaslužili za nakup t&borniiake opreme, so v marcu in aprilu dvakrat pogozdovali; prve akcije so se udeležili visi člani družine in zaslužili 5000 din, drugič pa je pogozdovalo 14 tabornikov in "tabornic. V Januarju so se 4 člani udeležili tečaija za vodnike na Gorjancih; sami so priredili v februarju oopolnilnii vodniški tečaj. Ob obisku lutkarjev so pripravili ln pospravili dvorano za 2 predstavi, nato pa sami izdelaM lutkovni oder in glave za ročne lutka po navodilih prof. Modioa. Dvakrat so priredili lutkovno 'igrico v Črnomlju, gostovali pa so r. lutkami tudi že v Gradacu in
ln
Podzemlju. Izkupiček, čeprav ne gre v desefctisočake, dajejo za naibavo šotorov. Zdaj majo 4 šotore, pridno pa se pripravljajo tudi za izpite in na poletni tabor, ki ga bo za nove družine v okraju priredil Dolenjski taborniški svet. Izdelujejo razna ročna dela (okvirje za slike), radi pa se tudi poigrajo.
Tako številke in podatki. Zadnji seveda ne povedo vsega predvsem pa ne tega, kar je v taborniištvu najvažnejše: vzgoja mladih ljudi, ki si v organizacij-; ob pomoči starejših sdmi pomagajo, da bi postali dobri, tovar i šiki in požrtvovalni graditelji domovine. Z geslom: S PRIRODO K NOVEMU ČLOVEKUl vzgaja tabornistvo mladi rod ga plemeniti. Družina Belih br v Črnomlju te naloge dobro uresničuje. 8.H.
Jože Prešeren:
RAZPOLOŽENJE
Veter, ki piha čez polje, in sanje, ki jadrajo z njim in breze, ki pesem, Sumijo, in jaz, ki pod njimi sedim.
Zdi se, da jokajo breze , ln veter, da žalosten je in sanje, da niso vesele — meni otožno je vse.
Pa sem vendarle vpraSal rakaj je otožno tako? In je srce odvrnilo, da nikdar ni srečno bilo.
(lz »stezic^
nem tekmovanju .svoje spretnosti. Društvo prijateljev mladine je za zmagovalne ekipe pripravilo lepe nagrade.
Cicibani in pionirji osnovne šole se bodo svojim staršem pokazali popoldne. Mamice bodo male cicibane oblekle že doma v rožice, metuljčke, čebelice, gobe itd. To prepustimo kar mamicam, saj so Že večkrat pokazale, kako iznajdljive so. Ob pol treh popoldne se naj zbero tudi cicibani pred osnovno šolo Od tam bo šel pisani sprevod skupaj s pionirji osnovne šole na Loko. Prireditev se bo začela ob IS. uri s sprejemom učencev prvih razredov v pionirsko organizacijo. Po sprejemu bodo deklice zarajale, dečki
pa tekmovali. S Titovim kolom in z razdelitvijo nagrad prireditev še ne bo zaključe-j a. Ker so bili otroci pridni in so vso zimo trosili ptičkom drobtine, jih ptički niso pozabili. Cicibanom so pustili na kopališču lepe pisanice. Poiskati jih bodo morali seveda «ami. Mamice ponovno prosi-i j, naj bodo disciplinirane. Pisanic bo dovolj in tudi za varnost otrok je poskrbljeno.
Pionirji osnovne šole si bo-'o morali poiskati ne samo pisanice, temveč tudi pot do njih. Upamo, da jim to ne bo pretežko, saj so mnogi med njimi taborniki. ML G.
POCENIMO GRADNJE!
Dolgo že razpravljajo in ukrepajo naši gradbeniki, da bi pocenili zidavo stanovanjskih in gospodarskih stavb. Cena materiala, Jej ga vgrajujejo, ima pri tem vsekakor zelo pomembno vlogo. Zato je treba toliko bolj pozdraviti zadnja prizadevanja SGP Pionir v Novem mestu, ki je začelo proizvajati nove vrst? cementnih in Hin-drlnih zidakov.
Hiitra zidava, lažji zid, lepe in gladke stene, vse pa cenejše kot zid z dosedanjo staro opeko — vse to je že dolgo sen vseh, ki gradijo. Kaže, da se je tem ci'iem nova vrsta PLondrjevih zfdakov zelo približala. S posebnim angleškim s.trojem. ki 3ahko izdela na dan približno 2000 eemetndh ali žlindri nih r^akov (kvadrov) oz. porolituv za predelilne stene, je začel »Pionir« reševati problem opeke rna sodoben način. Nova opeka. Izdelana iz mešanic vseh vrst betona (različnih MB) in te mešanic zdrobljene žlindi-e in cementa, je izdelana v obliki kvadrov 400 x 250 xx250 mm (za temelje in zid) in v obliki zidakov CparoHtov) za predeMlne stene v meralh 400 x 250 x RO mm. V preizkušanju je tudi izdelava stropnih pomiUeev (400 x 250 x 250 mm) in poskusna proizvodnja vseh vrst zidakov iz !aeov!ne  z raznimi primesmi.
V čem je prednost novih zrt-dakjov?
1. So precM cpn*jSi od navadne opeke aH betona iste prostornine.
2. Zidava z njimi le mnoro hitrejša, s tem pa tudi cenejša. Znaten je pribinanek na materialu, saj prifrebuie tak zid zaradi gladkih povr?iln in ostrih robov praktično sairrv> Se fini r>m»t. Transportni! stiroSk! »1U dakov na gradbt*če so ma>nj$i, keT d« zMak lažji in izdelan v več lih kosih. Prav zaradi tega nudi tudi vsestranske možno-»ti za uporabo in kombinacije.
Tako lahko uporabljamo nove betonske kvadre za kle»tne obodne zidove, za pregradne stene, za dimniške tuljave, predvsem pa za zidavo različnih gospodarskih poslopij. Surov zid iz takih zidakov samo za-Jhigiinamo in je gotov.
3. Teža po enoti zidu je manjša od teže zidu iz navadne opeke. Pri nosiitouh in obodnih kletnih zidovih v celoti odpade ves opaž, ker nalijemo v od-pntine kvadrov beton in stene so trdne.
4. Zračna in toplotna izolacija Je zairadii zračnih odprtin v zidovih mnogo večja kot v zidu iz navadnih zidakov ali betona.
O tem nas prepriča nekaj številk, W so Jih dognali pri »Pionirju«:
obodni z;id kleti, debel 25 cm, (MB 110), postavljen iz zidakov tipa »Pionir«, je cenejši od navadnega   betonskega opaznega
stane n, pr. po kub. metru 100 odstotkov; prav tak zid iz novih cementnih kvadrov stane le 92 odstotkov, zid iz žlindiri-nih zidakov pa je cenejša kar za celih 26.5 odstotkov v primerjavi z zidom iz navadne opeke.
Teža   takega  zidu za 1 kub.
meter: Ce je opečni zid debeline 25 cm težak; n. pr. 100 odstotkov, je zid iz cementnih zidakov itežak le 67.5 odstotkov ln iz Sliindrinih zidakov komaj 51.2 odstotkov — ali skoraj polovico lažji od zidu it navadne opeke.
Predelllnl uid iz žlindrinih zidakov je v primerjavi z navadno opeko cenejši za 8 odstotkov, v primerjavi z navadnimi votlaki ,pa za 16 odstotkov. Tež* predeliilnega zidu pa se zmanjša takole: opečni zid 8 cm znaša n. pr. 100 odstotkov, votlak 85 odstotkov, cemerrtnd zidak 72 odstotkov in žllndrin
jih nudd SGp »Pionir«. Interesenti fii lahko ogledajo vzorce pri Remontu (poleg novomeške osnovne šole), kjer dobe tudi podatke o cenah in ostalem. Novo opeko ima na ogled tudi Pionirjev obrat Karonoseštvo in cementninarstvo.
Ce pomislimo, da prihranimo lahko z novim Piondrjevim zidakom 20 ods'otkov gradbenih stroškov pri zidavi hitee, bomo torej po novem izdelku vsekakor radi segali.
Kokošja ekonomija v Dol. Toplicah
Predsednik Kmetijske zadruge Dolenjske Toplice Jože Pelko se je odločil, da bo uredil vzrejno kokošjo ekonomijo, kjer bo redil piščance za meso. Načrt za moderen ko-košnjak ima pripravljen in namerava že letos pričeti z vzrejo (pitanjem) piščancev. Meni, do je treba redno iskati možnosti za povečanje dohodka iz kmetijstva. Po ogledu podobnih vzrejnih ekonomij se je prepričal, da bo to donosno. Seveda bo Pelko kot vzoren zadružnik pri nakupu kokošje krme in drugih potreh-ščln ter pri prodaji za zakol godnih ko'.oši posloval samo preko kmetijske zadruge.
Takole Izgledajo kvadri — nova cementna ali žlindrina opeka
zidu po kutb. mertru za 375 od- zftdafc   50   odstotkov   cd teže
evtotkov, ima pa razen t«ga vse opečnega zidu,
zgoraj naštete prednosti. Znatne prednosti govore torej
Vpečnl  zid  debeline   25   cm za upora/bo novih zidakov, ki
Slavje v Dolenjskih Toplicah
V md.ju 1942 so Topličani ln drugi prebivalci Topliske doline množično odhajali v partizane. Zaradi vedno večje aktivnosti partizanskih enot in naraščajočega odpora zavednega prebivalstva so bili Italijani prisiljeni že 24. maja 1942 zapustiti Dolenjske Toplice. Takrat so bili po vseh vaseh množični sestanki, na katerih so postavljali vaške zaščitnike. Osvobodilna fronta je mobilizirala za boj proti okupatorjem vse ljudstvo.
V spomin na maj 1942 bodo letos v Toplicah že petič praznovali krajevni praznik. Krajevni odbor Zveze borcev in SZDL sta pripravila pester spored. Kakor vedno, bo tudi letos 24. maj praznik zavedne TopliŠke doline, ki si je z vso upravičenostjo, s številnimi žrtvami in izredno zavednostjo svojih prebivalcev priborila časten naziv partizanske doline.
23. maja bodo taborniki dru-
Osem sto tisoč dinarjev za odpadke
Dokler ni bilo v Obrhu pri Dolenjskih Toplicah destilacije eteričnih olj so iglice od posekanih smrek in ,,'elk se-gnile v gozdu brez koristi. To se sedaj več ne dogaja. Podjetje odkupuje iglice in jih tudi dobro plača. S tem je odprlo nov vir dohodkov tamošnjim lastnikom gozdov, voznikom in delavcem.
Letošnjo spomlad so Izplačali na Gozdni upravi Poljane, kamor spada ta tovarna destilacije, za odkupljene iglice nad 800.000 din. Gozdni posestniki pravijo, da dobe sedaj skoraj več za iglice kot za les. Letos na Gozdni upravi iglice izplačajo takoj, prejl-nja leta pa so izplačevali le ob koncu meseca. Seveda je tovarna vedno preskrbljena s temi surovinami, saj za tako dober zaslužek ni težko najti pridnih ljudi.
zine Zelenega Roga ob 19. uri prižgali taborni ogenj, ob 20.30 pa bodo v kinu vrteli jugoslovanski film »Volčja noč«. 24. maja, v petek, bo ob osmih slavnostna seja krajevnih organizacij in društev v dvorani zadružnega doma v Toplicah, po seji pa bodo na grobove, pred spominske plošče in pred spomenike položili vence v počastitev padlih partizanov, aktivistov in žrtev fašističnega nasilja. Ob pol devetih bodo v stavbi Jožeta Pelkota odprli občinski muzej NOB,
nakar bo povorka skozi Toplice, slavnostno zborovanje in kulturni spored na prostem. Popoldne bodb različna športna tekmovanja, gostoljubni Topličani pa so seveda poskrbeli tudi za zabavo, ki bo pred zadružnim domom.
