GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI lEOmSno k oprava ptuj. prešernova 7 — telefon stbv 15», Čekovni račun pri narodni banki podružnica ptuj, siev 043-1-20« oibjojf uredniški odbor — odgovorni urednik vrabl jozi rokopisom nb vračamo - hska mariborska tiskarna «jrnfA NAKOCinNA 400 dm pollftna 200 dtn četrtletna 100 din Cena din 10.— Prw^ scisedcmie novoizvoliene Ljudske skiapščine Iz skupščinske dvorane: zasedanje Zbora proizvajalcev V torek, 15. decembra se je sestala v Ljubljani novoizvo- ljena Ljudska skupščina LRS. V obeh 2±>orih skupščine so po- slanci tega dne oddali potrdila o izvolitvi, nato pa so sklepali o verifikacijskem postopku. Drugega dne zasedanja sta oba zbora izvolila verifikacij ska odbora, popoldne po poslušala poročili verifikacijskih odborov, opravila prisego in izvolila predsednike zborov. Zoi predsednika skupščine je bil izvoljen Miha Marinko, za IH-edsednika Republiškega zbo- ra Vladko Majhen in za pred- Bednlka Republiškega zbora proizvajalcev Mavricij Bore. Po končanem postopku ob konstituiranju skupščine je bil izvoljen novi Izvršni svet Ljud- ske skupščine Ljudske republike Slovenije. Vanj so bili izvolje- ni: Boris Kraigher kot predsed- nik, za Slane pa: dr. Marijan Brecelj, Jože Borštnar, Milko Goršič, Stane Kavčič, Franc Kdmovec, Boris Kocijančič, Ada Krivic, Matija Maležič, Zoran Polič, Franc Popit, Niko Šilih in Janez Vipotnik. Nato se /e oglasfj k besedi dr. MARJAN BRECEU. Dejal je med drugim, da so zakon o političnih in družbenih temeljih in o organizaciji oblasti, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupšči- na letos januarja, in enaki ustav- ni zakoni po republikah tako od- ločno posegli v vse naše družbe- no in državno življenje, da sme- mo označiti prav iPtošnje leto za najpomembnejše razdobje v naših povojnih naporih. Revolu- cionarni ukrep, 8 katerim so bi- la izročena sredi leta 1950 proiz- vajalna sredstva v upravo delov- nim kolektivom, je v teku dveh let rodil tako bogate izkušnje in tako globoko posegel v naše po- litično, gospodarsko in družbeno življenje sploh, da so se nam po- kazale lasne oblike celotnega družbenega sistema, ki naf qa vvetjavimo na vseh področjih javnega udejstvovanja. Tov. Brecelj je nato govoril o značilnosti letošnjih volitev. Dejal je, da so letošnje volitve v Zvezno in republiške skupščine imele svojo posebno značilnost. Ne le prvič pri nas. ampak pr- vič sploh v zgodovini delavske- ga gibanja so stopili v državni parlament zbor} proizvajalcev kot neposredni predstavniški or- gan delovnega ljudstva, ki mu je zaupano upravljanje proizvajal- j nib sredstev. \ Pomembno politično merilo ki nam kaže uspeh volitev, je seve- da sama udeležba Rezultati za | volitve v republišk-' zbor pove- do da je od 976 522 volilnih 1951, kjer so se pri objavi volil- nih rezultatov odšteli odsotni vo- livci, moremo zakliučiti. da je j bila volilna udeležba letM od vseh dosedanjih volitev največ- ja Nato je tov. Brecelj govoril o sistemu letošnjega kandidiranja ter poudaril, da je to za presojo političnega položaja morda še pomembnejša ocena kot pa sami rezultati volitev. Prvič je volilni zakon predpisal kandidiranje po zborih volivcev. Ta odločitev, ki je izročila najpomembnejše deja- nje v volilnem postopku v reke tem osnovnim demokratičnim or- ganizacijam ljudstva, je hila sprejeta z izrednim interesom in velikim političnim zanimanjem Dejstvo samo, da naj vel vci z enako pravico odločajo pri po- stavljanju kandidatur kakor pri samem g'asovanju. '« daio na- šemu volilnemu ^istirnu 'lovo upravičencev volilo 85.92 odst. Neveljavnih glasovnic je bilo 5,99 odst, Ce primerjamo te re- zultate 7 zadnjimi volitvami v republiško skupščino 18 marca no kampanjo nepo^eden fnfere*, ki je poglobil celotno politično delo v zvezi z volitvami. O postavljanju kandidatur Je tov. Brecelj še omeail, da so bi- le v večini primerov dvojne aH trojne kandidature neposreden izraz pres^oje zborov volivcev In da smo lahko prvič govorili o volilni borbi v smislu izbire kan- didatov. Toda tokrat nI šlo za borbo med zastopniki različnih političnih smeri, ampak borbo med predstavniki naše enotne vseljudske politične organizacije — Socialistične zveze delovnega ljudstva, zakaj vs. kandidati so bili pristaši naših 'kupnih poli- tičnih stremljenj. Prešli smo te- daj že na tako stopnjo splošnega političnega razvoja, ko ogromna večina našega ljudstva razume- va volitve v pred':tavn ške orga- ne ljudske oblasti le kol odloči- tev o iibir] kandidatov It vrst zastopnikov m pobornlkov soao- lizma, ne pa odločitev med taki- mi ali drugačnimi pOiitčn\rm, ideološkimi ah drtr'bcnimi nazi- ran jI. Odbori Soc al stične zveze naj izkonstijo zimski čas za pog obtev izobraževaIn2ga dela ' Letošnje volitve v republiški in zvezni zbor so v precejšnji meri pokazale znaten porast za- vesti širokih množic. Pa ne samo ob rej priliki, tudi na drugih pri- merih se opaža, da se ;e držav- ljanska zavest, patriot zem m pripravljenost na razumevanje vseh problemov naše narodne in državne skupnosti močno dvig- nila. Ni dvoma, da je to najbolj- še spričevalo delu in prizadcu- nju naših množičnih organizacj, ki so prav za dosego tega cilja vlagale največ svojih sil. Tako stanje seveda nobene or- ganizacije ne opravičuje, da bi opustila ali 7manj.?ala svoie pri- zadevanje pri sptošnem, politič- nem in kulturnem dvigu našega ljudstva. V letošnjem zimskem obdobju, ko Se ne izvaja niti ni v načrtu kakšna obširnejša ak- cija, ki bi se z njo zaposlile or- ganizacije vštevši tu tudi Socia- listično zvezo, je podana vsa pri- ložnost za poglobljeno izobraže- valno delo, ki naj poleg strogo strokovnega dviga delovnih ljudi posveti dovolj pozornosti njiho- vemu dvigu v političnem pogle- du, naj jim da perspektivo na- šega razvoja in omogoči še na- duijnji splošen dvig, ker se bo to na drugi strani zopet odraža- lo na kvai tesnejšem opravljanju vsaki snega dela. Izobražen dela- vec bolje opravi svoje delo in več naredi kakor neizobražen — o tem menda ni treba posebej razpravljati — kakor zav/ema v svetu država izobraženih ljudi popolnoma drugo me^to od dr- žave analfabetov. Vse to so zna- ne stvari in vse to, kol že reče- no, nalaga svoje naloge. Na področju ptujskega okraja bi lahko del te naloge opravili z organiziranjem po5ebnih semi- narjev za odbornike v-ch orga- nizacij dotičnega področja, na primer občine, na kaierih b: ob- ravnavali nekaj najvažnejših tem iz raznih področij našega druž- benega življenja. Seveda hi ne smeli pri tem ostati samo pr: od- bornikih, temveč bi morali isto posredovati tudi ostalemu član- stvu na nekaj sestankih v okviru vasi alj podobne manjše enote. Druga naloga odborov je ugo- tavljati delo kmetijsko-gospo- darskih šol. ki jih je bilo z odlo- kom OLO Ptuj ustanovljenih 22, dela jih pa le še 10. Glede dela teh šol je posebno važno, ali po- svečajo poleg stroge strokovno- (Nadaljevanje na 4 strani) Okrog nas I Teh nekaj dni po tem, ko je bila končana bermudska konte- renca ter nekaj izjav udeležen- cev konierence nam zadostuje, da si ustvarimo o njej mnogo jasnejšo sliko, kakor nam jo je dalo uradno poročilo Predvsem naj ugotovimo, da se za beseda- mi, da je »končala konierenca v splošnem zadovoljstvu* skriva kvečjemu zadovoljstvo predstav- nikov ZDA, mešani občutki An- gležev ter trpek občutek Franco- zov. Zakaj je pravzaprav šlo? V prizadevanju Zahoda, da bi kon- solidiral svoje območje, predstav- lja načrt o Evropski obrambni skupnosti, potom katere bi po- novno oborožili Nemčijo, en^- ga najvažnejših prob!irr>v. Pravzaprav je to misel trancoskih državnikov, ki pa so se še pred njeno uresničitvijo zanjo precej ohladili, ker je za Francijo oborožena Nemčija, pa naj se oboroži v tej ali onj ob- liki, precej neprijetna zadeva. Zato pa tudi odlagajo in zavlaču- jejo ratiiikacijo v parlamentu, kot na drugi strani a tem odla- ganjem Izzivajo vedno večji pri- tisk ZDA, ki je prišel še posebno in kakor trdijo v Parizu -»brutal- no« do izraza v zadnji izjavi ameriškega zun. ministra Duliesa, ki je reke] pred kratkim v Pari- zu: »Ali ustanovitev evropske vojske, ali pa bomo revidirali našo politiko do Evrope* ali z drugimi besedami povedano: ra- tilicirajte vstop v Evropsko ob- rambno skupnost in dovolite, da se Nemčija oboroži, ali pa bomo umaknili svoje čete iz Evrope ter jo smatrali samo kot svoje peri- ierno področje (v obrambnem smislu), s čimer je hotel še reči, da bo Amerika začela skopari- ti z dolarji tudi v obrambne na- mene, kot je že predvidela skrči- ti za naslednje leto tudi gospo- darsko pomoč evropskim drža- vam. Francija bi s takšnimi ukre- pi bila resno prizadeta, saj so znane njene težave v IndokinI, kjer vodijo Francozi svojo kolo- nialno »politiko* 2 ameriškim materialom, kot v Evropi, kjer bi se čutili brez ameriških čet precef »osamljeni* pred možno- stio eventualne sovfffske arrre- sije. Kljub reano&U položaja Francozi ne kažejo navdušenja . za to -mer razvoju, čeprav se mu : bodo verjetno končno morah I uRloniti. ne glede na to, da v ne- ! ki meri čakajo tudi na izid ber- \ linske konierence. /j naj odloči o Nemčiji ter Avstriji. Take izjave pa naletijo navad- no na tem ugodnejši odmev v Zahodni