Lé*« SA koristi dsl.v-•k*t« Hud..vs. Dala v«
ci mo opraviésn) do v.sga kar produclrMo.
This paper to dsvoiad to «ha Interests of tha working class. Work-srs ara entitled to all whet thav produce,
t-uur«!»» ••oosa-siMt m*ii«r, Oes. IfO», et ixsi err*» UOklSMO tu ut»a*t Ilk« Ael ef C«s§r.»» of Marek Iv<t im«.
Offiei: 4006 W. 31. Str., Cbicifo.
"Delavci vseh dežela, združite se!"
PAZITE!
na dt«vilko v okUpt|u-ki mm nahata polog va« ¿•ga naslova. prllapl|a* nsga spods| ali
na ovitku. Ako (348)
|a it«vilks
tedaj vam a prlhodn|o Številko natega liata poteče naročnina. Prosimo. ponovita |e tako).
Stev. (No.) 347«
Chicago, III., 5. maja May) 1914.
Leto (Vol.) IX.
Prvi majnik v New Yorku.
Okrog 10.000 delavcev je demonstriralo z obhodom in velikim ¿hodom na Union Square 1. maja v New Yorku. Zastopane so bile vse socialistične organizacije in mnoge delavske unije v polnem številu.
Na shodu so se vmešali anarhisti z Alexandrom Berkmanom in nekaterimi drugimi vročimi glavami od I. W. W. na čelu med mupžico in skušali delati kraval. Motili so socialističke govornike, ki so protestirali proti grozodejstvu v Coloradu, in drugače delali zgago. Dosegli so toliko, da je policija posegla vmes in pokvarila shod. Ako nimajo anarhisti in 1. \V. W. — isti drugega dela, kakor da povzročajo škandale na socialističnih shodih, potem je najboljše, da jih kuga odnese na severni tečaj, kjer bi si malo ohladili v razgrete butice. V Chicagu je na 1. maja zvečer imelo češko in jugosl. delavstvo pohod po 18. ulici in Blue Island ave. Pohoda se je vdeležilo nad 600 delavcev.
DRAGA DOBRODELNOST.
Proslavljena 4'dobrodelnost", ki paradira pod imenom "United Charities" pod pretvezo, da pomaga potrebnim in revnim ljudem, ki je pa v resnici trust bogataških beračev, je prišla zadnje dni v precej slabo luč. Curranov zakonodajni komitej, kateri preiskuje raznedobrodelne organizacije in zavode v Illinoisu, je dognal zadnji petek, da organizirane dobrodelne organizacije v Chica-gi zapravijo $13 za vsakih $10, ki jih "dajo" za reveže. Samo za uradnike in raziy» nastavljence, ki beračijo denar okrog milionarjev preiskujejo slučaje potrebnih in učijo reveže, kako morajo "var čevati" s podporami, izda orga nizacija letnih $100.000 in še več Vsi profesijonelni berači, ki fehta jo denar v "imenu siromašnih", preiskovalci bede in velika arma da raznih drugih nastavljencev ima mastne plače za svoje delo in poleg tega še provizijo ali gotove odstotke nafehtanega denarja. Iz tega je razvidno, da oficijelni do brotniki pomagajo najprvo — sami sebi in potem šele kakemu siromaku, ako kaj ostane.
Curranov komitej ima na rešetu tudi mnogoštevilne zavode, ver ske in privatne, ki se dele na si-rotišea, bolnišnice, najdišnice itd. in odkril je v istih precej gnjilobe. Vsi ti zavodi služijo najprej v business dotičnih lastnikov in družb in potem šele v hladno, prisiljeno in nekaterih slučajih zelo sleparsko "dobrodelnost". , Morda skušajo tudi slovenski amer. dobrodelniearji ustvariti nekaj tacega. Op. ur.
PREMOGOV ROV — GROB 170 PREMOGARJEV.