Na slavje vabijo Dolenjske Toplice vse aktiviste nekdanjega Topliškega okrožja, partizane, člane Zveze borcev ln Socialistične zveze. Obiščite Toplice in poveselite se s Topličani na njihovem letošnjem krajevnem prazniku!
V nedeljo 12. maja Je padalska četa Aerokluba Novo mesto zaključila trimesečni padalski tečaj in delala izpite. 2e udeležba na izpitih je pokazala, da je vedno več ljubiteljev tega športa in da se bo počasi razvil tudi v drugih krajih na Dolenjskem. Poleteti z letalom v objem oblakov in skočiti s padalom ter doživeti vse skrivnosti in lepote višin, je želja vsakega padalca in padalke.
Tudi letos se je število padalcev pomnožilo. Devetnajst jih je čakalo pred komisijo, da opravijo izpit. Ni šlo vse gladko. Temu se je ustavilo pri zgodovini padalstva, drugemu je pešalo znanje pri tehniki skoka, tretjemu ni bilo dovoli jasna zgradba letala in podobno. Vsi pa so hoteli narediti izpit in skočiti s padalom. Marsikdo si je to želel le iz zgodnjih otroftkih let. pa se mu je želja šele sedaj uresničila. Lepote neba so dostopne vsej mladini, ki se vključi v Aero klube, treba pa Je vztrajnosti, dobre volje In hrabrosti Kakor povsod so se tudi na naSem tečaju nekateri izkazali kot »mile Jere«. ni Jih bilo veli-ko, a vendar niso Imeli poguma nadaljevati Opustili so priložnost spoznati padalo tn lepote padalskega Sporta. Morda se bodo se vrnili v naAe vrste, ko bodo videM sotovariSe pod plaščem svilenega dežnika. Gotovo lim bo žal, da niso vztraja« do konca.
NalboUši pri Izpitih so bili: Majda B., Marija P ln najnatajšl
loioioioioioioioioioioioioio
VČERAJ JE JUGOSLOVANSKO VOJNO LETALSTVO PROSLAVILO 15-LETNICO, ODKAR JE BILO ROJENO SREDI LJUDSKE REVOLUCIJE  IN  BORB  PROTI  OKUPATORJEM ZA OBRAMBO NAŠEGA SVOBODNEGA NEBA.  V POVOJNI GRADITVI SE JE NASE LETALSTVO RAZVILO V MOČNEGA ČUVARJA NA SIH VlSlN
PADALO - najzvestejši
prijatelj
Strugo Sušice bodo preložili
Vprašanje regulacije potoka Sušica skozi Dolenjske Topilo« je že dolgo v ospredju. V poletnih meeecih voda v potoku presahne, ostanejo pa posamezne m I Aku* e, legla nesnag« ln san radu.
Zadnji predlog za rešitev tega problema, kri. ga resno obravnava tuda občinski ljudeiki odbor je, da bi strugo potoka preložili, odnosno akr&jftall z izkopom nove struge od gornje strani naselja (pod pokopaAiiščem) proti mlinu. S tem bi jo skrajšali, sla bi pa tudi izvem glavnega naselja. V zvezi s tem bo treba urediti kanaTizaeiljo.
Član nase ekipe trgovski valenee
Peter. Ti trije so z odlientm uspehom opravili izpit. Poštenost, vztrajnost in hrabrost je njihova karakteristika. Pohvale vredni pa so tudd. ostali, ki so se trudili, da opravijo izpit, samo da bodo lahko skafca-li. Vsak izmed njih hoče poizkusiti vse, kar se 1r naučil v teoretičnem tečaju, vsakem« Je do tega, da doživi padalski krst.
S temi izpiti je padalska sekcija dala tudi svoj delež vojnpmu letalstvu, ki te dni praznuje petnajsto obletnico. Ob tej priložnosti ae spominjamo naših prvih pilotov Franja Klusa. Rudija Cactevca ln ostalih, ki so padli kot Juneki-pllott za svobodo našega neba. JI. maj je praznik ju-goslovnaskega vojnega letalstva. Temu prazniku se priključujejo tudi mladina novomeške padalske sekcije z »vestjo, da je tudi ona prispevala svoj del našemu letalstvu
Življenje ca nale nebo!
Brane
Prijeten večer v pljučnem oddelku novomeške bolnišnice
Delavci naj bodo dobro poučeni o stanju v podjetju
Pretekli teden te Je sestal na redni seji plenum občinskega sindikalnega sveta. Najprej so člani razpravljali o volitvah delavskih svetov in upravnih odborov. O tem Je poročal predsednik tov. Bu-hadolnik. V vseh podjetjih v občini so izvoljeni novi upravni odbori z izjemo podjetja »Krupon«. V tem podjetju Je zaradi nered-nosti ohčlnski odbor postavil začasno prisilno upravo. Ker Je podjetij v občini že tako premalo In mora delovna sila odhajati od doma, si občinski odbor in občinski sindikalni svet dosti prizadevata, da bi se stanje v čevljarskem podjetju »Krupon« spet uredilo In da ne bi podobne usode doživelo še kako drugo podjetje. Po mnenju knjigovodje »Remonta« tudi v tem podjetju nI pravega napredka. Tudi tu novi upravni odbor nI dovolj poučen o svojih nalogah. Upravnim odborom bo pomagal občinski sindikalni' svet ln bo pripravil nekajdnevni
V Loznlci je dograjeno tovorna viskoze
1. maja je bila v Lbznici ob Drini dograjena velika tovarna viskoze, v kateri bodo na leto proizvedli 16-000 ton celulozne volne, 3.000 ton umetne svile, 700 ton korda za avtomobilske gume in 500 ton ce»lo»fana. Zgra-ddtev nove tovarne za viskozo je stala 28,5 milijard« dinarjev. Na p-azn.k deda so japonska podjetja, ki so dobavila in montirala opremo, začela začasne poskuse obratovanja, po L avgustu 1957 pa bo podjetje začelo a poskusno redno proizvodnjo.
seminar za praktično delo novih upravnih odborov.
V Mizarskem podjetju na Dvom je stanje zadovoljivo; delavci sami vodijo kolektiv In dajejo pametne predloge.
Pri občinskem sindikalnem svetu Je bila izvoljena komisija sa sklepanje kolektivnih pogodb delavcev, ki so zaposleni pri privatnih obrtnikih. ME
RAZPIS
za tečaj Politične šole pri CK ZKS
(od 2. septembra 1987 de 31. Januarja 1958)
Tečaj Politične iole J« namenjen predvsem delaveem ln delavkam v Industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja ln jim Je zato nujno potrebno osnovno znanje is politične ekonomij« ln znanstvenega socializma.
Prijave s osebnimi podatki, s podatki o dokončanih iolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih, pošljite do 25. 6. 195T na opravo Politične lole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova Itev. 39 in tudi na svoj občinski komite ZK8. .
Šola ima tudi svoj Internat za slušatelje, ki so doma Izven Ljubljane.
O sprejema v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen tn sicer najmanj 14 dni pred prič rt kom tečaja. Podrobnejše Informacije dobite na upravi šole, oziroma na občinskem komiteju tvojega območja.
0
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
Ko so člani novomeškega gledališča odigrali pred dobrima dvema mesecema v pljučnem oddelku novomeške Splošna bolnišnice Molierovo komedijo »Šola za Žene«, so obljubili, da bodo še večkrat obiskali bolnike tega oddelka. In res so jih ti že željno pričakovali.
V ponedeljek, 6. maja, je ekipa gledališča spet gostovala v bolnišnici. To pot so prirediM bolnikom prijeten veseli večer, ki so ga pričeli pevci. Pacienti so se ta večer seznanili s »črno magijo*. Spretni član gledališča Ivo PavOč j« pokazal nekaj zelo
spretno izvedenih rokohitr-skih trikov, s katerimi so bili gledalci močno zadovoljni. Clanl gledališča so na to zaigrali komedijo v enem dejanju »Začarani park«. H koncu so pevci odpeli še pet veselih pesmi, za kar so jih poslušalci nagradili z dolgotrajnim ploskanjem.
Eden izmed pacientov se je društvu KUD »Dušan Jereb« kot tudi igralcem in pevcem iskreno zahvalil za veseli večer tn izrazil ponovno Seljo, naj bl jih člani društva, posebno še gledališča, kaj kmalu spet obiskali.
Čemu taka mlačnost
IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIC
Ste ga slišali?
i
V nedeljo dopoldne je Radio Ljubljana oddajal nastop naših neznanih glasbenih talentov. Te oddaje vsi zelo radi poslušamo, saj so pestre, lepe, zanimive in kratkočasne. V nedeljo smo med drugimi zaslišali ime Martin Franko. Je to naš Franko? Naš Martine, ki ga vsi poznamo, saj je tako rad prepeval s fanti po vasi in tolikokrat nastopal v Šentjerneju na raznih prireditvah. Posebno nam je ostal v spominu »Metuljček« v spevoigri »Nezaželeni zet«. Njegov lepi bariton smo vedno radi poslušali. Prigovarjali smo mu, naj si kako uredi, da bi se lahko glasbeno izpopolnil. Odšel je k vojakom in nato nekam v službo. Skoro smo pozabili nanj. V nedeljo pa smo ga spet stikali. Ko je povedal pred mikrofonom, da je Dolenjec, doma od Šentjerneja, po mtmn ii r rir" iiieii^iiwiwifiiii;iiiw
poklicu čevljar, je potrdil, da jj v resnici naš Martin. Zapel je Vilharjevega »Mornarja« in spev očeta iz Verdijeve opere »Traviata«. Prijetno nas je presenetil še močnejši in lepši glas kot ga je imel prej, lahkotnost petja ter izredno čista izgovorjava. Vsako besedo so lahko razumeli tudi tisti, ki pesm- niso poznali. Močan aplavz je potrdil naše pričakovanje. Ljubljanska publika
je Martina toplo sprejela in ga nagradila s priznanjem. Komisija ga je ocenila kot najboljšega med talenti, ki so nastopili v tej oddaji'. Dobil j« dve prvi nagradi.
Martin Franko je sedaj v službi v Zbiljah pri Medvodah in že leto dni študira so-topetje. Vsi domačini smo veseli njegovega napredka. Iskreno mu čestitamo in želimo, da bi nadaljeval s študijem/
Na zadnjem množičnem sestanku SZDL II. terena v Novem me-sin so bili vsi člani zato. da se sestanki poživijo s raznimi predavanji. Odbor si Je zato prizadeval ta priskrbel predavatelja ter napovedal za 18. maj množični sestanek. Dnevni red Je bil zelo zanimiv, prišlo pa Je reci In piši 14 ljudi. Niti odbornikov tn uličnih poverjenikov nI bilo vseh! Ker Je bila situacija zelo mučna (saradl tistih nekaj »belih vran« ba predavatelja) sva dva člana šla po mesto, da bl morda le se kje staknila kakega zamudnika In ga pripeljala s seboj. Toda glej — veČina članov z Glavnega trga se J*> hladila na oknih, tisti pa, ki trna jo s svojih oken slab razgled, so se sprehajali po trgu, kot da sploh niso člani SZDL In da Jim Bl treba na sestanek. Tudi skupino žensk ln nekaj moških
sta videla (članov II. terena) ki so se odpravljali na kegljanje. Ce bl v Novem mestu vse organizacije tako uspevale kot kegljaško društvo, bi se lahko reklo, da Je zavednost na vrhuncu! Toda pustimo to — Članov nI bilo ln konec.