Nemčiji, ki bi se z rati- \ akacijo Evropske obrambne I tkupnoit te: ustanovitvijo evrop- i ske vojske še v v;čji meri okre- I pila in osamo^.voiila, kakor se i je v teh nekaj letih po tem, od- ; kar jo skuša Zahod uporabiti v ! svoji politični strategiji kot s se- stavnim delom 'zahodnega bloka. i Na ratif kacijo Evropske ob- : rambne '^^kupnorti bi se Francml ; sicer laze odločili, če bi jim ZDA in Vel Britanija hoteli dati v pogledu Nemciie gotova poro- štvo Toda ti o tem trenutno no- četa ničesar slišati Toda tudi Ita- lijani, čeprav v primeri s Francozi mnogo bolj revno in neupraviče- no, stavljajo pogoje za ratiiikaci- jo Evropske obrambne skupnosti s tern. da izsiljujejo od Zahoda v tržaškem vprašanju. Trst bi naj po zamisli Italijanov bila cena za njihovo sodelovanje v evrop- ski vojaki in to je pravzaprav tudi delno vzrok za naklonjenost Zahoda Italijanskemu Izsiljeva- nju. Ce torej v tej luči gledamo na razvoj v tržaškem vprašanju, nas ne iznenadi dejstvo, da smo v tem pogledu pravzaprav tam, kjer smo že ves čas po 8 okt. V Var- nostnem svetu so razpravo o ime- novanju guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje, kakor je ta pred- met preden j Iznesla delegacija SZ, že četrtič odložili, češ da so v teku razgovori »po redni di- plomatski poti*. Ta redna diplo- matska pot pa. kakor vidimo, ns kaže nobenih uspehov. Re s je, da jih tudi ne more, ker fe na- čin reševanja tega problema, ka- kor BO Si ga zamislili na Zaho- du, da naf naša zemlja predstav- lja ceno za 'sodelovanje ničvred- nih Italilanskih divizij v evrop- ski vojski, za neodvisno In svo- bodno Jugoslavijo neveliaven In ožigosan kot po'kus diktlranfa, k I mu ;> p^ntna Jugoslavija že davno, odrasla. Podeljena odlikovanja in diplome graditeljem Na Vni, letni konferenci ptuj- ske mladine so bila dne 13. de- cembra na svečan način podelje- na spominska odlikovanja in di- plome najboljšim brigadirjem MDB, ki so v času od leta 1946- 1952 vložili največ svojih sil pri graditvi socializma v vrstah ptuj- skih MDB. Tov. Stropnik Joža Je v imenu ljudskega odbora mestne občine Ptuj podelil odlikovanja in di- plome naslednjim: Bagarju Feliksu, Voljč Majdi, Kemcu Mihi, Kranjcu Viktorju, Skoku Jožetu In Letonji Francu. Svečanosti so prisostvovali de- legati konference, sekretar OK ZKJ tov Tramšek, sekretar MK ZKJ tov. Bratina Jože predstav- nik JLA In drugi gostje. Priznanja najboljšim mladin- skim organizacijam so bila pode- ljena; mladini »Ekonomije«; mla- dini terena Vičava-OreSje. mla- dina terena Breg in mladini »Ple- tame«. Javno je bila pohvaljena mladina gimnazije in vajenske iole. Priznanje je bilo izrečeno terenskemu odboru SZDL — tere- nu Breg — Vičavl-Orešje za po- moč — uspehe pri delu z mladi- no. V enotah ptujske garnizije se Intenzivno pripravljajo na dva- vo tehniko, pri izvajanju učnih ske armade. Predhodno ustanov- ljen odbor za proslavo je na prvem sestanku izdelal načrt de- la, člani pa so se dogovorili o vseh podrobnostih za čim bolj svečano proslavo. Poleg priprav med vojaki so v teku priprave za svečano akademijo, ki bo 21. dec. i zvečer ob 7. uri v kino dvorani, ! na kateri bo govoril podpolkov- I nik *ov. Suput o razvoju JLA in 1 pomenu Dneva JLA. Na akade- , miji bo kulturno-umetniški pro- 1 gra.m, ki ga pripravlja ptujska »■Svoboda''. 1 V torek, 22. dec, ob 11. uri bo v prisotnosti predstavnikov ljud- ske oblasti organizacje ZKJ. SZDL. LM in drugih pregled enot ptujske garni7.ije JLA in predvo- jaške vzgoje ter čitanje naredb višjih komandantov o odlikova- nju in pohvali vojakov, podofi- ciricv in oficirjev za vsestransko prizadevanje pri strokovnem usposabljanju in ravnanju z no- vo tehniko, pri izvajanju učnih načrtov in programov. Predviden je poseben kulturno umetniški program za vojake, združen z ve- selim vojaškim prazrovanjem 22. dec. popoldne bo svečana proslava v dvorani Of.cirskega doma, na katero bodo povabljeni predstavniki dc=!ovnih kolekti- vov, ljudske oblasti organizacij itd., skupno okrog 200 ljudi, ker j'h dvorana več ne more spreje- ti. Poleg tega se pripravlja velik telesnovzgojni in športni pro- gram, ki bo na Dan JLA popol- dne na inriščih SK Drave, če bo vabilo odbora za oroslavo nalete- lo na ugoden odmev pri šport- nih društvih in ornnnizarii^h in kolikor bo ugodno vreme. Pred- videna je nogometna tekma ekipe garnizije JLA z ekipo SK »Drava«, tekma odbojkarjev JLA z društvom »Partizan«, mali roko- met s SK »Drava«, medvojaška regby — tekma, šahovsko tekmo- vanje z železničarji, tekmovanje s kegljači iz Kidričevega in Ptu- ja, tekme v namiznem tenisu z mestno ekipo. Posebno priredi- tev za množico bo pomenil javni telesnovzgojni nastop s telovad- nimi vajami, lahkoatletskim tek- movanjem in podobnim. Med najvažnejše je šteti pri- prave vojakov, ki bodo pokaza- le, kako obvladujejo vojaško znanje, političen in prosvetni dvig, odpravo nepi-smenosti itd. Ob tej priliki Se moramo za- hvaliti za tovariško sodelovanje pri pripravah in za materialno pomoč Tovarni glinice in alumi- nija v Kidričevem, »Strojiiki« in »Volnenki« v Majšperku OLO Ptuj, OZZ Ptuj, podjetjem Les— OZZ in DES Ptuj, »Rožniku«, »Preskrbi« in »Izbiri« Ptuj SDZ »Osojnik«, »Remontu*. »Dravi«, Invalidskemu podjetju »Pletar- ni«, Vinarski zadrugi. »Sloven- skim goricam«, OLO Ljutomer, »Zeiezn.m dverim<', »Jeruzalemu«, OK ZKJ Ptuj ter vsem ostalim delovnim kolektivom, ki so pri- pomogli, da bo ta proslava čim veličastnejša. Prepričani smo, da bomo na ta način s skupnimi močmi in z čvrsto povezavo med pripadniki JLA in ljudstvom ter z množični- mi organizacijami in delovnimi kolektivi uresničili pripravljeni pronram ter tako proslavili naš skupni praznik — Dan Jugoslo- vanske ljudske armade Odbor za proslavo Dneva JLA 22. decembra hodo €ikbi'eziiiki prediiplaške rzgoie poka%nli s^tdoie svoie^fs dela Mladina, ki je organizirana v predvojaški vzgoji se zaveda ve- likih nalog ki so ji naložene v strokovnem in političnem pogle- du ter pri graditvi boljše bodoč- nosti zato tudi pozna svojo na- logo pri obrambi svobode svoje socialistične domovine. Ta ji je najbhžja, zato se v svoji organi- zaciji kakor pozneje v službi JLA trudi pridobiti čim več vo- jaškega znanja, ki ji je potrebno, da bi lahko izpolnjevala te veli- ke naloge Tekmovanje, ki je letos zajelo vso mladino predvojaške vzgoje v ptujskem okraju, je odraz lju- bezni mladine do svobode in od- i mev hvaležnosti vsem. ki so po- ' ložili svoja življenja na njen žrt- venik. Pravilno je, da ljudstvo da takšni mladini svoje prizna- nje. S tem v zvezi bo letošnji 22. december praznovala mladi- na in ljudstvo skupno z JLA kot svoj praznik. Tega dne bo v Ptuju parada enot JLA in obveznikov predvo- jaške vzgoje PAZ, gasilcev društev »Partizan« in Avto-moto društev Najboljša centra pred- vojaške vzgoje bosta prejela prehodne zastavice, najboljši mladinci — obvezniki in koman- dirji pa priznanja za njihov trud, požrtvovalnost in dosežene uspe- he v obliki odlikovanj nagrad in pohval. Zigman ^ Prva seja l7"r^nega sveta LRS Po seil Ljudsk«* skupščine LRS se je včeraj dopoldne pr- vikrat sestal njen nov- IzvriSni svet da b' se konstituiral Za podpredsednika so izvolili dr Marijana Breclja, za sekretarja pa Borisa Kocjančiča medtem ko je predsednika Bori<;a Kraig- heria izvolf?' neposredno Ljirf- ska skupžčuia. Strnn 2 PTUJSKI TEDNIK Pfnj. t8. decembra 19'" BO zimske mesece za izobrazbo kmečl(ega prebivalstva geslo Občinskega odbora SZDL Gorišnfca 1. Kmetijsko-gospodarska šola Wa območju šolskega okoliša Gonšmca je bila v zvezi z otllo- kom OLO ustanovljena dvoletna kmetijsko-gospodarska šola, ka- tere namen je, da vključi v ob- vezno šolanje kmečko mladino obojega spola in ji nudi splošno in strokovno izobrazbo, ki jo vsaj v osnovah mora imeti vsak sposoben kmetovalec. Pravilno je stališče naše ljudske oblasti, da je potrebno našemu kmečkemu življu nuditi primerno izobrazbo, da bo lahko pravilno in umno kmetoval na svojem kosu zem- lje, da bo postalo njegovo ob- zorje širše in da bo lažje doje- mal in se vključeval v razna go- spodarska in druga dogajanja doma in v svetu. Kaj opazujemo v času naše so- cialistične graditve? Na imajo vsi stanovi z zakonom urejeno in predpisano šolsko in strokov- no izobrazbo, da je za vsak po- klic ustanovljena šola, ki jo mo- ra vsak obrtnik z uspehom kon- čati, če hoče imeti kvalifikacijo, le kmečki stan je v tem vedno bolj zaostajal in ostal pri iz- obrazbi, ki jo je dobil v času ob- veznega šolanja. Zato mislim, da bodo naši gospodarji z veseljem in razumevanjem pozdravili usta- novitev kmečko-gospdarskih šol, ki) so obvezne za vso kmečko mladino. Kakor raste iz dneva v dan naša industrija, kakor se dnevno izobražuje v strokovnih šolah kader ljudi za naše tovar- ne, tako mora tudi vzporedno ra- sti naše kmečko gospodarstvo, ki je v primeri z industrijo še na zelo nizki stopnji proizvodnje. Kmečko gospodarska šola ob- sega splošne in strokovne pred- mete, katero znanje je potrebno slehernemu našemu kmetovalcu. Med strokovnimi predmeti je 72 ur kmetijstva in 45 ur gospo- dinjstva. Do sedaj obiskuje šolo redno 24 gojencev. Po večini so letnik 1936, med njimi pa največ deklet. Sola je pričela z delom v drug; polovici meseca novembra in so mladinci že takoj prve dni sprevideli, kakšne važndosti in kako potrebna je taka izobrazba kmečkemu človeku. Zato so se tudi vsi že takoj na prvi poziv odzvali, drugi pa čakajo doma in nesmiselno za- pravljajo dragoceni čas. Zato tudi mnogo praktičnega dela. Ta- starši, bodite odločni in zahte- vajte od svojega sina ali hčerke, da se takoj vključi v to, za kme- ta važno in potrebno izobraževa- nje! Strokovni predmeti zahtevajo ko so n. pr. letos lahko v mesecu decembru opravili praktično de- lo v sadonosniku. Jesensko čišče- nje drevja, priprava za pomla- dansko cepljenje, gnojenje itd. Pri tem delu je bila prav zanimi- va in karakteristična pripomba enega izmed tečajnikov. »Moj oče pa bi toliko vej ne odžagali, zdelo bi se jim škoda!