V	Ecclesu, \Y. Va., v rovu štev. 5 New River Colleries Co., se je pripetila zadnji torek strašna eksplozija. Rezultat: 172 premo-garjev je ostalo v gorečem rovu in smrtonosnem plinu in izgublje no je vsako upanje, da je še kateri živ.
V	petek se je spustil v razdeja ni rov vladni reševalec in ko je prišel na površje, omamljen od plina, izjavil je: "Niti eden ni ostal živ v tej peklenski jami!"
Petinsedemset vdov žaluje za svojimi skrbniki in očeti zapuščenih sirot.
STAVKE
Columbus, 0. — 45.000 organiziranih premogarjev v državi Ohio ' gre na štrajk ta teden. Tako je izjavilo 1. maja državno vodstvo organizacije. Vzrok: operatorji nočejo priznati plačilne lestvice po novem "ant i-screen " zakonu.
Stavka premogarjev grozi tudi v indiani.
Chicago. — 400 organiziranih
postrežnic, natakaric in kuharjev je zaštrajkalo zadnji teden. Stavka je naperjena le proti osmerim Knabovim restavrautom, Power-sovim, ki jih ima šest in Eftingo-vim, katerih je tudi šest. Vsi ti restavranti so "downtown" ali glavnem delu mesta, l ilija ima 50 moških in 50 ženskih piketov. 1'nija zahteva zaprto delavnico.
Opozarjamo delavce, tla se ogib-Ijejo teh restavrantov. To so: Knob's, Powers in Efting. Pazite na napise.
ERJAVČEVA AFERA.
"The Morning Review" v Greensburgu, Pa., poroča z dne 22. aprila glede na smrt obsojenega rojaka .loe Erjavca zopet sledeče :
"Včeraj (21. aprila) se je vršila razprava pred sodnikom L. W. Doty-em v prid nove obravnave proti Joe Erjavcu, kateri je bil spoznan krivim umora prve vrste v maju leta 1912. Odvetnik D. C. Ogden, kateri zastopa Erjavca, je apeliral za novo obravnavo na temelju novih materijalnih dokazov, ki so odkriti po prvi obravnavi in ki so zelo olajševalni za obsojenca. Dalje je Ogdeu vtemelje-val, da pri prvi obravnavi ni imel Krjavec prilike dokazati, da je on udaril Petka le s kolom, med tem ko je dokazano, da je Petek umrl vsled udarca s sekiro. V zločin je zapletena še ena oseba, katera pa je takoj drugi dan po umoru zapustila Pennsylvanijo. Distriktni pravdnik C. Ward Eicher in pomožni pravdnik George K. Barron sta zastopala državo. Kaj bo sodnik storil, se še ne ve. Ako določi, da se mora vršiti druga obravnava vsled okritja novih dokazov, tedaj dobi vrhovno državno sodišče vse listiue v zvezi s procesom in oil tam bo sledil odlok za novo obravnavo. Ce pa sodnik Dotv izjavi ,da je bila prva obravnava pravična vsledčesar je druga nepotrebna, tedaj bo moral Erjavec plačati z življenjem."
Iz tega poročila je razvidno, da je Erjavec še vedno v nevarnosti. Upamo pa, da se bo sodnik oziral na izvajanja zagovornika glede novih dokazov iu dovolil drugo obravnavo. Kakor hitro je to doseženo, potem smo prepričani, da bo Erjavec rešen barbarskih vislic.
ZAVEZA
Proletarec sem.. Delavec sem, ki posedujem le svojo delovno silo. To je moj imetek. Moja domovina je tam, kjer mi pustijo, da služim svoj kruh. Domovina je zame celi svet. Proletarci, delavci vsega sveta so moji bratje. Kakor cenim svoje življenje in svoje pravice, tako cenim življenje in pravice delavcev in proletarcev vseh narodov.
Brat delavec, tukaj je moja roka! Tvoj jezik, tvoja vera in polt je postranska stvar. Ti si mi brat po razredu. Tvoj tiran in moj tiran hočeta vojno. Toda onadva se nočeta klati med seboj. Onadva hočeta, da bi se mi dva klala namesto njiju. Ali se pa hočeva mi dva klati? Kaj si ti meni zakrivil in kaj sem jaz tebi zakrivil, da bi midva drug na drugega pomerila puško? Kaj mi je tvoj oče zakrivil? Tvoj sin?