Tistih 14 navzočih Je vseeno poslušalo zanimivo in zelo dobro pripravljeno predavanje s sklep-tlčnlml slikami o Suezu, ki ga Je Imel prof. nobovšek. OrganlzarM-sklh vprašanj nismo načenjali, ker nismo bili sklepčni.
Ker to ni bilo prvič, da Je na tem terenu bila tako majhna udeležba, se vprašamo kje' le vzrok? Kje Je bilo ostalih 8K) članov ln med njimi okoli 120 komunistov? Naj ne kažeirt tvoje zavcdanostl le na terenski veselici, temveč tudi na sestankih!
Prosvetni delavci občine Žužemberk so se spet sestali
V soboto, 11. maja so se učitelji občine Žužemberk zbrali na tretji sestanek v letošnjem šolskem letu. Tov. Vuie je pojasnjeval predloge za novi zakon o javnih uslužbencih. Sledil Je referat ln razgovor O izvorih učiteljeve dejavnosti. T» J« bila predvsem po-
METLIKA 50-letnico
BO PROSLAVILA telovadnega društva
Metlika ima v Bell krajini najstarejšo telovadno tradicljos 2». maja 1957 bo preteklo SO let, odkar Je dUo v njenem mestu ustanovljeno Telovadno društvo »Belokranjski Sokol«. Njegov prvi starosta Je bil Danijel Makar, podstarosta pa Jakob Franz. V njegove vrste se Je takoj ob ustanovitvi vključilo več desetin telovadcev, od katerih »e žive dr. Robert Zalnkar, Karel Fux. Anton 1n Leopold Rajmer, Anton Okorn, Leopold Knafelj. Sekula Sekulič in morda le kateri. Svojo prvo telovadnico oziroma sobo so ti člani imeli v gradu; ker pa je bila ta majhna in nizka, so telovadno orodje navadno prenesli na grajski trg In tam telovadili.
Metlika je kmalu postala središče belokranjskega naprednega snkolstva. društvo samo pa je pod načelniki Kozino. Karlom Fuxom. Perdanom, Okomom, Rust|o. Hočevarjem, Welssom, Novakom
In
Skocjan  na Dolenjskem praznuje 23, maja krajevni praznik — spomin na leto 1943,' ko so ta dan partizani napadli italijansko karahinjersko postajo v Skorjami in pregnali okupatorja I« Skocjana se je umaknila zaradi tega napada tudi ostala italijanska vojska, tako da je bil Skocjan i okolico več mesecev svoboden.
Ce eksplodira 20 ton dinamita
V zakotnem predelu mesta Mexico Citv so imeli skladišče dinamita. 27. marca je prišlo v skladišču do dveh eksplozij, ki sta povzročili hudo Slccdo in velik« žrtev. V zrak I« šlo 20 ton dinam-ita. Eksplozija je na razdaljo 400 metrov porušile 30 hiš.
le nekaterimi dosegalo od la«a do
leta lepše uspehe.
L. 193T Je druStvo pričelo graditi lastni telovadni dom. pri katerem je imel veliko zaslug metliški rojak Engelbert Gangl. Dom Je bil dograjen dve leti kasneje In Je postal žarišče ne samo te-lesnovzgojnega temveč tudi Ijud-skoprosvetnega življenja. Sokol v Metliki Je namreč takrat imel svojo močno Igralsko družino, pevski zbor In zadnja leta pred vojno tudi manjši orkester.
Leta 1941 so se po vdoru okupatorjev mnogi metliški Sokoli pridružili Osvobodilni fronti. Se močneJSe pa Je bilo to gibanje naslednje leto, medlem ko Je bita ob konru leta 1343 že večina metliških Sokolov v partizanskih odredih ln hrtgadah Mnogi med njimi so za svobodo dali tudi svoja življenja.
Takoj po vojni le bilo v Metliki osnovano Fizkulturno druStvo •Belokrunjee«. k! se Je kasneje v skladu s ostalimi telovadnimi društvi preimenovalo v Društvo ta telesno vzgojo Partizan. Predsedniki tega telovadnega dniSrva so bili od osvoboditve dalje Ciril Brajkovlč, Ignac Hočevar, Ju-IIJ Konlnlč. danes pn društvu predseduje Božidar FlaiSman.
Telesnovrnojno druStvo Partizan v Metliki le Imelo v letu 1S5S nad 160 članov, ob letoSnjem Ju-hilelu pa se bodo brez dvoma v napove vrsle vključili noleg mladine *„r)i rnnrei st^reKI telovad-rl  ki so do«ie< st->M oh strani.
MetVskn TVD Partlran namerava ob sn-iet.nif| ustanovitve
vega telovadnega dmStva v Metliki organizirati svečano proslavo. Tako bo 8. Junija zvečer v Domu Partizana akademija; naslednji dan bo po mestu povorka. popoMne pa na Pungertu Javni nastop metliških telovadcev. S prostimi vajami bodo nastopili tudi najstarejši v MeiH'.i živeči člani nekdanjega Sokola. Povabljena bo tudi orodnr vrsta naSIh najboljših telovadcem lz LJubljane.
Društvo nameriva ta dan odkriti spominsko ploSčo metliškim telovadcem, ki so padli v narodnoosvobodilnem boju atl pa pomrli kot žrtve fašističnega nasilja. Skupaj z Belokranjskim muzejem bo druStvo v tem tednu priredilo tudi razstavo metliSke-fca telovadnega druStva, kjer bo prikazana pot od njegovih prvih začetkov đo danes.
-ar
udarjena učiteljeva usposobljenost za uspešnejše opravljanje svojega dela. Ker je v občini pretežno mlado učlteljstvo, se bo druStvo predvsem zavzelo za tiste, ki imajo že možnost, da opravijo strokovni izpit. Učitelji so govorili tudi o Dnevu mladosti. Tov Vute Je priporočil, naj na Šolah posvete več pozornosti Sahu. Mnogo so govorili tudi o zaključni raz-atavl ročnih del, risarskih izdelkov ln učil ter Ljudske tehnike ob koncu Šolskega leta. Razstava bo pripravljena za zaključek Šolskega leta m bo odprta rio občinskega praznika v Žužemberku, ki bp 13. Julija. Prikazala bo delo vseh Sol v občini. Tudi o mlečnih kuhinjah in njihovem poslovnoj u na Iolah ter o delu Prvin1 adSca RK ao poročali. Učlteljstvo sodeluje s svetom za socialno varstvo pri izbiranju otrok za počHnlSko kolonijo in letovanj«. V slavnem Je največja ovira denar. Starši res ne morejo prispevati mnogo, nekateri pa nimajo razumevanja So tudi primeri, ko otrok nima kaj obleči, da bi mogel v kolonijo aH vsaj v Solo. Zato bodo tudi učitelji obveščali o takih primerih svet za socialno varstvo pri občini aH RK.
Tudi pionirski starešinski sveti Se niso povsod ustanovljeni ali pa ne delajo. Učitelji so ae pogovorili Se o novih Izdajah Mladinske knjige, rešili nekaj organizacijskih vprašanj in se dogovorih za naslednji — zadnji sestanek pred zaključkom Šolskega leta.
MK
Za M. maj — krajevni praznik Dolenjskih Toplic — čestita vsem Topllčanom. odjemalcem in poslovnim prijateljem
INDUSTRIJA ČEVLJEV »BOR« DOLENJSKE TOPLICE
•••••••• »•<••«••• .•.-«..••.»..»..». ••„•..•• •«..•..«,••..«..«. mmm .«..»..*
SW. 21 (375)
»DOLENJSKI LIST«
Stran 8
Pesem podgorjanskih pionirjev DOLENMI OBVEŠČEVALEC
V sredo 22. maja bo pri nas dan petija. Tega dne se bode v Kosti&njevicj zbrali pionirji občine Šentjernej in Koštan j evi-ce-Podbočja. Nastopili bodo z najiraizličnejsiml pesmimi. Nekateri zbor.i bodo peU enoglaisno, drugi dvoglasno Pa tudi troglasno. To ne bo tekmovanje pevskih zborov, marveč množična manifestacija mladih grl iz doline ob spodnjem toku Krke. p.oniirje bo tega dne obiskala republiška ljudska poslanka in predsednica Zveze prijateljev mladine LMS tovarižica Ada Krivic, skladatelj Čiri.] Pregelj ln .še nekaiteri. Po vseh šolah se te dni pionirji pripravljajo na nastop in na prijateljska srečanja s sosednjimi pionirskimi odredi.
SZDL JE AKTIVNA Zadnje Pase Je opaziti močno aktivnost naše SZDL. Tako Je or-Kanlsirala žp vrsto lepih predavanj o zunanji ln na.ši notranji politiki, kakor tudi predavanje o kmetijstvu. Prvi maj je bil prav lepo proslavljen ln to po zaslugi SZDL, ki je znala pritegnili tudi o^iiie organizacije In druStva. Radijski spored so skozi vse praznike prenašali zvočniki. Za dan jugoslovanskega vojnega letalstva bo v Kostanjevici film VESNA, ki ga bodo vrteli letalci lz Cer-kelj. Povezava z letališčem Je prav dobra in za Kostanjevico ko-
Bela cerkev za Dan mladosti
V petek se bo mladina Bele eerkve ln okolice zbrala zvečer ob kresu, s katerim bo počasti" la D»n mladosti. Sodeloval bo pevski zbor in harmonikar. v nedeljo pa bo prosvetno druStvo »Krka« ob treh popoldne ■aigralo tridejanko »Spavaj moja deklica«. Po predstavi bo mladinska veselica, kolesarske dirke ln srečolov. a. t.
Dva mrtva In dva ranjena zaradi strele v Kloštru
V nedeljo 19. maja popoldne se Je v Beli krajini med grmenjem vlila ploha. Nekaj ljudi i/. Gra-daca, ki so se vračali od pogreba, se je okrog 17. ure zateklo pod streho hiše Antona Pluta v Klo-fitru št. 14. Nenadoma je udarila strela v električni vod kakih 300 metrov od Plutove hiše 1n se razdelila na dva dela. En del Je udaril v Plutovo hišo in na mestu ubil upokojenko Marjeto Cerjanc lz Gradaca štev. 65 ln Lovrenca Štruklja iz Gradaca It, 72, ranil pa .70-letnega Franca Pluta iz Gradaca ter 5-letno hčerko lastnika hise. Drugi del strele je udaril v hišo Albina Stipaniča v Klo-Itru, kjer Je razdejal radio »prejemnik in uničil vso električno napeljavo.
rlstna. Letalci nam bodo ozvočlll Kostanjevico tudi za Dan mladosti, ki bo v nedeljo, 2. Junija in se nanj vneto pripravljamo.