« Prepri- čan sem, da bo takih in sličnih primerov še mnogo. Prepričan pa sem tudi, da bo v bodoče tudi mnogo takih primerov, ko bo absolvent take šole lahko dal pametne in koristne nasvete ti- stim, ki niso imeli prilike, da bi se boljše izobrazili v svoji kme- tijski stroki in tudi tistim, ki iz malomarnosti in brezbrižnosti ni- so dosegli boljše strokovne in splošne izobrazbe. 2. Tečaj RK — ženska izvenarmadna vzgoja Tečaj ženske Izvenarmadne vzgoje ima dva razreda. Ta te- čaj je nadaljevanje lanskega tečaja in predvideva po progra- mu večji del praktični pouk. Pre- davatelji na tem tečaju imajo na razpolago nekaj dobrih slik, ki jih je dal na razpolago Okraj- ni odbor PLZ, sanitetni material Za praktično izvedbo mnogovrst- nih obvez ni na razpolago slik, ki naj bi prikazale mladinkam mikrobe nalezljivih bolezni. Zato si predavatelji pomagajo s toza- devno literaturo. Učni program zahteva med drugim tudi obisk domačij, kjer bi si lahko mladin- ke na kraju samem ogledale razne nedostatke v higieničnem pogle- du, razdelitvi in upKjrabi raznih prostorov itd. in slavile svoje predloge za asanacijo domov, dvorišč, stranišč itd. Za izvedbo tega programa so predlagale, da bi si ogledale domačije, kjer je mnogo otrok in katerih starši sivo lecsfa fe SHrafralo fa -prm- log za ume&ten in ga bodo iz- vedli. Obisk tečaja je zadovoljiv. Bil bi blizu 100%, če bi mladinki Segula Neži iz Mezgovec in Tuš Mariji iz Tibolovec prihajali na tečaj. Tuš Marija, ki se je poro- čila misli, da njej tek tečaj ni potreben, čeravno je namenjen prav žen«jm jg jnateram. 3. Tečaj za vzgojo pomožnih bolničarjev Ta tečaj se vrši pod okriljem PLZ. Na tečaj se je priglasilo 14 obveznikov službe PLZ prosto- voljno, na predavanja pa ne pri- hajajo vsi. Člani tega tečaja bi morali vedeti, da so predavanja tako tesno povezana druga z dru- gim, da bi morali redno biti vsi pripravljeni redno na predava- njih. Ker obiskujejo tečaj j>o ve- čini mlajši ljudje, bi bilo želeti, da bi se prijavili tudi starejši obojega spola in to predvsem zato, ker je tečaj komaj pričel. Za zdaj se vrši tečaj dvakrat tednsko po 5 ur. Na tečaju pre- davajo učitelji in medicinski tehnik tov. Gabrovec iz Ptuja ter bolničar tov. Malek iz Doma onemoglih v Muretincih. Prav bi bilo, če bi se vpisali v tečaj čla- ni gasilskih čet iz vseh vasi, ki spadajo pod območje občine Go- rišnica, ne le Mala vas in Mure- tinci. Saj bi morala imeti vsaka gasilska četa vsaj po 2 izšolana bolničarja, ki jih gasilska četa rabi tudi v primerish požara ali drugih nesreč. Tečaj j« za vse udeležence brezplačen, vse potrebne stroške pa krije OLO — odsek za no- tranje zadeve. Tako vidimo, da v območju Ob. LO Gorišnica tečaji že delu- jejo. Potrebno bo le še napravi- ti to, da bodo na obvezne teča- je hodili vsi, ki so dolžni te tečaje obiskovati in kon- čati, za bolničarski tečaj pa za- interesirani ljudi zlasti po liniji gasilstva, da bi se odzvali temu pozivn. Dne 4. decembra bi tudi moral pričeti tečaj PLZ za funk- cionarje vaSkih odborov PLZ. Ker tajndk Ob. odbora PLZ ni sklical sestanka, dasi je bil o tem obveščen, se ta tečaj še ni pričel. Pričel pa bo, brž ko bodo opravljene vse priprave. Ob dnevnih vožnjah po okraju in drugod srečujem ali prehite- vam pešce, kolesarje in vozni- ke, osebne in tovorne avtomo- bile ter traktorje in opazujem življenje na cestah in ob njih, občudujem ustvarjalnost naše- ga ljudstva in doživljam, kar doživljajo istočasno tisoči šo- ferjev motornih vozil, tisoči državljanov, ki so jim zaupana dragocena življenja državlja- nov ter milijonske vrednosti vozil in materiala ki so prav tako del vseh ustvaritev na- šega časa. Dan za dnem priha- jam domov utrujen, zamišljen in bogatejši na izkušnjah, ki jih najbolje . razumejo le šo- ferji. »Baraba, nesramnež, neobzir- než ...« so priimki ki jih imajo ljudje na jeziku, ko se jim je treba ob lepem ali slabem vre- menu umikati s cest, ko zagle- dajo ali zaslišijo signalni znak vozila. Nekateri skačejo če»| jarke, drugi bežijo na dvorišča, j tretji stopijo ob kraj in se obrne- j jo proti vozilu, da bi videli vo- j žilo, ki jih želi prehiteti. V ne- varnosti je malo ljudi nasmeja- nih. Vsi gledajo skoraj osorno proti vozilu, nekateri pod kolesa, drugi proti kabini. Ko vidijo, da vozilo obzirno vozi, da se pra- vilno umika, da ne škropi na vse strani itd. Se radi nasmejejo kot bi hoteli reči: »Resen, trezen in uvideven šofer ...« Cisto druga- če je takrat, ko čistijo blato in prah z oblek, ko morajo zadnji trenutek z roba ceste čez jarek na pašnik ali na njivo. Dvignjena roka je po mojem vedno pomenila: »Ustavi, vzemi me s seboj!« To je dnevno. Po- samezniki ali manjše skupine ljudi pravijo: »Bolje se je slabo peljati kakor dobro iti!« Večkrat pomaga, največkrat pa nič. Mar- sikateri avto drvi dalje. Šofer ni ustavil niti vprašal, kaj bi radi. Razočaranje je prav toliko, ka- kršna je razdalja, ki jo je pK)- trebno prehoditi peš. Večkrat se ustavi avto nepričakovano. »Kam pa greste?« vpraša šofer, ki je iz vrste ljudstva, ki rad pomaga, ne da bi imel kdo od tega škodo. »Hvala, hvala, pa zdravi bodite, si vas bomo že zapomnili!« so besede ob slovesu, ko ljudje stopajo z vozila, ki jih je iz uvidevnosti in dobre volje pre- peljalo kilom-etre daleč v krat- kem času. Veseli so, da bodo prej doma v Halozah ali drugje, kot so jib pričakovali otroci ali 1 tudi odrasli. Šofer socialistične družbe, ki se zaveda, da mu ljudstvo zaupa svoje življenje in milijonsko premoženje hoče biti ob vsakem času sposoben izvrševati svoje naloge, zato zavrača svojega naj- hujšega sovražnika, alkoholno pijačo. Nešteto izkušenj, nesreč in škode zadošča in ni treba zno- va dokazov, da mora za volanom sedeti trezen šofer. Šoferji, priznajmo svoje napa- ke, sicer ne moremo kritizirati napak ljudi, ki grešijo zoper prometne predpise in ki ogroža- jo varnost življenj in vozil na cestah. Nevarnosti, nesreč in škode si nikdo ne želi. Vsi sku- paj moramo upoštevati, da cesta ni igrišče za otroke, vrt za ko- koši itd., temveč važna promet- na žila, ki služi našemu gospK)- darstvu, našim skupnim koristim in da nima na njej nikdo pravice zadrževati toka življenja, ki po- staja ob vedno večji tehniki vedno hitrejši. Ko bom jutri in prihodnje dni zopet sedel za volan in opazoval življenje ob cestah, bom najbolj srečen, ko bom srečeval šoferje, same trezne ljudi, ki gradijo, ki čuvajo, kar je že zgrajeno in ki se trudijo, da bo to, kar imamo, čimdalje služilo našemu življe- nju. Naša šoferska organizacija naj bo zbor treznih državljanov, naše delo pa odraz zavesti, da vozimo s svojimi avtomobili, z žulji našega ljudstva in da jih zato tudi čuvamo!« Luka Varvoda Hidroeiektrarna Hajdoše Na seji urbanističnega sveta za mesto Ptuj, ki je bila 18. aprila t L, so člani tega sveta prvič vi- deli načrt, ki je prikazoval veli- ko vodno brano pri Hajdošah za hidroelektrarno in veliko poplav- no področje iznad brane v Haj- došah, ki bo zginilo pod vodo. Takrat še nikdo ni vedel odgovo- riti na vprašanje, kdaj bo zače- la graditev hidroelektrarne v Hajdošah. In danes? Temu problemu smo mnogi bliže zlasti od prejšnjega tedna, ko je dobilo tajništvo za gospo- darstvo pri OLO Ptuj prošnjo od uprave HE V;izenica, da bj ji OLO Ptuj izstavil dovoljenje za raziskovalna dela za HE Hajdo- še, za pripravljalna dela in za ureditev gradbišč za glavni ob- jekt s pregrado. Dne 11. t. m. je OLO Ptuj iz- dal zahtevano dovoljenje in o tem obvestil občinske ljudske odbore Hajdina, Grajena in F^uj, na področju katerih bodo začela odobrena dela. Za novo hidroelektrarno je naj- več zanimanja v Kidričevem, nič manjše pa ni med ljudstvom v bližnjih vaseh, od koder bo mar- sikdo našel na tem delovišču za- časno zaposlitev. V vaseh iznad Hajdoš bo več lastnikov parcel s poplavnega področja prikrajšanih po dovršitvi elelktrarne za dose- danji pridelek. To predstavlja le majhen del koristi, ki jih bo da- jala nova elektrarna našemu skupnemu gospodarstvu. NOVI SODNIKI POROTNIKI OKROŽNEGA SODISCA MARIBOR Na zasedanju OLO Ptuj so bili 5. 