Šestdeset nas pojde v bihaC
V Bihač b0 šlo tudi b. Kostanjevice precej mladine. Samo nastopilo jih bo okoli šestdeset. Ti pionirji s0 skozi vse pomladne mesece hodili na vaje, kjer so jih učili učitelji: Ljuba Hvala, Veronika Močnik, Marija Batič in Lojze Stih. Za pionirje bo potovanje v Bihač lepa nagrada, lepo doživetje, ki ga
zlepa ne bodo pozabili. Ostale Partizanove vrste se pripravljajo z« Ljubljano, kamor jih bo slo nad sto.
PIONIRJI NA LETALIŠČU s/Di. Kostanjevica je posredovala pri komandi letališča In priskrbela ekskurzijo sedemdeset Itn pionirjem kostanjeviike gimnazije. Letališče je pionirje povabilo in so jih tudi prepeljali brezplačno.
Kkskurzija Je bila za mladino veliko doživetje. Tam so namreč prisostvovali padalski vaji. ogledali so si delavnice, laboratorije in letališke naprave, kakor tunl najrazličnejša letala. Krona Izleta io bile kajpak vožnje z leta-
li. Vojaki so pionirje vozili nad njihovimi rojstnimi kra.ii in jim kazali lepote naSe domovine i* zraka.
Lepo je bilo videti otroke, ki ■o *e kakor mravlje plazili po krilih letal ln venomer spraSeva-li. Oficirji so Jim ljubeznivo odgovarjali  In tolmačili.
Koliko bo letalcev? Polovica šole nam bo tiSla. če,.. Da, »če« je zdaj najvažnejše, če se bodo pridno učili, leto lep« izdelali in je   dobro   pripravili   za življenje.
Vodstvo Sole Je lekreno hvaležno za to doživetje nase mladine tako komandi in oficirjem letališča, kot naSi SZDL, ki Je prav tako v skrbeh za vzgojo ln Izobrazbo naSe mladine kot učiteljski zbor.
Sreda. 22. maja Četrtek, 23. maj-Petek. 24. maja ■ Sobota, 25. maja
- Milan
- 2elJko
- cvetka
- Rojstni dan marSala Tita
Nedelja. 29. maja        — Dragica Ponedeljek. 27. maja —. Janez Torek, 2«. maja   — Gojko
LUNA: H. maja ob 12.39 mlaj.
France Colarič — šestdesetletnik
mu je bilo tudi gasilstvo, kamor je vstopil še zelo mlad. Eno njegovih največjih uspehov v gasilsttm je prav gotovo ustanox>itev gasilskega društva v Prekopi. Ko je vstopil v sedanjo službo, je postal tudi član novomeškega pro-
stovoljnega gasilskega društva, bil je njegov dolgoletni blagajnik, sedaj pa je že drugo leto društveni predsednik.
V službi je zelo touartikt in ga zato cenijo in spoštujejo.
Zato:  »še na mnoga leta!«
Drobne iz Metlike
Redki so NovomeŠčani, ki bi ne poznali čvrstega, vedno nasmejanega gradbenega delovodje in tehničnega vodje Okrajne cestne uprave, tovariša Franceta Colariča. Do zadnjih Časov si ga sploh ni bito mogoče misliti drugače, kot sedečega na motorju in drvečega zdaj sem, zdaj tja, kakor mu je pač velevala odgovorna služba. Pri Okrajni cestni upravi je namreč že od leta 1925 in je bil v času od 1945 pa do 1947 šef cestne baze.
Pred 60 leti je bil tovariš Colarič rojen v Podbočju pri Kostanjevici; 21. maja bo praznoval svoj Šestdeseti rojstni dan. Njegova mladost je bila zelo razgibana. Bil je že od mladih nog naprednjak in zelo dober telovadec, celo olimpijski prvak je bil kot strokovnjak na orodju, zlasti vn bradlji v zmiku. Zelo pri srcu
V nedeJljo 12. maja Je v Metliki z lepim uspehom gostoval Zabavni ansambel Celjskega akademskega kluba, dva dni kasneje pa se je Metličanom predstavil Jekleni mož, ki je Za večetnjo girizel in goltal 8tV letke, Btekllo, gramofonske pl©-sče, si zvijal žeilezo v zobeh in na vraiiu, si pustili 'Izvesti smrtni skok na trebuh in dal drobiti kamen na glavi, za nameček Je pa se plesal ;,n skakal po zdrobljenem steklu.
Kino dvorana je bila oba večerna polna itn tukaj pač veilja pravilo: vsak po svojem okusu 1 Mnogi, ki navadno ne hodiljo ne na igre ne na koncerte, so si v torefc zvečer ogledali vsaj tega »jeklenega ooprnjaka«, ki jih je s svojimi atrakcijami menda kar zadovoljili!.
V nekaterih metliških lokalih pogreSajo domači ln ttujii gostje časopisov. MogotJe le ne bi bil tak strošek, če bi s| lastniki omislili kak dnevnik ali vsaj domači dolenjski tednik.
Metliško Združenje rezervnih O'ffcinjeiv je piri pravilo za-svoje člane tridnevno poučno ekskurzijo z avtobusiom. Udeleženci si bodo v dneh od 25. do 27. maja na skoraj 800 km dolgi poti ogledaili wwto partizanskih kra-
V Ljubljani ie polovičen uspeli
PARTIZAN (N. m) : ZOK LJUBLJANA (ženske) 3:1  (15:13, 15:10,
5:15, 15:131
PARTIZAN (N. m.) : ZOK LJUBLJANA (moški) 2:3 (18:14, 16:18, 15:5, 9:15, 9:15) \
Vsak, ki le malo pozna razmere ln kvaliteto posameznih moštev v republiški odbojkarski ligi, je lahko uvidel, da bosta nedeljski tekmi z ZOK Ljubljano odločilnega pomena '/.& plasman novomeških vrst v pomladanskem delu te lige. Ze zadnjič smo zapisali: če si NovomeŠčani priborijo dve novi točki, njihov vstop v zvezno ligo skoraj ne bo več vprašanje, v nasprotnem primeru pa bo po-
ložaj novomeSke vrste zelo dvomljiv. Tokrat Je bila večina igralcev ln spremljevalcev več aH manj optimistično razpoložena, čeprav so vsi vedeli, da bo tekma z Ljubljančani težka.
Medtem ko je ženska vrsta zadovoljivo opravila svojo nalogo, je moSka ekipa le v trenutkih pokazala svoje znanje, drugače pa je zatajila. K porazu je precej prispevala tudi velika vročina ln sodnik, ki Je v odločilnih trenutkih videl tudi tisto, česar nI bilo.
Prvo tekmo, ko Se nI bilo vročine so Igrale ženske, Novome-ščanke, ki so nastopile v standardni postavi, so opravičile za-
V Beli krajini se širi tudi odbojka
V zadnjih nekaj letih se je Sport
v Beli krajini posebno razmahnil. Najbolj priljubljene panoge so odbojka, nogomet ln rokomet. Središče zadnjih dveh je predvsem v Črnomlju, kjer so pred leti ponovno organizirali nogometno druStvo, ki se vse bolj razvija in krepi; pri »Partizanu« množično goje rokomet. Med najborj priljubljene panoge pa sodi odbojka, saj zanjo ni potrebno veliko igrišče in opreme. Zato Je ne Igrajo le v Črnomlju, Metliki in Semiču, kjer partizanska druStva uspeš-no delujejo, temveč skoro že v vsakem malo večjem vaSkem mladinskem aktivu, kot v Dragatušu, Gradacu, na Suhorju v DraSieih in drugod. Kakor je Črnomelj postal srediSče rokometa \f\ nogometa v Bell krajini, je Kanižari-ca postala srediSče odbojke. Tu Je »Svoboda« Rudnika rjavega premoga zgradila moderno Jgrišče za odbojko. Kljub temu, da Je ta Športna panoga zavzela takSno širino, nI opaziti kakega posebnega uspeha v kvaliteti igranja. Po društvih nI načrtnosti, ni rednih treningov, pa tudi običajno ne Hudi. ki oi se zavzeli za dobro organizacijo odbojkarskih sekcij — vse preveč Je slučainostnega in priložnostnega igranja. To dokazujejo primeri. Pred leti Je bilo v Črnomlju močno odbojkarsko moštvo, pa se je kmalu razšlo. Podobno Je  bilo v Metliki.  V teh
dveh mestih bl se lahko razvile močne in kvalltebue sekcije, če bl Imeli trenerje, za katere naj bl poskrbela partizanska druStva. Telovadnice bl morali prilagoditi, da bl bile sposobne za treninge čez zimo. L« na ta način bomo lahko od množičnosti prešli tudi na kvaliteto. *• D*'
upanje ln so zasluženo premagale bivšega zveznega ligaša v štirih nizih. S to zmago so si Novo-meščanke že zagotovile prvo mesto v ženski ligi.
Tekma moških ekip Je bila veliko bolj napeta, toda ne tudi lepa. Ekipi sta igrali dokaj spremenljivo. Včasih smo videli zelo lepe poteze, drugič spet osnovne napake, vsem pa se je poznala vročina. NovomeŠčani bi lahko zmagali že po četrtem nizu, ki so ga Imeli že skoraj v rokah, če ne bl nepričakovano popustili. Tudi v petem nizu so Imeli že lep naskok, naenkrat pa so pričeli z osnovnimi napakami (sem lahko štejemo tudi nečisto lovljenje servlaov) ln Ljubljančani so Jih dohiteli. Da Je bila nesreča Se večja, Je v odločilnih trenutkih grešil tudi sodnik (seveda v škodo Novomeš&anov), tako da so točke, ki so Jih NovomeŠčani imeli že skoraj v žepu, osvojili domačini.
Obe tekmi Ljubljane.
Je sodil
Slanina is F. M.
Atleti na republiškem šolskem prvenstvu v Ljubljani
Republiškega atletskega Šolskega prvenstva so se udeležili atleti, ki so na okrajnem šolskem prvenstvu dosegli predpisane nor-■ me. Novomeški okraj so zastopali dijaki z gimnazije, učiteljišča in trgovske Sole v Novem mestu, niso pa prišli dijaki iz Črnomlja.
Največji uspeh so dosegle dijakinje z novomeške gimnazije, ki so osvojile v štafeti 4x100 m prvo mesto s časom 55,9. To Je odličen čas, saj so lani mladinke »Kla-divarja« iz Celja potrebovale za to štafeto 56,8. Naša štafeta je prejela za svojo zmago lep pokal. Cas 55,9 je tudi nov Dolenjski rekord za žensko štafeto 4x5 m.
Potrč Je s skokom 181 cm v višino tudi v LJubljani dokazal, da Je sposoben skakati preko 160 cm. S tem skokom je spet Izenačil rekord Slovenije za starejše mladince,  ki ga  je že  postavil na
II. KOLO MOSTVENEGA PRVENSTVA SLOVENIJE
Atleti — ml a.) SI mladinci »Partizana« lz Novega mesta; so m ii. kolu zbrali skupno B9S5 točk, skoraj tisoč točk več kakor v l. kolu.
Na žalost ne morejo tekmovati naši mladinci za moštveno prvenstvo Jugoslavije, ker nimamo atletskih zaprek. Tudi v Novem mestu bl nujno potrebovali zapreke In stezo 400 in, na kateri bi se lahko izvedla vsa prvenstvena tekmovanja In bi bil tako omogočen še večji razmah atletike v našem kraju.
Navajamo samo rezultate najboljših dveh mlajših mladincev, kt sta se štela za prvenstvo. ,
lflfl m: 1. Vidmar 12.0, 2. Zurc 12 1; 300 m: l. Strmšek 40.2. 2. Kržan 42.P1O0O m: 1. Koce 2.53, 2. Jankovič 2:54.8; 4x10om: 1. mlajši mladinci 47 5: višina: 1. Baudek 165, 2. Gabrijelčlč 160; daljina: I. Zurc 612, 2. Baudek BOfi: disk: 1. Videčnik 30.80, 2. Strmšek 29 30; krogla: 1 Baudek 12.80. 2. Gabrl-Jelčlč 11.25.
Na tekmovanje so prišle tudi učenke bolničarske Sole Iz Nevega mesta, ki so tekmovale v teku na 60 m, skoku v daljino In višino ter v metu krogle. KI tub temu, da Je bil to zanje prvi nastop, so dosegle primerne rezultate.
Nastopili so tudi nekateri Igralci »Partizana«. Lep uspeh sta dosegla Potrč, ki Je vrgel kroglo (R k«) 13.59 m ln Ahačlčeva, ki Je skočil« 4.25 m v daljino.
Tek na 1O00 m je bil tudi Izbirni tek za zlet v Bihač, kjer bo pet tekačev nastopilo v teku na 2 km.
JG
okrajnem šolskem prvenstvu. Potrč Je dosegel drugo mesto za Rojkom iz Ljubljane, ki je skočil Isto višino.
Tudi Kotnlkova je bila druga s skokom 138 cm v višino. Lep uspeh sta dosegla tudi Vidmar v teku na 100 m z rezultatom 12,0 ln prvim mestom v »voli skupini, ter Omerzova v teku na 60 m z rezultatom 8.8. oba s trgovske lole 1« Novega mesta.
Kožar jeva z učiteljišča je vrgla kroglo (4 kg) 9.22 m daleč ln Je bila tretja. Tudi Goršlnova z gimnazije Je bila tretja v teku na 500 m z rezultatom i:26,5.
J. G.
Patrolni tek v Črnomlju
Pod pokroviteljstvom Zveze borcev Je bil v nedeljo po vsem Črnomlju tek 18 gimnazijskih patrulj, ki so imele nalogo, obiskati vse odkrite spominske plošče. Proti pričakovanju Je zmagala patrulja najmlajših udeleženk — dijakinj I. a razreda, medtem ko so se starejše udeleženke uvrstile Sele na 7., 8. ln 9. mesto. Pri mo-Sklb je zmagala ekipa li. c razreda pred 2. a razredom. — patruljni tek so spremljali številni Crnomaljčasl, saj so bile ekipe na cestah In ulicah uro in pol.
M-k.
Najprej pogoji!
Igrišča na novomeški Loki so nekatere dni prazna. Marsikdo, ki gre mimo, se presenečen vpraša, zakaj so potem vso n, gradili, od-Ki>\(ir je enostaven: ne pustilo trenirati] Sport taktova vsakodnevni treningi toda v Novem mestu so najdejo ljudje, ki zavirajo posamezne panoge Športa, da bl se druge dvignile. Poglejmo novomeške košarkarje. Fantje Imajo veselje do koSarke, čeprav niso še dosegli pomembnejših uspehov. Ljudje pa, ki so odgovorni za to panogo Športa, prepovejo oskrbniku Igrišč, da bi dal žu«o in odprl Igrišče. AH se kaj takega še kje drugje zgodi? To Je {nožno le v Novem mestu! In ravno košarko, ki je pri nas še najnilalša športna panoga, najbolj zapostavljalo. Verjetno zaradi tega, ker so pri
košarki sami mladi fantje In nI starejših članov, ki bi skrbeli vanje, kot Je to pri drtiKili panofiah. stare KI Imajo pač večji vpliv ni se Izgovarjajo, Češ: Saj nimate nobenih uspehov! Kes nI uspehov, toda najprej pojnjl za trening, potem bodo tudi uspehi. Košarkarji Imajo fes dve žogi (ena je gimnazijska, druga pa je last dijakov), imajo drese (ti so gimnazijski) ln Imajo koše, toda ti se tako majejo, da se Igralci bojijo, da boda sodniki sploh prepovedali tekme.
Vemo, da društvo nima veliko denarja, toda re že delajo druge stvari, ki Jih nihče ne uporablja (priprava za ogrevanje na atletskem prostoru), bl lahko naredili tudi kaj več za razvoj košarke v Novem mestu, Hr.
Jev, med drugimi *udil Banjo Luko, Jajce, Drvair itn Bihač, nakar se bodo preilco Plitvic vrnili v Metliko. -ar
Bolniki za svojo knjižnico
Na pobudo Sefa pljučnega oddelka novomeSke bolnišnice dr. Iva Smrečmik« so pričeli zbirati knjige 4n sredstva za knjižnico tega oddelka. Bolniki so v kratkem času prispevali za knjižnico 2.180 din, nekaterih od njih pa so za snujočo se knjižnico darovali knjige.
Bolniki želijo, da bi se njihove knjižnice spomnili tudi drugi, zlasti organizacije, bodisi s prispevkom v ta namen, bodisi « kako knjigo, ki jo lahko pogrešijo. Zdravljenje na tem oddelku traja dolgo in bolniki bi si e branjem knjig kirajsaili čas tin si Sirili obzorje. Z dosedaj nabranimi pritspevki bodo naročili knjige Prešernove družbe, revijo »Obzornik«, knjig* Kmečka založbe in druge. J. S.
NOVO MESTO
Pred dnevi so pričeM preurejati Parilzamdko cesto. Najprej bodo uredili kanalizacijo, potem pa cesto utrdili in oblili z asfaltno mešanico, odnosno tlakovali s kodkaimi. Cesta je zaradi velikega promenkiln bolnišnice cb cesti res nujno,jx>trebna preureditve.
Poleg stanovanjskega bloka, ki so ga pričeli graditi lani nad potokom Težlka vod« V Kandiji, v katerem bo 24 družinskih stanovanj ln ki bo kmalu dograjen, so pričeli graditi drugi 24-stano-vanjski bloik. Tudti na tem de>!a hitro napredujejo in opečni zidovi se dvigajo že v drugo nadstropje.
»Krka« — Novo mesto: od 24. do 27. V. ameriški barvni film »PRIPRAVLJEN NABOJ. 28. V. »ZASUŽNJENO MESTO«.
Dom JLA — Novo mesto: od 24. do 27. V ameriški barvni film »BOJ V' VNKMIK.JU«. Od 28. do 30. V. ameriški barvni film »POČITNICE V VALDORFU«.
»Jadran« — Kočevje; 22. in 23. V. ameriški film »NE KOT TUJEC«, od 24. do 26. V, ameriški barvni film »TO JE LJUBEZEN«
Crnomell; 24. ln 26. V. francoski film »HEROJI SO UTRUJENI«. 28. in 2S. V. Jugoslovanski film »VELIKI IN MALI«.
Metlika: 22. V. » ANN A ZACHEO« 25. In 26. V. »VEST«.
Kostanjevica: 22. V. nemški film »DVOJČICI«. 26. V. ameriški barvni film »HONDO«.
2užemberk: 26. V. francoski film »TRPLJENJE«.
Dol Toplice; 22. V. finski film »BELA KOŠUTA«, 23. V. Jugoslovanski film »VOLČJA NOC« 25. in 2«. V. ameriški film »ZELI ME«.
Straža: 28. 1n 26. V. pollskl barvni film »PREGANJANJE«.
Trebnje: 25. In 2«. V. indijski film »DVA JUTRA ZEMLJE«
Sentjernel: 25. \n 26. V. ameriSki film »STRAH«.
Mokrono«: 25. |n 26. V. Italijanski film »IZZA SPUŠČENIH ZAVES«.
MLADINSKI PROGRAM V DOMU JI.A
Predstave bodo: v  petek ob 16.
uri, v soboto ob 16. uri in v nedeljo ob 10. url.,
POTUJOČI  KINO  NOVO MESTO
predvaja franc. film »SU2N.II«: v četrtek 30 maja, ob 20. uri v Biični vasi; v petek 31. maja ob 20. url v Gaberju; v soboto l. junija ob 20. url v Prečni; v nedeljo 2. junija ob 11 uri v Smihelu pri Žužemberku; ob 15; uri v Do-brnlču, ob 18. url v Mirni peči.
PRODAM POSESTVO (3 ha) s hISo v Vel. Podljubnu. Golob Franc, Vel. Podljuben 5 — p. Smihel.
13. MAJA SEM IZGUBIL Od Leš-
nice do Harinje vasi pri Otočcu črno usnjeno denarnico z dokumenti in 29.000 dinarji. Poštenega najditelja prosim, da ml vrne denarnico na naslov, za nagrado pa naj al obdrži 5000 din: Joief Alojz, Harlnja vas U, p. Otočec ob Kvki.
ELEKTROMOTORJE PRODAM — 1 H P—1400 obratov, 8 HP—2800 obratov, 10 HP—1400 obratov, 15 HP 98o obratov. Inozemski, brezhibni'. Plačilo lahko z virmanom. Ogled v mlinu Kovačič, Novo mesto.
PRODAM HISO z dvema sobama, kletjo in nekaj gozda, v okolici Mirne peči. Naslov v upravi Dolenjskega lista. (237-57)
Zahvaljujem se primarju «rlne-kološkega oddelka novomeške bol-
nišnice dr. Slavku Perkn, dr. Kre-tiču in ostalim zdravnikbm, sestram: Francki, Jelki in Angelci za uspešno opravljeno operacijo in zdravljenje. Knafcljc Angelca« Smihel.
Podpisani   Prime  Jože  lz Irce
vasi št. 2 se zahvaljujem Državnemu zavarovalnemu zavodu v Novem mestu za povrnjeno škodo za prisilno zaklano kravo.
Delovnemu kolektiva tovarne »ZORA« in vsem daiovalerm vencev ter vsem, ki so t nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo mamo in staro mamo
IVANO SKUBE
lz Rufetne vasi 2n pri Črnomlju
se Iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Dereaniju za požrtvovalno pomoč v dolgotrajni bolezni.
Žalujoči sinovi, hčere, vnuki ln vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Ručetna vas, Petrova vas Novo mes>to, Beograd, San Francisco, Mihelja vas, Maribor.
NOVO MESTO
V času od 11. do 18, maja Je bilo rojenih 14 dečkov ln 5 deklic.
Poročili m se: Papež Ivan, šofer iz Novega mesta. In Dežman fttefanija uslužbenka lz Mačkov-ca. Mlrtič Stanislav, delavec iz Dol. Mraševcga in LoJk Marija, hči  kmetovalca z Eaičjega vrha.
Umrli so: Klun Matija, posestnik. TI let, iz Kočevja. Sekula Marija, žena posestnika. 69 let. 1z Malega Cerovca. Skvarča Stane, cestar  39 let, lz Vranovlčev.
GOTNA VAS Rojena Je bila 1 deklica.
PRODAM STAVBNO PARCELO v
Smihelu pri Novem mestu. Naslov v upravi Usta. (256-57) VDOVA Z 2 ha ZEMLJE želi poznanstva z upokojencem do 80 let (ločenci izključeni) zaradi skupnega gospodinjstva. Naslov v upravi Dol. lista.