12. t. 1. izvoljeni za sodnike porotnike Okrožnega sodišča Maribor: Jože Vidic, Trnovska vas, Franc Donaj, Gorišnica, Franc Nemec, Videm, Marko 2nidarič. Ormož, Maks Kampl, Hajdma. Ivan Veble. Kidričevo, Maks Ja- bločnik, Kidričevo, Magda Planj- šek, Ptuj, Janko Markežič, Oreš- je. Peter Horvat, Muretinci' in Jože Skrlovnik, Ptuj. Žene ste že razmišljale, kako bomo sedaj skupno delali? Konec septembra t. L je bil v Beogradu IV. kongres Anti- fašistične fronte žena, ki je sklenil razpustiti enoUko in edino žensko organizacijo ter ustanoviti Zvezo ženskih dru- štev. Podrobno sta utemeljila to reorganizacijo tov. Milovan Djilas v pozdravnem govoru in tov. Vida Tomšičeva v referatu. Oba sta poudarjala, da so v zadnjih letih pri nas tako ve- like irpremembe v organiciji vsega našega političnega, druž- benega in gospodarskega živ- ljenja, da bi bilo vztrajanje pri dosedanjih oblikah dela med ženami že v nekem določenem pomenu zavora za nadaljnji razvoj. Socialistična zveza delovnega ljudstva kot močna politična organizacija je tudi nosilec razvoja novih socialističnih pojmovanj in borec za nove družbene odnose na vseh pod- ročjih našega življenja. Poseb- na ženska politična organiza- cija bi v teh ix>gojih izločala žene iz skupnega političnega življenja in to bi privedlo do zgrešenega naziranja, da se morajo žene boriti za uresni- čitev svojih pravic proti ostali družbi. Napredna ideja pa nasprotno zahteva, da celotna družba prevzame skrb in od- govornost za vprašanja, ki so se doslej nekako smatrala za ženska vprašanja. Tako vzgoja otrok, zdravstvena vzgoja, so- cialna zaščita in podobno. Marsikatere naloge, ki so jih doslej reševale organizacije AF2, imajo v svojem progra- mu že obstoječe organizacije: Društvo prijateljev mladine, Rdeči križ. Zveza zadružnic in podobno. V taka društva naj se vključi čim več aktivnih I tovarišic. Ce pa obstajajo po I terenih še posebni problemi, ki jih ne moremo reševati v okvi- ru obstoječih društev, naj se ustanovijo razna nova društva in organizacije za njihovo re- ševanje. Pobuda za nje pa naj ! seveda pride s terena, da bo res živlienjska ia ne dirigirana ' iz centra. Vsa društva take , vrste bi se povezovala oi okra- jev navzgor v Zvezo ženskih društev. O teh problemih so razprav- ljale žene iz ptujskega okraja na okrajnem posvetovanju in so sklenile, da boda vsaka na svojem področju pretresla kra- jevno problematiko in s po- močjo članic okrajnega inicia- tivnega odbora za Zvezo žen- skih društev poiskala najboljši način bodočega dela. K. J. * Okrajni tečaj sadjarskih pomočnikov na Vurberku pri Ptuju 1. decembra t. 1. jc pričel tečaj sadjarskih pomočnikov na Vurberku, katerega je organi- zirala Okrajna zadružna zveza Ptuj z namenom izpopolnitve strokovnega kadra v sadjarski proizvodnji, ki je bila do da- nes zelo slaba in zaostala. Tečaj je bil 12 dni z 28 te- čajniki iz celotnega ptujskega okraja. Ob zaključku tečaja je bila strokovna ekskurzija v sadjarsko zadrugo »Osojnik«, kjer so si tečajniki ogledali res sodobno urejene sadne planta- že, kakršne si danes želimo si- rom naše domovine. Ker se j Okrajna zadružna zveza Ptuj I zaveda gospodarske važnosti I našega sadjarstva, je priredila ' še drugi okrajni tečaj sadjar- i skih pomočnikov, ki je pričel ! 17. t. m. Oba tečaja je finan- sirala Okrajna zadruž-na zveza Ptuj. Tečajniki nimajo nika- kršnih stroškov. Ob zaključltu tečaja je dobil vsak tečajnik diplomo z narivcm sadjarskega pomočnika. Prav s strokov-nim kadrom bomo lahko prešli na nov so- doben način sadiarienja in bo- mo današnje rastreseno sadjar- stvo v bližnji bodočnosti še sa- mo beležili, kot beležimo vso zgodovino preteklosti. G. B. O socialnem zavarovanju v krotkem Zasedanje skupščine | v nedeljo, 20. decembra, ob 9. uri V nedeljo, 20. decembra 1953, ob 9. uri, bo v dvorani OK ZKS [I. redno zasedanje skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, ki bo obravnavala vrsto problemov s tega področja. Malo uslužbencev Pri okrog 8000 zavarovancih zmaguje ptujski okrajni zavod vse upravno delo s 17 uslužbenci in 1 honorarno močjo. Včasih morajo delati v nadurah, zlasti pri pokojninah in pri poizvedbah o delovnem stažu. Pripravljajo študij v mesecu februarju prihod- njega leta se bo začel študij pri- čakovanih novih predpisov o so- cialnem zavarovanju, da bo zla- sti mlajši kader strokovno spo- soben izvrševati vse naloge v zvezi s socialnim zavarovanjem. TrimilijonskI delež v rezervni fond Ptujski okrajni zavod je doslej nakazal republiškemu zavodu c^sog- 3 milijcme din za tako zva- ni 3 odst. rezervni fond za izrav- navo bolniške panoge v pomoč pasivnim zavodom: Ljutomer, Tolmin, Nova Gorica, Črnomelj in še nekaterim drugim. Presežen proračun dohodkov Proračun za leto 1953 je pred- videval 78,749.181 din dohodkov in 92,673.472 din izdatkov, dose- ženo pa je doslej 90,732.250 din dohodkov in izplačano pa 83 milijonov 778.038 din izdatkov. Proračun dohodkov je uresničen 115 odst, izdatkov pa 90 odst. Presežek dohodkov bo šel v re- zervni sklad, ki je zavodu nuj- no potreben. Za kaj smo porabili milijone? Največ izdatkov je šlo za zdravljenje v bolnišnicah (38 mi- hjonov 156.774 din), za oskrbni- no za čas bolezni (13,120.775 din), ambulantno zdravljenje in zobne dajatve (9,652.619 din), zdravila (5,757.482 din), potne stroške zavarovancev (2,767.475 din), porodniško oskrbnino (2 mi- lijona 666.119 din), ortopedske pripomočke (2,014.631 din), plače uslužbencev (1,616.131 din), po- grebnine (1,237.800 din), mate- rialne izdatke (1,191.455 din), zdravilišča (1,094.000 din), oskrb- nine in potne stroške zavarovan- cev izven delovnega rčizmerja (1,063.786 din), pokojnine za pr- vi 2 leti (377.856 din), invalidni- ne za prvi dve leti (195.610 din) in odpravnine (74.228 din). V čem bo treba varčevati Ponovno bodo morale biti pre- gledane kalkulacije ambulantne- ga pregleda pri Okrajnem zdrav- stvenem domu v Ptuju kakor tu- di kalkulacije oskrbnega dne v Splošni bolnici v Ptuju. Kaže namreč, da obe kalkulaciji uista bili realno postavljeni in da ju bo treba znižati: Sedaj določeni oskrbni dan bo moral biti vsaj za 74 din nižji. Kakn ho preprečeno izkoriščanje Socialnega zavarovanja Ker se je izkazalo, da podjetja in ustanove ne vodijo evidence, komu lahko izdajo bolniški li- stek in komu ne, bodo s 1 janu- arjem 1954 ponovno uvedeni »Osebni listi« ter obvezno pri- javljanje in odjavljanje vseh za- varovancev. Podjetja in ustaiio- ve bodo morale zopet voditi evi- denco o izdanih bolniških hstih. v samih zdravstvenih ustanovah bo uvedeno obvezno legitimira- nje vseh pacientov-zavarovan- cev, posebno pa še njihovih rod- binskih članov. In otroške doklade v zvezi z novo uredbo o do- datkih za otroke z dne 1. 8. 1953, so se izdatki znižali od povpreč- no 18 milijonov na 15 milijonov dinarjev mesečno. Zavod je pri določanju otroških dodatkov po- stopal zelo strogo glede na sla- be izkušnje velikega izkorišča- nja, o Nad 1000 pokojninskih zahtevkov Od 1. januarja 1953 doslej so 4 uslužbenci oddelka za pokoj- nine od 1104 vloženih zahtevkov na pokojnine rešili 627 primerov, ostalih 477 zahtevkov pa še čaka rešitev. Kljub nadurnem delu re- ševanje počasi napreduje, ker v mnogih primerih manjkajo vsi potrebni podatki ali listine. Od meseca julija 1953 je bil povprečni mesečni dotok novih pokojninskih zahtevkov 70 do 80 primerov, medtem ko se je v zadnjih mesecih znižal na 40 zahtevkov mesečno. Ob manjšem dotoku kaže, da bodo zaostanki rešeni prve mesecg 1954, Pri reševanju pokojnin se za- vod drži vrstnega reda vloženih zahtevkov, izjemoma pa le v ze- lo nujnih primerih in pri vdov- skih pokojninah. Dokumenti o zaposlitvah Od 1. januarja 1953 dos'ej je pri ptujskem okrajnem zavodu 1759 prijavljenih primerov, v ka- terih je potrebno zasliševati pri- če glede delovne dobe za delov- ne knjižice. Rešenih ie 6)1 pri- merov, nerešenih pa ostane se 1108. V nekaterih primerih ]e po- trebno zaslišati od 4 do 12 prič, pri tem pa še vse priče ne pii- dejo ali pa jih je potrebno dya- krat vabiti. Te zaostanke bodo rešili v nadurnem času in s po- močjo še 1 honorarne moči. i Pomoč za graditev transformatorja bolnice Na prošnjo Splošne bolnice Ptuj je prispeval zavod za zgra- ditev novega neobhodno potreb- nega transformatorja 500.000 din subvencije. Dolžniki ne morejo živeti na račun rednih plačnikov Na oskrbnini dolgujejo posa- I mezniki ptujski bolnišnici okoli 4 milijone din. Upravni odbor zavoda je proti temu, da bi se ti dolgovi krili iz višje oskrbni- ne, ki bi šla na škodo rednih plačnikov oskrbnine. Raziunljivo je pri takem dolgu bolnišnici otežkočeno poslovanje m ria bo potrebno v bodoče oskrbnino nekoliko znižati ter skrbeti za tekoče izterjevanje dolgov. Ali bo jjinoviien preiooo^nlli v Segi pri Makolah? v letih 1924 — 34 so v Segi pri Makolah v primitivnem pre- mogovniku kopali odličen viso- kokaloričen premog, za katerega so se posebno zanimali kovači in drugi potrošniki iz bližnje in daljnje okolice. Še danes je v tamkajšnji okolici okrog 30 biv- ših rudarjev, ki so svoječasno kopali premog v tem rudniku. Ti vedo povedati, da so plasti pre- moga v tem rudniku od 2 do 3 metre visoke in da je rudnik v 1. 