Pretekli teden so v novomeški
poroclisnici rodile: Tomšič Marija iz Slovenske vasi — dečka, Ivaniš Frančiška lz Crešnjevca — dečka, Novak Jožefa z Vršnih sel
— dečka. Brulc Ivanka iz Smole-nje vasi — deklico. Zaletelj Angela s Sela-Sumberk. — dečka, Kranjčič Ana š Hmeljčlča — deklico, S val J Pepca lz Šentjerneja
— dečka, Pire Terezija iz Dobrave — dečka Vidrih Breda z Otočca — deklico, Krstlč Marica iz Metlike — deklico. Kastellc Frančiška z Jablani — dečka. Bajt Jožefa iz Žužemberka — dečka, Longo Zofka iz Dol Toplic — dečka, Dvoraček UrSka iz. ftent-niperta — deklico. Repar Karoli-na iz Podhoste — deklico, Kramar Marija z Vel. Kala — deklico. Stravs Milena iz ftmlhela — deklico, Prelogar Marija iz Ko-blerjev —. deklico, Femec Rozali-ja iz Tacna — dečka. Metelko Milka iz Soteske — deklico. Sere  Angela  i  Poljan  — deklico,
Koprivec Marija iz Zabrdja — dečka in deklico. Peiric Katarina iz Trnovca — de£ka. Mramor Neža z Drečjega vrha — deklico. Kastelic Angela iz Rakovnika — deklico. Henigman Antonija lz Vapče vasi — dečka, Darovec Jožica iz Gor. Straže — dečka. Dja-ip Frančiška iz Potočne vasi — deklico. Barbo Marija iz Gor. Kamene — dečka. Zupane Marti« na lz Novega mesta — dečka.
Pretekli teden so se ponesrečili
ln l«kall pomoti v novomeški bolnišnici: Kotar Valentin, trgovski pomočnik iz Vel. Gabra, Je padel in se udaril v levo koleno. Kaplan Frančiška, žena upokojenca iz Klcvštra, je na dvoriSču padla in si poškodovala levo nogo. Lesarju Leopoldu, sinu posestnika iz Rodin. Je padel na levo roko železni drog. Jurak Slavo, posestnico iS Dol. Kamene, je na Trški gori pičila kača. Ozlmek Stanko, logar 12 ZužPm-berka, Je padel z motorja In al poškodoval levo roko in obraz. Pate Stanko, sin posestnika iz Rodin, je padel In ari poškodoval desno roko Skedelj Jože. sin posestnika Iz Vrbovca, je padel a kozolca In si poškodoval desno roko in čelo.
ROKOMET
V nedeljo so v Črnomlju domačinke premagala ekipo Slovana is LJubljane z rezultatom 5:0, moški pa so klonili s 15:8 proti Krimu (LJubljana). Tekmi sta bili odigrani za prvenstvo I. lige.
M-k.
Izpred sodišča
Slaba nezakonska očeta
Strojnik R. P., doma i/. Zbur pr; Skocjanu, ima nezakonskega otroka, za kulerega pa se malo zmeni. Mesečno bi moral plačevati za otroka 1.200 din preživnine. Temu pa se ia-mika na vse načine. Vse, kar je dosedaj plačal, je otrokova mati izterjala z rubežjo. Zaradi plačevanja preživnine za
Črnomaljske vesti
— na pobudo **"a zadruftnic J«
prejšnji teden predaval ženam in dekletom zdravnik dr. Neu-bauer. Sindikalna dvorana J© bila premajhna za vse, ki so želele slišati zanimivo in koristno predavanje, dokaz, da je taka vzgoja zaželena in potrebna.
— ohWk.ii nas je zabavni ansambel CAK iz Celja in priredil prav zanimiv zabavni večer, ki je razveselil številne udeležence.
— Ribiško društvo v Črnomlju precej dela. Da bi pospešili razvoj ribištva, in povečali bogastvo v domačih vodah, ao vložili v vode okoli Črnomlja pribl. 14,000 mladic. Društvo skrbi tud-za gospodarski ribolov in daj« ribe na trg.
— Lovska družina Je dosegla zadnje čase lepe uspehe. Razen
športnega lova so opravili lovci precej zelo koristnih akcij: naselili so več fazanov in nekaj jerebic, uničili so nad 400 ropa-ric in priredili tudi več uspešnih pogonov na divje prašiče. Lovska družina gradi v Zagrađen lovsko kočo, ki Je že pod streho.
— Najboljšim sadjarjem nagrade — tako je sklenila kmetijska zadruga, ko je pregledala uspehe letošnjega či&čenja in škropljenja sadnega drevja. Dajanje popusta na škropivo se zadnja Jeta ni obneslo tako kot bi bilo treba. Ko so sadjarji sami kupili škropiva, so delo opravili čisto drugače. Najboljše je zadruga zdaj nagradila, vsi pa bodo nagrajeni predvsem z boljšim pridelkom. J. S.
nezakonskega otroka je bil Je obsojen na tri mesece zapora, pogojno za dve leti, sedaj pa se je spet znašel pred sodniki iz istega razloga. Na preživnini dolguje že okoli 18.000 din.
Sodišče je preklicalo prejšnjo pogojno kazen in tej dodalo še en mesec, tako da ho skupno sedel štiri mesece. R. P. se je izgovarjal, da ne more plačevati, ker je brezposeln, odnosno je bil brez za* služka do nedavno. Trdil je, da ni mogel dobiti zaposlitve, čeprav je strojnik in šofer. Zaporna kazen ga seveda ne odvezuje plačila mesečne preživnine.
Prejšnjemu je podoben f. b. lz Gornjih Sušlc. Njegova obveznost do nezakonskega otroka je 900 din mesečno, pa še teh redno ne plačuje. Zaradi tega je bilo več pravd in dokaj stroškov, F. b. sicer vse
Nt pozabite: samo poravnana naročnina vam jamCI Brezplačno nezgodno zavarovan je l
obljubi, samo malo da, čeprav gre za njegovega otroka. Zaradi nerednega plačevanja preživnine je bil obsojen n» mesec dni zapora in plačilo stroškov postopka.
Z A N K A R
Cianl lovske družine Novo mesto večkrat naletijo na sledove mrharskih    zankarjev, ki na ta
krut način love divjad. Več ljubiteljev lakega grdega lova so tudi že odkrili. Tem se Je sedaj pridružil še posestnik Franc Pire is Dol. Straže.
Pire Je letos 22. februarja vloVil srno v zanko. Jo odnesel domoe ln izkožll, meso pa pripravil za priboljšek Zanko Je seveda pustil še nastavljeno in lel drugi dan pogledat, če Je spet kaj plena. Za to dejanje so zvedel! lovci, potem pa še miličniki, ki so se povabili k Pircu na pečeno sr-netino. Teh »gostovt nI bil ravno vesel, saj so hoteli vedeti, odkod pečenka. Malo so pogledali okoli doma in našli krvavo zanko 1n na njej dlako. Nič ni pomagalo Izmikanje, moral Je Izročiti miličnikom 13 kg nasoljene srnetine ln pokazati kožo, ki Jo Je zakopal pod hruško na vrtu. Za zagovor si je izmislil,, da je slučajno našel v gozdu zanko, pa Jo je samo prestavil ln takoj se Je ujela srna.  SIcer Je pa dejanje prl».nal.
Ker Se nI bil kaznovan In Je star že 57 let. Je prejel razmeroma milo kazen: 14 dni zapora ln plačilo stroškov. Lovski družini mora plačati 10.000 din.
Srečanje šahovskih reprezentanc KOPER — NOVO MESTO
To in ono iz Stopio
5. maja smo iinell sprevod »Zelenega Jurija«. Po končanem sprevodu je Zeleni Jurij zažgal na grmadi »Starko zimo«, vendar se nam j« ta takoj na.slednjt'ga dne maščevala in nam poslala n«k»j snega, z njim pa tudi precej škode.
Kegljaškl klub Stopiče je imel pred kratkim dvoje srečanj. Prvo tekmo ao igrali s klubom JLA »Partizan«; člani KK S*opiĆe K Jo i/.M'wb':li t 12 keglji razlike. Tudi drugo srečanje s pionirji nižje gimnazije so člani KK Stopiče izgubili. Pionirji so tekmo odločili v svojo korist in zmagali s 35 kenlji razlike.
5. maja je gostovalo pri nas PGD iz Stranske vasi z »Desetim bratom«. Igra  ni bila na
dostojni kulturni višini; nekateri gledalci so še pred koncem zapuščali dvorano.
21J
KAJ ČAKAJO?
2e pred meseci je oibtinski ljudski odbor preimenoval ulice v Novem mestu in razdelil lastnikom hiš nove hišne tub-Uce, toda nekateri lastniki Hiš jih še niso namestili.
Oglejmo si samo bivšo Ger-desičevo, sedanjo Jerebovo ulioo. Nekatere hiše imajo nove, druge pa še vedno stare tablice.
Prav bi bilo, da bi vsi last-nikji hiš takoj razobesili tablice na mesto kamor spadajo,
da ne bodo tujci iskal: in spraševali, kje je tista hišna številka, ki je nikjer ni najti.
A. K.
Iskrene čestitke t najboljšimi željami pošilja vsem prebivalcem Toplic in okoličanom
SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE DOLENJSKE TOPLICE
In se priporoča
Srečanja okrajnih šahovskih reprezentanc so bila do sedaj kaj redka. Da bl nekoliko razgibali sodelovanje med okraji, Je Okrajna šahovska zveza Novo mesto (po sklepu zadnje skupščine Šahovske zveze Slovenije so se bivši Okrajni šahovski odbori preimenovali v Okrajne šahovske zveze) že pred meseci dala predlog za četveroboj okrajnih reprezentanc Kranja, Maribora, Celja ln Novega mesta. Predlog je bil sprejet, toda četveroboj a do sedaj še ni bilo. Hkrati se Je Okrajna zveza povezala s koprsko okrajno zvezo i a pred kratkim je bilo dokončno sklenjeno, da bo prvo srečanje okrajnih šahovskih reprezentanc 2. Junija v Kopru ali Portorožu, povratno srečanje pa Jeseni v Novem mestu ali Šmarjeških Toplicah. Dvoboj bo na 10 deskah, toda na zadnjih dveh deskah se bodo srečale šahlstke. Za reprezentanco bodo prišli v poštev naslednji Šahisti: 1/. Novega mesta — Sila, Skerlj, Zabukovec, Prime, Bartolj, dr. Golež, BojanltS ln Ing. Košir, 1z Črnomlja — Kobler, Klemene in Mnlerlč ln lz Ivančne gorice (Stične) Kav«ek. V reprezentanci l»> nastopila tudi Stiinjekova tz Straže, medtem ko druga predstavnica Se n| določena. Dokončni sestav okrajne reprezentance bo • '.<>.■.1.1  tehnična  kumisija OSZ.
Jt'T.T.TA V NOVEM MESTU — TVRNIIl   DOLENJSKIH I11UJGO-KATEGOKNIIiOV
Ker bo av«usta v Kočevju mednarodni šahovski Utrdit Je Okraja na šahovska zveta Novo rneoto sklenila letos pripraviti samo turnir najboljših dolenjskih drugo-kategornlkov, na katerem bl sodelovali šahisti Iz Kočevja, Črnomlja. Ivančne gor'ce tn Novega mesta. Turnir bl bil kategorni, tako, da bl prva dvojica prejela I. kategorijo. Za tak turnir je veliko zanimanje, pričakuje pa se, da bo konkurenca zelo močna, o
pripravah za turnir bomo le poročali. F. M.
SAH V DRAGATUSU
Poleg drugih prireditev v Časi Praznika dela in krajevnega praznika, so v Dragatušu organizirali i. maja šahovsko tekmovanje, ki je pokazalo, da Imajo precej dobrih šahi^ov. V dvoboju so s« pomerili Drag^tušci proti okoličanom na 10 deskah. Prvi so zmagali z rezultatom 11:8. V Draga-tušu poleg starejših zelo radi Igralo šah tudi pionirji.
J. Dr.
SAH V ČRNOMLJU
Konec aprila Je bil - Črnomlju brzotumlr, kjer Je dosegel prvo mesto tov. Vanovič Kostai dobil je 7 točk.
V počastitev 1. maja Je bil v Črnomlju 2«. IV. brzotumlr med sledečimi šahovskimi ekipami; . 1. Šahovsko društvo Črnomelj 12 točk; 2 I.OMO Crnorr.ei; W.S točk; 3. Vojni odsek Otovs? 19 točk: 4 Vojni odsek Crnom«.!* 18 točk; 5. Planina čevljarsko podjetje is tofrk: 6. Tovarna »Relt« 1.5 točk: 7. Invalidi Črnomelj 5.5 točk.
Šahovsko društvo Črnomelj J« torej doseglo prvo mesto a sledečo postavo:*
L Spendal Franc 5.3 točk; 2. Plut Peler S; 3. 2uni* Prane 4; Vuk-šinlč Stane 4. 5. Klemene Peter 3.5 .—• skupaj 22 točk.
iahevski turnir IS prvenstvo mesta Črnomelj Je končan. Vratni red Je sledeči:
1. Novak Zvone 8.5 točk: Kobler Ivan 8: 3. Klemene Bori« 7.5« 4—5: t)r. Neubnuer Robert in Ma-lerlč Tone 7; 6—7. Balkovec Boris In Vanovič Koita 6; 8. Koren Slavko 5.5; •. Kranjc Anton 4.5; 10. Badjug Mladen 3; 11. froreno Leopold 2 ln 12. Tevsrtig Janez 1 tooka.
V. g, I
Izberi si učiteljski
Kmalu '<e bodo zaprla Šolska vrata za dijake četrtih razredov gimnazije. Za marsikatere staršo bo nastal problem: Kam s fantom, kara s hčerko? Vprašanje, ki zadeva dijake same, ki si izbirajo svoj življenjski poklic, Je prav tako vpsašanje staršev, ki žele otroku vse dobro v življenju, pa tudi vprašanje vse naše družbe, ki je poklicana, da skrbi za pravilen dotok kadra na vsa mesta, kjer Je čutiti pomanjkanje.
Res je, da le izbira poklica težka stvar; ni lahko svetovati Štirinajstletniku, ki doživlja naj-burnejšo dobo svojega življenja — puberteto. Težko Je zaradi množice poklicev. Danes Je na svetu nad 40.000 poklicev, vsaj polovico jih je tudi pri nas, in vedno nastajajo novi, »tari izumirajo. In vprašaj*« se: koliko jih poznate, katertn^vseblna vam je znana? Zaito ni nič čudnega, če mati in oče svetujeta otroku le nekaj poklicev in se tu je težka odločitev. Nič nenavadnega, vsak je svoje sreče kovač — to je že stara ljudska modrost. V naši socialistični stvarnosti so dani vsi pogoji va trdno svezo med umskimi in fizičnimi poklici. Ne moremo in ne smemo govoriti o manjvrednih poklicih, o častnih in sramotnih-— posledica nekdanje suženjske miselnosti! Vsi so nam nujno potrebni. Med poklice, ki imajo posebno mesto v družbi, sodi brez dvoma učiteljski poklic.
Vsak poklic ima svoje lepe in senčne strani. Ne smemo si delati iluzij in učiteljski poklic idealizirati. Dejstvo pa Je, da je vsebina učiteljevega dela silno zanimiva. Učitelj vzgaja, dobiva v roke tisto, kar je nam vsem najdražje: naše otroke, našo bodočnost. Uči jih, spoznava, iz lastne iniciative oblikuje iz njih koristne člane družbe — to je ustvarjalno delo, ki mu je vir zadovoljstva. Ali nisi vesel, ko vidiš uspeh svojega dela, ko vidiš, kako se otrok moralno in intelektualno razvija in kako pod tvojim vodstvom nastaja is neukega otroka — človek! Da, človeka v pravem pomenu te besede Je vzgojil — učitelj! On vtisne v otrokovo dušo prvo podobo sveta. In to podobo nosi < I rok mnogokrat tudi vsa življenje. Najlepši pa je učiteljski poklic zaio, ker je učitelj za svoje delo, ki ga opravlja z ljubeznijo in požrtvovalnostjo, poplačan z veliko hvaležnostjo najmlajših. Redki so poklici, da bi delavec ob svojem dobro opravljenem delu žel ra»en zavesti, da ga Je uspešno opravil, še hvaležnost in ljubezen. Res, življenje z otroki, delo z mladino ima v sebi nekaj specifično lepega: otroka je treba usposobiti za delo v družbi. Tu in tam sicer še ni pravega razumevanja, kot bl ga odgovorno učiteljevo delo
zaslužilo. V prvih povojnih letih se je od njega marsikaj zahtevalo: naj bo strokovnjak v kmetijstvu, režiser, fizkulturnik, organizator smučanja, plavalcev.taj-nzk te organizacije, predsednik one organizacije, vodja tečajev itd... Ta miselnost počasi izgi-t;ja. Učiteljevo delo se ceni in se mora v bodoče ceniti predvsem po uspehu v šoli, kjer vzgaja in izobražuje mladi rod v dobre državljane in kar je. usposobljen. To je njegova prva
gimnazij odločajo o svoji življenjski poti, naj se starši zavedajo, da pomeni vprašanje, kaj naj postane njihov otrok, veliko in odgovorno nalogo. So otroci, ki nimajo veselja r,a kak poklic. Veselje do poklica se do 14. leta namreč ne pokaže pri slehernem otroku. S pomočjo vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev naj dobi; starši jasno sliko o svojem otroku, ki mu naj prikažejo tudi učiteljski poklic kot vsega spoštovanja vreden poklic. Pripra-
naloga, to je in mora biti na mestu,  ln  spoštovali  ga bodo starši, ki so mu zaupali otroka. Zdaj, ko se četrtošolci naših
viti moramo dijaka, da bo začel sam razmišljati o Izbiri poklica, da si bo sam postavil pameten poklicni smoter. Pri tem mu mo-
Pevski zbor SVOBODE Bršljin je gostoval v Žužemberku
12. maja zvečer so na žu-žemberškem odru peli pevci iz Bršljina. Mešani, moški in ženski zbor je vodil Ernest Jazbec. Ker je bilo vreme res lepo in sončno, obenem pa še veselica na Rebri, obisk ni bil ravno zadovoljiv in tudi s točnostjo se Zužemberčani ne morejo pohvaliti. Začetek torej ni bil najboljši, tem bolj pa je rasla pozornost in zadovoljstvo ter začudenje nad kvaliteto zapetih pesmi. Posebno ob nekaterih pesmih mešanega zbora so se glasovi tako lepo zlili, da so zadovoljili in navdušili tudi izbirčne poslušalce. Posebno priznanje je žel moški zbor za pesem Ob Kolpi. Peuci-člani delavsko prosvetnega društva Svoboda so naredili zelo globok vtis s svojim prijetnim, neprisiljenim in izredno discipliniranim nastopom. Dobro vpliva
tudi enotna obleka. Predsednik društva tov. Vdovč je pred nastopom na kratko seznanil poslušalce z nastankom in rastjo društva. mk
Bela vrana med ženskam!
To ime zasluži trilndvajseit-letna Marie Brian iz Neweastla v Angliji. Prišla je namreč v kozmetična salon in zahtevala da jo postarajo.
Novinarjem je pojasnila vzroke za t» zahtevo. Ima tri leta starega sinčka, njen obra« pa se ni od 14. leta dalje nič spremenil. Zato dima hude težave. Natakarji ji nočejo postreči s alkoholnimi pijačami, ker sodijo, da je premlada, v k' no je ne puste, če vrtijo mlacblnl prepovedane filme. Ce gre i sinčkom na sprehod, se ji mimoidoči posmehujeiio. češ: poglejte jo punčko, ki bi bija rad* vel uka.
Sivolasega profesorja ne bo več
V četrtek 16. maja smo se poslovili od univerzitetnega profesorja dr. JAKOBA KELEMINE. Na zadnji poti ga je pospremila velika množica ljudi, Studentov ln dijakov, profesorjev in znanstvenikov. Govorniki so govorili z izrazi globoke žalosti in iskrenega spoštovanja, dali so mu ob koncu poti tisto priznanje, ki ga je bil v življenju deležen le malo kdaj. Kelemina je bil mordanaj-tišji slovenski znanstvenik, torla njegovo ime je bilo znano v evropskem merilu.
Poko|nl je bil doma v Bre-brovniku pri Ormožu, kjer se je rodil 1S82. Gimnazijo Je študiral v Mariboru, končal pa v Ptuju, kamor se je prav do zadnjega rad vračal. Po končani gimnazij) Je šel v Gradec, nato pa na Dunaj, kjer Je z odliko končal univerzitetne študije. Dosegel je doktorsko čast iz germanistike.
Kot dozorel človek je Kelemina prišel v Novo mesto, kjer je učil na gimnaziji. Nenehno Je študiral ln pisal, zbiral in raziskoval ter se pripravljal na tisto, kar Je prišlo — slovensko univerzo. Bil
Je med njenimi ustanovitelji. Z vso strastjo resničnega znanstvenika se- Je vrgel na delo, saj je bilo treba začeti lz nič.
Kelemdna pa se je za svojega bivanja v Novem mestu za vselej povezal tudi s Kostanjevico. Tu si je izbral svojo življenjsko sopotnico in sem je zahajal dolga desetletja. Vsake počitnice je bil tu, se pogovarjal z našimi ljudmi, se sprehajal med žitnimi polji, premišljeval ln snoval, zakaj z vseh koncev in krajev je dobival piisma in rokopise, ki jih Je vneto pregledoval.
V Kostanjevici smo mu vsako leto postavili klop pred šolo ln tam Je zelo rad sedel. Lani se Je klop polomila in, ko sva si Jeseni stiskala roki, sem mu rekel:
»Za prihodnje počitnice vam bomo naredili novo, brezovo, tako, da boste mislili, da ste sTur-genjevlm »mesec dni na kmetih«!«
Nasmehnil se je in šel, toda ne daleč. Pri mostu je postal in se vrnil nazaj do klopi. Gledal sem skozi okno. Cisto malo se je spet zadržal pri klopioi ln odšel, ed-šel za vselej.       Lado Smrekar
ramo nuditi nevsiljivo pomoč.