1934 moral prenehati z delom zaradi tega, ker je v rove vdira- la voda in ker takratni lastnik rudnika ni imel sredstev za na- bavo in instalacijo potrebne črpalke. Glede na to je občinski ljudski odbor Makole poslal pred krat- kim OLO Ptuj, tajništvu za go- spodarstvo predlog, da se stro- kovno razišče ležišče premoga v Segi ter omogoči, če bi ogled strokovnjakov ugotovil zadostne količine premoga v ležiščih in njegovo zadovoljivo kvaliteto, izkoriščanje ležišč v primernem obsegu. V primeru ugodnega i^- ida raziskovanj bi premog odlič- no služil predvsem Tovarni alu- minija v Kidričevem, kakor se- veda splošni potrošnji. S tem v zvezi bi prišlo tudi do pospešit- ve priprav za gradnjo železniške proge Ptuj — Dobova, ki bi ime- la skozi Majšperk in Makole brez dvoma večji smisel kakor varianta Ptuj — Podlchnik itd. Kakor smo izvedeli na tajni- štvu za gospodarstvo pri OLO Ptuj, bo strokovni ogled zapu- ščenega premogovnika v Segi že konec tekočega meseca, V Segi je tudi kamnolom, kjer je možno pridobivati odličen ce- stni gramoz. Nujno pa bi bilo delo v njem mehanizirati. Za to bi bil potreben kompresor in dro- bilec, torej stroji, ki z njimi raz- polaga tudi okrajna cestno vzdr- ževalana služba, zato bi mehani- zacija v tem primeru ne pred- stvaljala posebnih težav. , . NOVI SODNIKI POROTNIKI OKRAJNEGA SODIŠČA PTUJ Na zasedanju OLO 5. t. m. so bili izvoljeni za sodnike porot- nike Okrajnega sodišča Ptuj: Janez Pigner, kmet iz Zamuša- nov 13, Maks Muršec, uslužbenec OLO Ptuj, Franc Forstnerič, za- družnik Markovci 25, Janez Si- monič, mali kmet, Pacinje 11, Franc Antolič, kmet, Moškanjci, Zofka Jokomini, delavka, »Del- ta« Ptuj, Julka Babošek, delavka »Metka« Ptuj, Jože Ceh, poslo- vodja »Izbire« Ptuj in Štefka Grdiša, poslovodja gostilne Zu- pančič Ptuj. ★ Milijon za trsn'čarstvo in drevesničarstvo v okraju Ptuj Državni sekretariat za gospo- darstvo LRS v Ljubljani je dode- lil OLO Ptui 1 milijon dinarjev subvencije za drevesničarstvo in trsničarstvo. Za dpnar iz te subvencije bo naročen i/- inozemstva prvovrst- ni trsni material, ki bo zasaj«n na vinogradih površinah na Mest- nem vrhu in na parcelah Vinar- ske zadruge Ptuj. Povečana bo površina matičnjaka za 1 ha, na katerem bo pripravljen material za cepljenje, ki je potreben za obnovo vinogradov. Iz Nemčije bodo nabavljene cepljenke ren- skega rizlinga in zizmanca, iz Francije belega burgundca in traminca, iz Italije pa cepljenke namizne sorte. Ptuj, 18. decembra 1955 Stran 5 li: MAŠHHI KMAJEV Se sir ž Sesteržani se lahko postavijo v vrsto naprednih vasi, saj si želijo napredka in si tudi priza- devajo, da bi ga dosegli. Ali poznate to vas? Leži v močvir- i^atem predelu pri Pragerskem. Ali ste že slišali o Sesteržanih? 2e od nekdaj slovijo po skup- nih interesih in tudj po skupn nem dolu. Našemu dopisniku je tovariš Ludv^ik Medved iz Sesterž delo Sesteržanov tako opisal: »Letos smo imeli na skrbi dve graditvi. Najprej smo elektri- ficirali Sesterže in štiri olcoli- ške vasi, in to s skupnimi na- pori in ob pomočj ljudskp obla- sti. Druga skrb je bil naš vodo vod, ki Je star nad 100 let in je bil pred 23 leti obnovljen. Pred 100 leti so si naši vaščani vsled pomanjkanja vode spe- ljali to 800 m daleč v sredino vasi v vaški studenec po glina- stih ceveh. Leta 1930 je bil s pomočjo vaščanov takratne ob- čine Majšperk in Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani speljan in zgrajen vodovod, ki nam služj že 23 let. Letos smo /gradili nov zbiraIniic in ga po- \'ezali s starim, da smo prido- Ijdli več vode. V gornjem delu \^i že nekaj let ni bilo vode, ker je v višji ie§i. Sedaj imamo vodo po vsei vasi. Skrbi pa ni konec. Potrebne bodo zopet no- ve cevi._____________ Ob pomoči Centralnega hi- gienskega zavoda v Ljubljani so naši vasčani že precej sto- rili. Nad 1000 delovnih ur je šlo za raziskovanje izvira in za izdelavo novega zbiralnika 17 kubičnih metrov gramoza je W- lo potrebno navoziti 10km da-' leč. nabaviti in zvoziti jamski les, deske in še drug material. Centralni higienski zavod je^ prispeval 2000 kg cementa, 36 m i železnih cevi, 25 kg betonskega železa in več ostalega mate- riala. Nad 150 ur zidarskega in 15 ur mentorskega dela zasluži priznanje. Med najagilnejše lahko pri- števamo: Simona Pernata, Jo- žefa Kaučeviča, Franca Koroš- CEi, Franca Kovačiča, Jožefa Sa- gadina. Jožefa Robarja, Franca Medveda in Franca Sagadina. Med njimi pa — pravijo — da tudi mene ni manjkalo. Takih ne bo našteval, ki jih je težko pripraviti do tega, da bi kaj žrtvovali, ker jih ljudje sami poznajo. Privoščimo jim vodo in pričakujemo, da se bodo poznete bolje izkazali, ko bo zopet dana prilika za skupno delo. Posebno zahvalo za požrtvo- valnost pa priznavajo vaščani iz Sesterž 2ddarju Antonu Vrablu in monterju Ivanu Gob- cu iz Ptuja, organom Central- nega higienskega zavoda v Ljubljani Štefanu Zveru ter organom ljudske oblasti, ki so pokazali razumevanje za naše potrebe. Vse kaže, da bomo morali zo- pet zbrati nekaj sredstev za cevovode in da se bomo zopet obrnili za pomoč na mesta, kjer nam pomoč tudi priznavajo in in dajo. ter nam omogočajo, da lahko gradimo, kar nam je potrebno za vsakdanje življe- nje.« IZ STOPERC Elektrifikacijski odbor Stoper- ce, ki je začel z delom v letu 1952 je dosegel lepe uspehe. Uspelo mu je že elektrificirati okrog 15 hiš, v doglednem času pa bo zasvetila električna luč še v številnih drugih. Seveda bi 2 lastnimi silami te uspehe le s težavo dosegli. Zato pa dolguje- jo veliko zahvalo vsej skupno- sti, ki jim je preko OLO Ptuj pri- skočila na pomoč. Posebno se zahvaljujemo tudi tovarnama v Majšperku, ki sta jim s polnim razumevanjem pomagali pri iz- vedbi težke naloge. IZ PODLEHNIKA z velikim zanimanjem smo čl- taJi pred kratkim v Ptujskem tedniku članek, da bo tudi v ptujskem okraju organizirana obramba proti toči. Tozadevna akcija vzbuja med haloSkim ljudstvom veliko zaupanje v ljudsko oblast ter v njem namen, resnično zaščititi gospodarske interese haloških predelov, ka- tere je pogubonosna toča pogo- sto tako silno prizadela. Ljudje v našem predelu posebno obšir- no komentirajo In primerjajo škodo, ki nastaja po toči z izdat- ki, ki bi bili potrebni za rakete in strelne naprave ter ostale stroške obrambe. * Na nadvse ugoden odmev Je v našem okolišu naletel sklep cest- ne uprave, da zgradi v Kozmin- cih novi del ceste, s katerim bo odstranjen ovinek ter novi most. Delo je že v teku in z njim ne bo samo pomagano boljšim pic- metnim razmeram, temveč tudi ljudem, ki v bližnji okolici v tem času ne najdejo zaposlitve. Hvalevredno akcijo bi bilo ko- ristno (kolikor so na razpolago proračunska sredstva) nadaljeva- ti, ker jf, v našem okolišu tovrst- nega dela se mnogo. IZ LESKOVCA Popravila na šolski zgradbi so končana — 60 m novih žlebov bo obvarovalo šolo nadaljnega razpada. Znotraj in zunaj nudi poslopje prijetno lice deci in obiskovalcem. Vse to in še radio aparat šolarjem je omogočil iz- redni dodatek k proračunu, ki ga je nakazal okrajni odbor. Pred- sedniku prosvete tov. Frangežu in direktorju Mlekarne leskov- škemu delegatu pri OLO tov. Bratcu bodi izrečena iskrena hva- la za razumevanje za reševanje šolskih potreb. •*■ Misel na osrečitev otrok nas vodi v delu za Novoletno jelko. Upamo, da haloških otrok ne bo- do prezrla mnoga podjetja v Ljudski republiki Sloveniji, na katera smo se obrnili za- radi podpore. Domačini priprav- ljamo presenečenje našim pionir- jem. ★ decembru je pričela s po- ukom Kmečko-gospodarska šola. K pouku prihaja 35 deklet in fan- tov. Ti so se javili na prvo va- bilo, ostali jim bodo sledili. Važ- nost te šole spoznamo po tem, da so se javili celo starejši k po- uku, ki jih obveznost ne zadeva. Mladina spoznava, da razgleda- nost na raznih področjih vodi k boljšemu in lepšemu! ★ Dne 8. XII. predpoldne je bil polletni občni zbor KZ. Polletni obračun je prikazal nad 1 milijon din dobička, a v gostilni 309.000 din izgube, katero krije nepre- mičnina gostil, poslovodje. Okrog 150 prisotnih članov je pasivno sledilo poteku in jih niti dobi- ček, niti izguba ni razgibala. Kje je vzrok? Smo vendar v demo- kratični državi in vsaka kon- struktivna kritika je zaželena. Člane je nekoliko bolj razgibala delitev dobička, nabava dreves- nih škropilnic in elektrifikacija vasi. Točka o Domu ni našla (razen nekaj izjem) zagovornika in opominja z nedokončanimi zi- dovi odbor KZ, da je tudi tam zamrze] kapital — izguba nekaj nad 200.000 din. Ce bomo hoteli Dom predati prosvetnemu name- nu, bo moral predsednik Kme- tijske zadruge spremeniti svo- je mnenje o finančni pomoči, ki jo bo rabil Dom za dograditev. Potreba po prosvetni, dvorani (kino. prostor za sestanke in slično) je več kot nujna! -bič ŽJila Janez in Franc na zatožni klopi v soboto, 19. decembra 1953, ob 9. uri, bo pred kazenskim se- natom Okrožnega sodišča v Ma- riboru glavna obravnava zoper 2ula Janeza, malega posestnika in Zlila Franca, vinogradniškega delavca, oba iz Belavšeka štev. 36, ki jima očita tožilec, da sta v noči od 12. na 13. april ter od 16. in 17. maj vlomila v zakle- njeno zidanico Jožefa Kozla iz Velike Varnice št. 112 in mu po- vzročila večjo škodo. V preiskavi sta obtožena Ja- nez in Franc Zula priznala, da sta res vlomila v Kozlovo zida- nico v noči od 16. na 17 maj 1953. ko sta bila zasačena pri nalivanju vina. Sin se je v pre- iskavi izgovarjal na očeta, ki da ga je nagovoril na vlomno tatvi- no. Glede prvega vloma pa sta zanikala krivdo Med ljudstvom le za razpravo velik'> zanimanje zlasti glede na to. da ie bil Franc 2'ila že pred- kaznovan zaradi vlomne tatvine. IZ JURŠINC Tečain'ce RK z zanimanjem poslušajo predavanja Kot drugod v okraju se tudi v Juršincih s tečaji RK trudimo, da bi dekleta v zimskem Času pridobila čimveč znanja in izku- šenj za življenje. Vse kaže, da si to prizadevajo dekleta sama, ki razumejo, da je za higiensko ureditev stanovanj, za pravilno pego bolnikov, za vzdrževanje telesne higiene pri otrocih in od- raslih in za pravilno vzgojo mla- dega pokolenja potrebno primer- no znanje. Z veseljem ugotavlja- mo, da dekleta več ne verjame- jo lažni propagandi o teh tečajih in da prihajajo na tečaj z zaupa- njem v organizacijo RK, ki je prevzela odgovornost za njihovo zdravstveno izobrazbo. Tečajnice letnika 1934 in 1935 2 veseljem in zanimanjem poslu- šajo predavanja, ki so dvakrat tedensko po 4 ure. Ni jim treba posebej poudarjati, naj si to ali ono zapišejo, ko pa same skrbno zapisujejo vse, kar bi sicer lahko pozabile. Zvezke z zapiski s te- čaja bodo ohranile, saj vedno kaj pride, kar je treba zopet po- gledati v zvezek ali strokovno knjigo. Zanimivo je poslušati razne diskusije o tečaju in o njegovih težavah, o predavateljih itd Pri hišah, kjer pozdravljajo namen tečaja, lahko slišite laskava pri- znanja oblasti, RK in predavate- ljem ter upravi tečaja. Seveda hočejo o tem vprašanju imeli besedo tudi posamezniki, ki jim še nobena stvar ni ugajala, kjer je bilo treba misliti, se učiti in skratka priznati, da nam še vsem mnogo manjka, ko se pokaže, da je treba pomagati drugim ali ce- lo samemu sebi. Tega ali onega očka ali mamico straši misel, da mora njihova hčerka v tečaj, češ kaj bi se učila stvari, ki jih v življenju ne bo potrebovala. Težko jim je pojasniti, ko pa nočejo poslušati, zakaj je kori- sten tečaj. Zdravemu res marsi- kaj ni potrebno, vsak bolnik i>a kaj rad hitro kliče na pomoč in ta pride včasih prepozno. Dragi očka ali mamica, če bo znala va- ša hčerka sama storiti, kar mora s€daj medicinska sestra ali kdo drug, ne bo treba čakati na po- moč, ker jo boste imeli doma. Veselijo nas doseženi uspehi že v začetku tečaja. Brez težav seveda ne gre. Številni obisk nam potrjuje, da nočejo naša de- kleta zaostajati za dekleti drugih krajev, kjer imajo 100-odstotno udeležbe Tečajnici Kostanjevec Marija in Filipič Julijana je vod- stvo tečaja že pohvalilo, enako pa tudi medicinsko sestro tov. Frido. ki si močno prizadeva, da bi vsako dekle, ki obiskuje te- čaj, pomenilo za dom in svojo okolico zdravstvenega aktivista, ki bo pripravljen povsod poma- gati, kjer je potrebna pomoč RK in ki Se bo odločno boril proti vsem pojavom, ki spravljajo v nevarnost zdravje in razvoj otrok in delovno sposobnost lju- di. Našemu tečaju, vsem tečajni- kom in predavateljem želim tudi v bodoče mnogo uspehov. Vodja tečaja IZ CIRKOVEC Mladina občine Cirkovci je v zadnjem času zelo delavna pred- vsem na kulturnoprosvetnem pod- ročju. IZUD, ki je že nekaj let bil samo na papirju, ni znal us- meriti vneme mladine, ki si je zato ustanovila pred kakšnima dvema mesecema lastno mladin- sko kulturno umetniško društvo. V mladem društvu je takoj pri- jela za delo, k; je že tudi rodilo uspeh s predstavo »Prevare«, ki Je za začetek lepo uspela. Reži- jo igre je vodila tov. Jelšovar- jeva, k; je s tem dokazala svoje sposobnosti tudi v tem pogledu kakor na drugi strani pripravlje- nost pomagati mladini.. Mladi igralci, ki so v večini prvič igrali, so po začetni tremi in nesigur- nosti dobro obvladali svoje vlo- ge. Druga skupina tega društva pa se pod vodstvom tov Koržeta pripravlja za nastop s tremi eno- dejankami na dan 31, dec. t. 1. Tako se društvo vedno bolj uve- ljavlja na kulturno prosvetnem področju, kot si prizadeva pri ostalih organizacijah in prebival- cih pridobiti pomoč, ki jo rabi pri ureditvi dvorane kulturnega doma, ki je v zelo slabem sta- nju. Na koncu še nekaj besed o tistih, ki v Cirkovcih z viška gledajo na prizadevanje mladine in ki poskušajo narediti razdor v našem mladem društvu: vaše pri- zadevanje je obsodbe vredno! Pomaaaite rajši, da bomo s skunriim delom dosegli še v^čie uspehe! D. D. Rojstva, poroke in smrti: [ PODLEHNIK Rojstva: Trafela Ana. Podleh- nik 102, Viktorijo; Hliš Manja, Gorca 67,*Franca! Vaupolič Ma- rija, Stanošina 12 Stanislava in Karla; Kopše Terezija, Stanošina 18, Jerico; Bigec Katarina, Rod- ni vrh 29, Milko; .^irovnik Mari- ja, Strajna 32, Štefana. i Poroke: Batič Julij, organ LM Beograd in Habjanič Jožefa, de- lavka. Stanošina .34; Cafuta Šte- fan delavec, Sedlašek 57 n Hri- beršek Antonija, delavka, Sedla- šek 57; Fajferič Ivan, mizar, Gor- 1 ca 114 in Krušič Ana, delasrka, ' Gorca 114; Koželj Alojz, delavec Ložine 32 in Hraneč Ana, delavka, Sedlašsk 97. Smrti: Vaupotič Karel, Stano- šina 12; Gosak Ana (6 mesecev), Sedlašek 71; Mlakar Ivan (10 me- ! SGcev) Stanošina 5; Kovačič Ma- rija (83 let). Stanošina 29: Krušič Marija (77 let), Dežno 44. Ob ava Ljudski odbor mestne občine v Ptuju razpisuje za ponedeljek, dne 28. 12. 1953, ob 8. uri zjutraj v sejni dvorani, soba št. 18, jav- no dražbo za spodaj navedene stanovanjske zgradbe — last Splošnega ljudskega premoženja. 1. Aškerčeva 5 (Omulec) vi. št. 147 k. o. Ptuj parcela št. 36/1 stavb. 432 m^ ocenjena na 991 tisoč 358 din. 2. Muršičeva 18 (Mir) v. štev. 34 k. o. Ptuj pare. št. 206 stavb. 423 m* ocenjena na 250.920 din. 3. Slomškova 11 (Majster) vi. št. 233 k. o. Ptuj pare. št. 46 stavb. 306 m' ocenjena na 1 mi- lijon 100.000 din. 4. Spodnji Breg 16 (Kmetec) vi. št. 726 k. o. Sp. Breg pare. št. 17/2 ocenjena na 183.600 din. 5. Nova cesta 4 (Marinič) vi. št. 225 k. o. Ptuj pare. št. 442, stavb. 529 m' ocenjena na 980 tisoč 632 din. 6. Ormoška 14 (Treo) vi. št. 483 k. o. Ptuj pare. št. 434 stavb. 685 m* ocenjena na 1,835.406 din. 7. Grajska ulica 1 (Klamfer) vi. it. 74 k. o. Ptuj pare. št. 25 stavb. 169 m* ocenjena na 330 tisoč 880 din. 8. Grajska ulica (Vajdič) vi. št. 338 k. o. Ptuj pare. št. 21 del. pare. ocenjena na 250.000 din. 9. Cankarjeva 12 (Novak) vi. št. 192 k. o. Ptuj pare. št. 183 stavb. 228 m* ocenjena na 755 tisoč 672 din. 10 Sp Breg (Požun) vi. št. 871 k. o. Sp. Breg pare št. 252, stavb. 640 m^ ocenjena na 1,472.566 din. 11. Ljutomerska (Veselic) vi. št. 294 k. o. Ptuj pare. št. 286 §tavb 221 m* ocenjena na 600 tisoč din. 12. Tiha pot (Breznik) vi. št. 255 k. o. Ptuj pare. št. 259. stavb. 151 m^ ocenjena na 134.639 din. 13. Stuki 35 vi. št. 331, k. o. Krčevina pri Ptuju, pare. štev. 222 stavb 72 m^ ocenjena na 630 tisoč 147 din. 14. Aškerčeva 8 (Steudte) vi. št. 192 k. o Ptuj pare. št. 105 ocenjena na 853.000 din. 15. Aškerčeva 6 (Steudte) vi. št. 152 k. o. Ptuj pare. št. 105 ocenjena na 245.000 din. 16. Cankarjeva 1. vi. št. 131 k. o. Ptuj pare. št. 138 ocenjena na 400.000 din. 17. Breznik, Tiha pot, vi. SL 245 k. o. Ptui pare. št. 259, oce- njena na 750.266 din. 18. Vičava 53 (Stering) vi. Št. 274 k. o. Krčevina pri Ptuju, ocenjena na 800.000 din. Ponudniki morajo pred pričet- kom dražbe pri blagajni LOMO položiti 5 odst. kavcijo izklicne cene za hišo, ki jo nameravajo kupiti. Plačilni pogoji: kupec plača ob podpisu pogodbe 20 %, ostanek kupnine po dogovoru, najpozneje pa v 15 letih. S. f. — «. n. LOMO Ptuj Rojstva v Ptuju Čestitamo srečnemu očku in mamici! Novak Ana, Kidričevo, je ro- dila hčerko Ano; Zelezinger Alojzija, Skorba 50, Srečka; To- polovec Otilija, Ptuj, Sloven- ski trg 1, Vincenca; Vaj da Ve- ronika, Muretinci 22, Angelo; Rajh Marija, Jeruzalem 4, Branka; Meško Marija, Sobe- tinci 2, Zinko; Črnivec Veroni- ka, Podvinci 103, Štefana; Ko- šar Anica, Slovenja vas 70, Mi- lana; Pesek Terezija, Starše, Kristino; Srša Marija, Ormož, Branka; Kondrič Kristina, Ti- bolci 18, hčerko; Bohi Eva, Vin- tarovci 71, Janeza; Lah Ana, Ljutomer, Silvo; Petrovič Eli- zabeta, Kidričevo blok, Fran- čiško; Toplak Frančiška, Ki- dričevo, Zvonka; Jerenec Roza, Zakl 33, hčerko; Cuš Frančiška, Zagorel 3, Marijo; Kramberger Ljudmila, Podvinci 83, Ireno; Rodošek Justina, Krčevina 107, Jožefa; Bedrač Ana, Tumišče 83, Štefana; Mahmudov Mira, Ptuj, Janeza. Poroke v Ptuju Pahor Valentin. Maribor, In Domjan Marija, Maribor; Ribič Franc, Ptuj, Cankarjeva 9, in Breznik Silvija, Ptui, Gregor- čičev drevored 2; Cuš Janez, Tibolci 51, In Rižnar Neža, Ti- bolci; Mal^ovec Viktor, Gornja Radgona, in Novak Marija, Ptuj, Cvetkov trg 4. MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 18. do 21. decembra 1953 ameriški barvni film -»Kapetan Horatio«, in v dneh od 22. do 24. decembra 1953 švicarski film ^Kralj keglja- cev« s tednikom »Miki in foka«. Nesreča ne počiva Ptujska bolnišnica je zdravila v zadnjem času sledeče: Z vrelim mlečnim zdrobom se je 11. t. m popekel po glavi in roki 5-letni Zajšek Mirko iz Podlož št. 47. ★ Cirkularka je odrezala KScla Antonu iz Kuršinec 44 na levici cela srednja dva prsta, kazalec in mezinec pa delno. ★ Pri sekanju drv si je odsekal srednja dva prsta levice Kopše Anton iz Grdine 13. ★ Med delom pri stroju je od- trgalo kazalec desnice Kukec Ivanu iz Trgovišča 45. ★ Pri igranju je padel in se poškodoval Hojnik Alojz iz Dobrave 10. ★ Levico si jc poškodoval s sekiro Marčič Ludvik iz Zakla št 41. ★ Levico si jo poškodovala pri delu Cafuta Katica iz Draženc št. 67. ★ Pri padcu si je poškodoval desno nogo Borak Martin iz Zavrča. * Desno no,go si je poškodovala pri padcu Selin.