Šolanje na Učiteljišču traja pet let in revni dijaki dobe izdatne štipendije. Učiteljev še vedno primanjkuje, pnsebnu fantov, zato je zaželeno, da pride v učiteljsko službo čim več moških moči, Učiteljski poklic postaja ženski poklic, kar pa ni prav. Dolžnost družbenih organizacij in političnih forumov p3 je, da prikažejo staršem veliko potrebo po učiteljskih kadrih. Zavedati se moramo, da je problem učitelja postavljen v širšo problematiko o reformi obveznega Šolstva in da je ta problem trenutno zelo pereč in morda eden najvažnejših problemov tudi v našem okraju. Prvo vprašanje ▼ vsaki reformirani šoli Je je brez dvoma vprašanje človeka — učitelja. Človeško in razumljivo je, da so starši v svojega otroka zaljubljeni, zato jim ne sme biti vseeno, če je nekje šoki ali je ni, če je nekje na šoli zadosti kadra ali ga pa ni — zato je tudi njihova dolžnost, da pomagajo reševati ta problem.
—an.
Gojenci Vojno pomorske akademije spoznavajo protiletalski top.  —  Absolventi gimnazij, ste že pomislili, da je v naši armadi, letalstvu ln mornarici vrsta zanimivih poklicev, ki vabijo? Ko premišljate o življenjskem poklicu in se zanj odločate, oglejte si tudi ugodne goje za nadaljnji študij na vojaških akademijah ln ostalih višjih šolah JLA!
ali vas po-
Kadite belokranjski tobak?
Na obisku pri Matiji Crniču v Tribučah
»Pred vojno je bil to pašnik, poraščen z resjem in grmovjem,« mi je pokazal Crnič z roko na temnozeleno žitno polje izpred svoje domačije.
seval strokovnjakov, temveč sem vsak prosti Čas izkoristil za branje strokovnih krnjih. Poizkušal sem to in ono. Kmalu sem žel lepe uspehe. Moja zemlja je bila
Matija Crnič s svojim tobakom na sušilu
»Ko sem se po vojni tu naselil, sem si zgradil hisb in hlev. Puste in kisle pašnike je biilo treba spremeniti v rodovitno zemljo. Zdaj sem preoral to, zdaj ono parcelo. V tem nisem bil izkušen. Nisem dolgo izpra-
kisla. Lačna je bila apna, fosforja, kalija in dušika. Začel sem jo apndtt in gnojiti. Žlindra mi je največ pomagala. Za njo je izginjala resa in kisle trave, porasle po »o detelje in. atodlce trave. Z žlindro sem gnojil na
ŽRTVOVAL SEBE, DA JE REŠIL 200 OTROK
Pred nekaj tedni je poletelo s francoskega vojaiškega letali-fiča Gre i! raketno letalo tipa »Mystere II«, ki gia je pilotiral poročnik Merchand. Cez 90 sekund je bilo leitalo nad Laver-sinom, kjer je sredi velikega parka poslopje strokovne šole. Nad šolo je odpovedal motor Ker je bila višina majhna, pi-tot ni mogel odskočiti s padalom, oziroma ntt mogel biti odvržen avtomatično hkrati s se-dliščem, kot imajo urejeno raketna letala za primer nesreče. Bil' je' samo en izhod, da se
Nič zastonj
Uprava stanovanjskih hiš v avstrijskem metu Tliburg 'je zahtevala od stanovalcev r.a lansko leto, preračunano v naš denar, še okoli 60 din najemnine. Zahtevo rje utemeljila a tem, da je bilo lani prestopno leto in zakaj bi stanovalci stanovali v tem letu, ki je en dan daljše kot ostala, za isto ceno.
letalo spusti na bližnji travnik, če pilot odvrže oba rezervoarja bencina, težka okrog . 600 kg. »Ne morem storiti tega,« je sporočil po radiu, »pod mano je šola in dvorišče polno otrok...« Pet sekund kasneje se je naletel v električne vode in letalo se je zrušilo na trato onkraj šole. Vseh 200 dijakov šole se je udeležilo pogreba mladega požrtvovalnega junaka Marehanda.
Prvo potovanje okrog sveta s kolesom
Aprila leta. 1882 je Thomas Stewenson iz San Francisca odšel s svojim biciklom na potovanje okrog sveta. Njegov bicik' je imel še eno veliko in eno majhno kolo. V dveh letih ln pol je prevozil in prešel raaen Amerike še 11 drugih držav od Anglije do Japonske. Na tem svojem potovanju je prešel 22.000 kilometrov, kar je »a takrat bilo veliko dejanje.
zalogo, kajtj ta se počasi izpira ln deluje več le/t, zemljo raikis-ljuje ln jo spreminja v rodovitno. 2al naše tovarne še ne izdelujejo takšnega nitrofoskala, ki bl vseboval dušik, fosfor-in kalij v takem razmerju, da bi ustrezalo posameznim vrstam rastlin. Ce navadni nitrofoskal uporabljam za okopavine, je v njem premalo kalija, za žito je premalo fosforja in za silažo premalo dušika. Ta posamezna hraniva mora po potrebi dodajati. Superfosfat ni za mojo zemljo. MoJa zemlja je kisla, superfosfat pa še povečuje kislost zemlje. Tu je ravno rezultat analize, ki sem ga prejel včeraj iz Ljubljane,« mj Je pokazal na pismo.
»Zemlja ima še vedno 5.8 PH, je še rahlo kisla. Se bom mora\ apntiti. Crna detelja mi že dolgo uspeva. Tu sem sejal nokoto, kj je bolj skromna. Letos sem že posejal lucemo, ki potrebuje precej apna. ©icer pa, ko se razraste, ga v spodnjih plasteh dobi nekoliko več, ker ima globoke korenine.«
Tako mi j« Crnič pripovedoval, ko sva šla po njivi in pomladni veter je valovil lepo razraslo temnozeleno pšenico.
»Tam imam pa tople grede,« m; je pokazal na bleščeča stekla. »Tu vzgajam sadike tobaka. Oddajam jih tudi drugim pridelovalcem tobaka v Beli krajini. Tobak pridelujem že več let. Pokazal ml je knjižico »Proizvodnja duhana tipa Burlev«, kjer je zapisano, da je leta 1953 dosegel nepričakovane rezultate v kvaliteti tobaka vrste Burley. Vsekakor so v tem kraju dani talni ln podnebni pogoji za pridelovanje kvalitetnega tobaka. Te pogoje Crnič tudi izkorišča. Sami pogoji pa- še niso vse, izkušena in marljiva Crničeva roka lahko otipi je, kdaj je to-bakov list najprimernejši za obiranje, da je tobak najkvali-tenejši. Tobačna tovarna v Ljubljani mu prizna, da prideluje res kvaliteten tobak
Vse to kaže, da je Crnič napreden in prizadeven belo kranjska kmet.
Jože Rkof
učinkovita reklama
Frank Brovon iz Ohicaga .i«
poslal neki tovarni avtomobilov dve prazni bencinski kanti s pismom: »Vsepovsod berem i>aše reklamne baharije, kaj vse lahko naredite. No, če ste res taki mojstri,« se je po-norčeval, »pa mi naredite iz teh kant enega vaših znamenitih avtomobilov!«
Naslednji dan je dobil avto, zraven pa listek: »Povejte, kaj naj naredimo iz druge kante?«
drobna filozofija
»Če primerjam tistih nekaj ljudi, katerim sem dolžan, z milijoni drugih, ki jim nisem dolžan, res ne vem, zakaj ženo tak hrup!«
ce človek zna svoj posel
Trgovski potnik Ar on je v trenutku obupanosti stopil na ograjo mostu in se hotel vreči v deročo reko. V zadnjem trenutku sta priskočila dva stražnika in ga zgrabila.
»Tega ne smete storiti!« sta mu rekla.
»Zakaj pa ne?« se je razburil Aron. Navdušil se je, prišel v svoj »element« in začel
navdušeno hvaliti tak način ločitve od življenja. Po dvajsetih minutah njegovega govorjenja so vsi trije skočili v reko.
Šahista v pisarni
»Vraga, ura je dve. Naj partijo prekineva ali jo nadaljujeva v nadurnem delu?«
dijakova »perspektiva«
»Letos boš maturiral. No, kaj boš storil po maturi?«
»Še enkrat jo bom skušal napraviti!*
bo 2e drzaio
»Priselite mi, da vas še nihče ni poljubil!« *
»Prisežem vam pri svojih otrocih, da. ste vi prvi.«
»Danes bi pa rad ribe na holandski način!«
37. v gradu so se Se branili. Ko sta prišla na odprt svet, sta videla, kako ga Turki naskakujejo. Vse. rdeče jih je gomazclo ped gradom, plezali so po nerodnih lestvah, razbijali po vratih.
Ljudje- na obzidju so bili kot mravlje. Tekali so sem in tja, sipali so med Turke kamenje, vrelo vodo, spuščali hlode. Vmes je ves čas zvonil zvon v grajski kapeli. Štirje stolpi so stali nepremično, izza zidov so se zdaj pa zdaj zableščale kmetske kose.
»Dobro, le po njih!« je vzkliknil oskrbnik Andraž. Divje je pntresel z rokami in skoraj tulil Grad je v nevarnosti in njega ni zraven. Žena in oba otroka sta na hribu in jokajo za njim. Kaj bo z njimi! Sele sedaj je docela spoznal svoj brezupni položaj.
38. »Cekin vsakemu možu, če vzdržite!« Je tulil v breg. Mlad Turek, ki je stal poleg njega, ga je razumel. Udaril ga je z bičem po ustih. Bič je zadel komaj zaceljeno rano. Sveža kri je oblila oskrbnika. Gregec pa je prepaden gledal: Turki nc delajo razločka med oskrbnikom in kmeti.
Od gradu je odmevalo vpitje. Po bregu se Je valilo kamenje, ki «:o ga metali čez obzidje na vzpenjajoče se napadalce. Padajoči so krilili z ro-k;imi, grcltli po zid.ovju, na njihova mesta so stopali novi. Marsikdo se je ranjen umaknil ln iz dal.nve opazoval divjanje.
»Gradu pa le ne bodo,« je trepetal Andraž. »Dobro delate, fantje! Pazite na vrata!« je vročično gorčal ln si brisal okrvavljen obraz.
39. Tedaj je privihrala po poti zadnja gruča. Na čelu je jezdil močan, bogato opravljen poveljnik. Srdito se je oziral na vse strani, gledal grad in majal z glavo. Vrvenje pod zidovi ni ponehalo. Zajezdil je navkreber, stal nekaj časa v bregu, ko da hi premišljeval, nato pa se je ozrl po hribih in po nebu. Potem se je obrnil k enemu od svojih spremljevalcev!
»Pokliči agn Huseina!«
Spremljevalec se je pognal po poti in se kmalu vrnil z upehanim Turkom, ki je slabotno pozdravil in ndkimail z glavo:
»Alah nam še nI dodelil zmage.« »To je vse?« je suho dejal poveljnik.
»Vse,« je drhte odgovoril aga^usein.
40. Poveljnik Je še nekaj časa opazoval boj. Ledeno se je smehljal in odkimoval. Gregec je razločil, kako so Turki šepetali o begu Malkoču in zadrževali sapo.
To je torej beg Malkoč! Oskrbnikov obraz Je dobil zasmehljiv izraz. Briga njega beg Malkoč. Naj bo, kdor hoče, tudi on si bo polomil zobe ob Nadlišku. V silnem naskoku so gomazili Turki ze na obzidju. Velika zastava s polmesecem je zmagoslavno zaplapolala, Pretresljiv krik Je zaoril po hribu, odgovorilo mu je zategnjeno vpitje oblegan-cev. Ko da sta pljusnila dva valova drug ob drugega, se je zableščalo na hribu nešteto kos in mečev.
Trenutek kasneje ni bilo nikogar več na obzidja, Turki so se umaknili...