šek Marija iz Janževega vrha 62. ★ Pri padcu s kolesom se je poškodoval Belšak Rudi iz Vi- čave 33. ★ Pri padcu v lamo s! je po- škodoval noirju, sočivju, sadlu in človek jih potrebuje na kg s\'r>je teže 7 gramov na dan. Odrasel človek potrebuje dnev- no tudi 30 gramov raznih soli. Posebno važne so rudninske soli, ki so v mesu, mleku in zelenjavi. Za pravilen razvoj našega te- lesa so potrebni tudi vitamini, ki jih je največ v presni zele- njavi in sadju. V naši prehrani je zelo važna voda, saj je je v telesu okrog 65 odstotkov in je izloča človek približno dva li- tra na dan. To izgubo moramo s hrano nadomestiti. Iz vsega tega vidimo, da naj- demo za telo potrebne snovi v raznih živilih in da moramc zato tudi vsakdanjo hrano pri- pravljati tako, da dobimo vsegg v zadostni meri. To je še po- sebej važno, kadar pripravljamo hrano otrokom. Pri tem delu smo velikokrat preveč enolične. Otroka moramo že zgodaj na- vaditi na mešano hrano, kajti pomanjkanje ene ali druge snovi organizem kmalu občuti in se to pokaže v tej ali oni bolj ali manj hudi obliki. Odrasel človek potrebuje na dan kilogram in pol do dva kilograma mešane hrane, med- tem ko je treba rastlinske pri- bližno pol kilograma več. Hra- no uživamo počasi, v miru. Po- mešajmo jo s slino, dobro iz- grizimo in prežvečimo, da olaj- šamo delo prebavilom. Ce tega ne storimo, nastopijo lahko hude prebavne motnje. Zelo važna je tudi temF>eratura hrane. Hra- na, ki ima več kot 50 stopinj C, ni zdrava, tako tudi ne tista, ki ima manj kot 7 stopinj. Lede- nomr^le pijače in sladoled uži- vajmo zelo počasi, v majhnih požirkih, da se medtem nekoliko ogrejejo, telo pa se tako počasi in bolj ohladi. Kako preračunarrvo živila na eno osebo? Mesa vzamemo po\'prečno 15 dkg, moke, kadar delamo cmoke ali buhteljne, po- trebujemo na osebo 10 dkg, riža vzagiemo Za prilogo aU mlečne- ga 10 dkg, za zakuho pa 1 žlico; to velja tudi za zdrob, kašo in ješprenj; krompirja vzamemo pol kg; zelja, ohrovta 15 dkg, medtem ko mora biti korenja in kolerabe vsaj 20 dkg. Za juho računamo 2 del, za omako pa 1 del vode. Gospodinje, ali znate ceniti vrednost limona? Gotovo ste že opazile gospo- ' dinje, da se v receptih in drugih stvareh, ki so v {X)sredni ali ne- posredni zvezi s kuho in kuhinjo cesto pojavlja limona kot neo- gibno potreben sestavni del. Ni dvoma, da je mnogim med vami znan blagodejni učinek tega dra- gocenega sadu ter to, da njego- va uporaba ni nikaka razvada ali razkošje, kakor bi to kdo : lahko sklepal po visoki ceni, ki se zanjo zahteva. Kljub temu pa poglejmo vsaj nekatere odlične prednosti tega plemenitega sadu. Največja odlika limone je, da med vsemi sadovi in zelenjavo vsebuje največ vitamina C. Več- je pomankanje tega vitamina v človekovem organizmu povzroča težko obolenje skorbut, manjše pa utrujenost, glavobol, zaspa- nost, zmanjšano sposobnost za delo, razne krvavitve itd. Zlasti občutno je to pomanjkanje v zimskih in spomladanskih mese- cih, ko uživamo le malo sveže zelenjave in sadja. V tem času nam že majhna količina limonine, ga soka nadomesti manjkajoči vitamin. Vitamin C je zelo občutljiv za vročino, zato ga z nepravilnim kuhanjem hitro uničimo. Uniču- je pa ga tudi zrak. Limona pa ima to prednost, da njena vse- bina ohranja vitamin C. Kako uporabljamo limono? Ne- kateri uživajo kot pomarančo, drugim pa je prekisla in si jo posujejo s sladkorjem. V vodi razredčen in oslajen limonin sok prija vsakomur, posebno pa tež- kim bolnikom. Ta pijača osvežu- je organizem in pomirja živce. S toplo limonado zdravimo prehlad, z vodo razredčen sok razkužuje usta in grlo. Limonin sok blagodejno vpliva na bolni- ke z žolčnimi in ledvičnimi kamni ter pri revmatičnih obo- lenjih. Krepi meso dlesn ter s tem utrjuje zobovje. Kozarec močno oslajene limo- nade pred spanjem je zelo dobro sredstvo zoper nespečnost, doda- [ tek limoninega soka kuhanemu sadju, kompotu itd. pa nadome- sti vitamine, ki so bili s kuha- njem uničeni. Črna kava s precejšnjo količi- no limoninega soka je pri pija- nosti izvrstno sredstvo za iztrez- njenje. Poleg tega pa je limona še iz- vrstno sredstvo v kozmetiki. Utrujenost preženemo z obraza z limoninim sokom, ki smo vanj namočili svežo krpico in si z njo nalahno otrli obraz. Gube se bodo zgladile, koža pa se bo na- pela in utrujenost ne bo več opazna. Ce zadnji vodi pri umivanju las primešamo sok, bodo postali lasje svetli in voljni. Ce pusti- mo delovati na temne lase ne- razrečen sok, bodo postali svet- lejši. Zelo ugodno vplivajo na kožo tudi limonine lupine, ki vsebu- jejo prijetno dišeče olje. V ta- namen je treba olupke seseklja- ti ter zavezane v vrečico potopi- ti v vodi, ki jo bomo rabili za kopanje ali lunivanje. Sok in lu- pino limone uporabljamo tudi pri kuhanju. S sokom okisamo so- lato, kar je važno zlasti za bol- j nike, katerim je kis prepovedan, j dodamo pa ga tudi raznim juham in omakam. Z limoninim sokom I izboljšamo okus raznih čajev, ki jih obenem obogatimo z vita- mini. Lupino (na drobno zbirano) pridenemo kot začimbo mnogim slaščicam, juham, mesnim oma- kam, pečenkam itd Ostanke ožetih, obribanih ali olupljenih limon uporabljamo v kuhinji kot čistilno sredstvo. Vržemo jih v vodo za pomiva- nje in porcelan se bo lepše sve- til, s črnih posod pa se bo lepše dala odstraniti vsa umazanija. Aluminijasta posoda bo kakor nova, če jo bomo odrgnili z limo- no. Meso In manj trpežne salame lahko očuvamo pred bakterijami in mrčesom, če jih namažemo z limoninim sokom. Od česa je odvisno, kako hitro nam ^re čas Ali ste že kdaj vprašali, kaj je pravzaprav vzrok, da nam včasih čas kar dirja, včasih pa se tako obupno vleče? Duševni čas — čas, katerega trajanje čutimo — ni odmerjen z mehaničnimi urami, ampak z ob- čutljivo duševno uro, ki je v centrih za merjenje časa v na- ših možganih. Kadar gre ta ura počasi, so minute dolge cele ure, kadar pa gre hitro, so minute krajše od sekund. Duševne ure nekaterih ljudi vedno zaostajajo in ti ljudje pri- dejo vedno povsod prepo/no, ker za njih mehanični čas teče tako hitro, da ga ne morejo nikoli do- hiteti. Pri drugih pa zopet du- ševne ure tečejo prehitro in le- tem se zdijo minute tako dolge in povsod pridejo prekmalu. Duševne ure večine ljudi pa tečejo normalno, v skladu z me- haničnimi urami. Nekateri imajo celo tako natančen občutek ča- sa, da vam lahko skoraj do mi- nute točno povedo, koliko je ura in se lahko ponoči zbudijo ob določenem času. Toda vsi člo- veški obutki za čas so spremen- ljivi. Na njih vpliva na primer toplota našega telesa; če nam je vroče, gre čas bolj počasi, v vro- čici se plazi s polževo hitrostjo. Nasprotno pa, če temperatura telesa pade pod normalo, čas na- ravnost dirja. Prav tako vpliva delo na to, da nam čas hitro poteka. Poskusi s pisarniškim osebjem so doka- zali, da jim poteka čas za eno tretjino hitreje, če delajo, kakor če sedijo brezposelni za pisalni- mi mizami. Tudi naše razpolože- nje vpliva na hitrost časovnega poteka. Veselje in optimistično razpoloženje vplivajo, da nam čas poteka zelo hitro, medtem ko občutek strahu in skrbi naredi, da se čas vleče v neskončnost. Cim slabše je človek razpoložen, tem bolj počasi mu poteka čas. Kako hitro poteka človeku čas, je odvisno tudi od njegove starosti. V detinski dobi in v mladosti se čas vleče prav poča- si, toda z vsakim letom gre ved- no hitreje, tako da v starosti na- ravnost dirja. Natančna opazova- nja nekega francoskega učenjaka so pokazala, da otrok v eni uri fizično in duševno doživi toliko, kot šestdesetletni starec v petih urah. Zato ni čudno, da je težko obdržati ottokovo pažnjo dlje kot nekaj minut — kajti njemu je deset minut is^to, kar je sta- rejšemu človeku petdeset mi- nut. Iz vsega tega vidimo, da čas, v katerem živimo, ni čas meha- nične ure, ampak čas, določen v naših možganih. JUZNA AMERIKA BO IMELA LETA 2000 POL MILUARDE PREBIVALCEV Prebivalstvo Južne Amerike in Zapadno-indijskega otočja se bo v petdesetih letih potrojilo, če se bo naraščanje nadaljevalo s tako brzino. Strokovnjaki tr- dijo, da je Južna Amerika naj- boljše področje na svetu za po- večanje števila prebivalcev. Letni prirast prebivalstva je 2,5 odstotkov v odnosu na ostali del sveta. Po poročilih znan- stvenikov ima Južna Amerika danes nekaj nad 170 milijonov prebivalcev, kar približno od- govarja skupnemu številu pre- bivalstva USA in Kanade. Ce bo prebivalstvo naraščalo s takšnim tempom, bo imela Se- verna Amerika leta 2000 250 milijonov, Južna pa 550 milijo- nov prebivalstva. Štedilnik je zrcalo gospodinje ' če hočete, da boste imele lep štedilnik, ga nikoli ne ložčite s smirkovim papirjem, če nočete, da se vani naredijo raze in da vam štedilnik hitro zarjavL Ako pečica pri peki ali okvir štedilnika zaradi ognja pomo- drita, namočite krpo v kisu in ju pošteno odrgnite. Videle bo- ste, da modre lise takoj izgine- jo. Nato vse dobro izplaknite s toplo vodo. Ožmite krpo in de- nite nanjo drobnega peska ali belega pepela iz štedilnika, po- tem pa z njo dobro drgnite okvi- re, okove itd. Ko se posuši, se napravi siva povlaka. ki jo obrišite potem s suho '-^rpo. Vse železje se vam bo svetilo kakor srebro. Ce je štedilnik zanemar- jen, bo trajalo čiščenje sicer malo dalj časa, toda lesk bo dolgo ostal. Vse to pa je treba delati, ko je štedilnik še topel. KRATKI NASVETI Klobase pri pečenju ne bodo razpokaie, če jih pred tem po- močimo v kropu. Kvas preizkusimo, če vržemo košček v kozarec vrele vode. Ce plava na površju je še upora- ben. Učinek kvasa povečamo, če ga pred uporabo damo v mlačno mleko, kateremu smo dodali košček sladkorja. —o— Madeže na obleki in drugo ne- snago spravimo s tem, če jo drg- nemo s sredico svežega belega kruha. Pepela cigaret nikar ne zame- tavaj, ker je dobro sredstvo za čiščenje zrcal in drugih kovin- skih predmetov. Ce je komu obtičala v grlu kost, naj hitro pogoltne surovo jajce. Blatnih madežev na obleki ne smemo krtačiti, dokler so še sve- ži. Sele ko se popolnoma posu- šijo, jih rahlo zmanemo in skr- tačimo. Testo popije pri cvrenju manj masti, če mu dodamo nekoliko ruma ali drugega alkohola. —o— Zmrznjenega krompirja ni tre- ba zavreči. Olupljenega damo v lonec brez vode, pristavimo na ogenj ter pokrijemo, da para ne bo uhajala. Krompir se bo sku- hal v lastni sopari in bo imel okus kot nezmrznjen. —o— Suhe koščice češpelj in sliv uporabimo sešite v vrečici, ki jo ogrejemo v peč! ali štedilniku kot termofor. Toploto bodo ob- držale do jutra, poleg tega pa so veMko lažje kakor opeka, ki se cesto uporablja v isti namen. (Mtiies^ kruieh e^zn e do uoKOietiiea^u pruzuikuI Po četrtem kongresu AF2 v Beogradu je skladno s takrat- limi sklepi preživelo v Ptuju lelo Društva prijateljev mla- iine. Na širšem sestanku so >ile ustanovljene 4 sekcije tega u-uštva: za organizacijo otro- kih praznikov; za ureditev )troških igrišč, delavnic, kopa- išč in podobno; za pedagoška /prašanja in za reševanje so- :ialnih problemov naših otrok dijaška kuhinja, nadzorstvo in podobno). Predsedoik društva e tov. Stropnik Jože, sekcijam >a predsedujejo tov. Logar Vlalči. Knez Viktor, Hribernik Franc in Komac Slavo. Z delom sta začeli že prva in 5etrta sekcija, ker je nujna re- šitev stvari teh sekcij. Po več sestankih in mnogih posvetovanjih na terenu je 3rva sekcija sprejela predlog sa praznovanje Novega leta z raznimi prireditvami. Glavni poudarek je letos na otroških prireditvah, zato bomo dali otrokom gledališko predstavo »Jurček«, lutkovno predstavo »Pastirček« v Narodnem domu, prikazovali jim bomo pravljične fUme v dvorani OK ZKS in pripra\al} kino predstavo. Vse te prireditve bodo 28., 29. in 30. decembra t. L in bomo točen razpored objavi v prihodnji številki in po plakatih. Novost za Ptuj bo novoletni sejem, ki ga pripravljamo na- sproti Spodnje lekarne v Lac- kovi ulici, kjer bo stala velika novoletna jelka Okrog nje bodo stale smreke, vmes pa bodo postavljeni šotori Preskr- be, Izbire, Okrajne zadružne zveze, pekarn i« slaščičarn ter gostincev. Vse bo pravljično, pisano, lepo razsvetljeno in bo gotovo otrokom v veliko vese- lje, starši pa bodo tam lahko nabavili svojim malčkom lepa darila za začetek novega leta. Pozabiti ne smemo, da bo zad- nje tri dni pred Novim letom v mraku prihajal na ta prostor dedek Mraz s svojim sprem- stvom. Po šolah in v vrtcu bo- do imeli otroci svoje običajne čajanke, ki so se jim zelo pri- ljubile zaradi veselega pro- grama in neprisiljene zabave. Gmotna sredstva za vse to zbirajo podjetja in obrtniki med svojimi člani, sekcije pa pri zasebnikih po terenu. Po- udariti moramo, da je večina radevolje prispevala za čim lepši praznik našim otrokom. Izkazala so se nekatera pod- jetja in tudi nekaj obrtnikov. Končni obračun vse akcije bomo objavili po Novem letu, ko se bomo tudi lahko zahvalili vsem sodelujočim, ki jih bo gotovo veliko število, med njimi tudi takih, ki so najprej okle- vali. Vse kaže, da bo letošnje praz- novanje zadovoljilo naše otro- ke, da bodo po zgledu Ptuja sledile vse občine v okraju in da bodo povsod prireditelji otroške novoletne zabave po- skrbeli, da bo čim pestrejše in vesele j še. Na delu je tudi Svet za pro- sveto pri OLO, ki bo jKjskrbel. da bo dotacija 100.000 din, ki jo je izglasovala zadnja skup- ščina OLO, pravilno razdeljena najpotrebnejšim šolam v okra- ju. Okrajni odbor Zveze vojnih invalidov pa se je tudi spomnil vojnih sirot in bo najpotreb- nejšim pripravil skromna da- rila. Pred nami je le še kratek čas. Potrebno bo krepko prijeti za delo. Otroci že komaj čakiijo na praznovanje Novega leta in jih zelo zanima, kako jih bodo obdarili starši in kako zabavo jim bodo pripravile organiza- cije in podjetja, ki letos ne bodo imela novoletnih zabav samo za otroke svojih delavcev in uslužbencev, temveč za naj- širši krog otrok svoje okolice. Kakor nam je znano, bo 31. december šole prost dan, da bodo takrat otroci in starši res brez skrbi praznovali dm- žinski praznik. K. J. Za kratek čas »Ko sem svoji ženi prepove- dal vožnjo, je padla v nezavest.« »In kako si jo spravil spet k sebi?« »Popolnoma enostavno, sedel sem na njen novi klobuk.t »Ali bi lahko dobil teden drii dopusta? Nameravam se poroči- ti.« »Toda to bi lahko storili tudi za časa rednega dopusta.« »2e, toda tega si nisem hotel pokvariti.« Nekdo je vprašal Marka Twal- na, kaj misli o zakonskem stanu. Slavni humorist je takole odgo- voril: »Zakon je podoben oblegani trdnjavi. Tisti, ki so zunaj, ho- čejo noter, oni. ki so že notri, pa še bolj silijo ven.« ♦ »Kakšen gostinski obrat pa je to? Nimate svinjskega mesa, ni- ti telečjega, zmanjkalo je krom- pirja, solate, še kruha ,.. Prine- site mi moj plsšč, ki sem ga pu- sti] pri šanku!« »Oprostite, na žalost tudi te- ga ni več!« * Na neki trgovini se je neko jutro pojavil napis: »Danes za- prto zaradi poroke«. Hudobna roka pa je pripisala: »Jutri spet odprto pod novim vodstvom«. »Ali mi lahko poveš razliko med bojazljivostjo in previd- nostjo?« »Previdnost je takrat, če se ?am česa bojiš, kadar pa se bo- je drugi, je to bojazljivost.« Šahovski brzoturnir in simultanka v dijaškem domu smo 12. de- cembra 1953 odigrali redni me- sečni brzoturnir, na katerem sta sodelovala dva člana §D Ptuj. Na turnirju je sodelovalo 11 gojencev, ki so pokazali za- dovoljivo igro in presenetili s svojo borbenostjo oba šahista, ki sta z gotovostjo upala, da bosta zasedla pi-vi dve mesti. Po več kot dveurnem igranju je bil brzoturnir končan. Borba za prvo mesto je bila med Ci- čem II. in članom ŠD Zuncem. V d-/oboju se je Zuncu posre- čilo po težki borbi premagati svojega tekmeca z 3 in pol pro- ti 2 in pol Ln tako osvojiti pi-vo mesto na turnirju z 8 in pol toč- kami. Pi^'ak doma pa je postal Cič II., ki je pokazal odlično igro v vseh partijah. Sledijo mu: Maurič, Bokah (izven konkurence), Miklavčič, Debel j ak itd Po brzotumirju je III. kate- gomik Žunec odigral simultan- ko, ki je bila propagandnega značaja, kajti želja vodstva je bila. da navduši za to igro tudi pionirje. Sahisti našega doma so mu nudili oster odpor ia končno jo moral kloniti z re- zultatom 7:4. Turnir je popolnoma uspel, gojenci dijaškega doma pa so dokazali, da je njihovo delo uspešno in pravilno, obenem pa so tudi dokazali, da je razvoj šaha v domu zelo napredova,! in da so danes laliko dostojni nasprotniki tudi močnejšim šahistom. ★ Športno življenje v našem domu je zelo pestro. Na razpo- lago imamo potrebne rekvizite in se že sedaj pripravljamo na dvoboje, ki jih mislimo orga-ni- zirati spomladi. V ta namen smo tudi izkoristili pouka prost dan in se v petek zvečer 11. de- cembra 1953 pri električni raz- svetljavi pomerili v košarki z reprezentanco gimnazije. Ko je že govor o košarki, moram po- udariti, da je to pri nas mlada športna panoga in tako imamo precej težav glede igralcev, ki še ne obvladajo pravil. Kljub temu pa lahko trdim, da je pri- reditev popolnoma uspela. Vi- deli smo nekaj lepih potez z obeh strani, posebni užitek je bil gledati Viharja, ali pa igraUco našega moštva, ki sta navdušila z meti iz daljave. Po ogorčeni borbi so zmagali gojenci Dijaškega doma, ki so predvsem v prvem polčasu predvedli lepšo in učinkovitejšo igro. Rezultat tekme 75:63 v korist doma odgovarja ix)teku igre. S tem dvobojem pa naše delo na športnem polju ne bo za- mrlo. Se bolj se bomo trudili, saj se zavedamo, da duševno delo rabi razvedrilo, katerega pa nam v veliki meri nudi rav- no športno udejs+vovanje. Za- vedamo pa se tudi, da s tem krepimo naše zdravje in zato bomo še vztrajneje delali in s tem dokazali ostalim, da ne spimo, ampak da se priprav- ljamo ne samo v učilnici, tem- več tudi v telovadnici. -ak Cene na ptujskem živilskem trgu v sredo, dne 16. dec. 1953 za liter, kilogram ali komad Čebula 35, česen 150, fižol (luščeni) 60, hren 35, krompir 10. peteršilj 35, pesa rdeča 20, por 20, redkev 15. solata 30, špinača 50, zelje v glavah 6, zeler 40. repa kisla 18, koren- ček 30; ohrovt 10. Maslo surovo 450, zaseka 250. Moka ajdova 35, koruza 25, oves 30. proso 30, zdrob koruzni 30, kaša ajdova 100, kaša pro- sena 60. Kokoši 250—400, purani 500— 800, piščanci 250—600. Hruške 50, jabolka 40, orehi 120. Mleko 20, smetana ICO—120, sir 50—70. Jajca 15 med 280. Cene pri Relniku Ptuj: (v kilogramih) Jabolka 35. hruške 33, slive (suhe) 120. orehi 120, čebula 30, česen 130. krompir 9, kaša pro- sena 55, fižol (luščeni) 75.