Ne! Brat proletarec, tukaj je moja roka!
Ne bom ubijal tvojega očeta! Ne bom umoril tvoje matere sina! Ne bom zasadil bajoneta v prsi bratu tvoje sestre! Ne bom klal bjubeka tvoje drage! Ne bom u-smrtil moža tvoje žene! Ne bom mesaril očeta tvojih otrok! Ne bom močil zemlje s tvojo krvjo in solzami. Ne maram te umoriti in zavijati svoje krvave roke v kako zastavo!
Nikdar me ne pripravijo v satansko klanje vsegasiti bogataši, lopovi in strahopetci, ki nas zaničujejo socialno, ropajo gospo larsko in izdajajo politično!
Tukaj je moja roka, brat!
Zvezna armada gospodari v Coloradu.
V desetih dneh krvave delavske vo|ne padlo do 150 oseb. Bandltl v vojaških uniformah pričeli krvollt|e. Razooorožen|e šlra|kar|ev ln Rocke!eller|evih strelcev. Zdal |e mir.
Denver, Colo. — Stavkarsko okrožje je zasedla zvezna konje; nica. Na prošnjo guvernerja Aminoiisa — ko je videl, da je coloradska milica brez moči proti veliki armadi oboroženih delavcev in ko ni mogel več prenesti pritiska organiziranega delavstva — je presednik Wilson zadnji torek odredil ,da mora zvezno vojaštvo na konjih v Colorado. V četrtek je dospelo v Trinidad 400 mož pete ka valerije iz Lea ven wort ha, Kans., pod majorjem W. A. Hol-hrookom. V petek je vojni tajnik Garrison na Wilsonov ukaz odredil, da mora prvi četi slediti še 11. iu 12. kaavlerija okrog 300 mož.
Konjenica se giblje po ukazih direktno iz Washingtons. Major Holbrook je izjavil, da bodo zvezne čete obsolutno neutralne, to je da ne bodo delale nobenega razločka med štrajkarji, mi ličarji in najetimi strelci. Holbrook je držal besedo toliko, da je odklonil ponudbo Carsona, poveljnika miliva rje v v Trinidadu, ko je ta ponudil državno vojašnico v stanovanje konjenikom in v petek je captain Smith v Walseburgu uka-kazal aretirati šest miličarjev, katere je prijavil neki gostilničar, da so mu ukradli 50 steklenic žganja iu 25 škatelj cigar.
Stavkarsko okrožje je razdeljeno na štiri vojaško zone z glavnimi taborišči v Canon City, Trinidad, liouisv^ille in v Ludlowu. Tepena, tolovajska milica je povsod pobrala pete, ker je nepotrebna. Ostali so le še privatni jamski stražniki iu strelci, ki nosijo uniformo državne milice. Med zveznimi vojaki in štrajkarji je takoj nastalo prijateljsko nagne-nje. Ko je v Trinidadu počil glas v četrtek, da se bliža vlak z vojaki, počakalo je zadnje na kolodvoru na stotine štrajkarjev in jih pozdravljalo. Izjava majorja llolbrooka« da bo postopal nepristransko, je razveselila premogar-je, samo če ostane mož-beseda.
Štrajkarji oddali orožje.
Denver, Colo. — V okolišču stavke je zavladal mir čim je prišlo zvezno konjeništvo. Utihnilo je prasketanje pušk in grmenje topov,. ki je odmevalo iz hribov in dolin 400 štiri jaških milj na široko zadnjih deset dni.
V soboto je vojni tajnik Garrison na ukaz predsednika izdal proklamacijo za razoboroženje obeh strank kot prvi korak k miru. Glasom proklamacije mora oddati orožje "vsak posameznik, tvrdka, zveza in korporacija." Tukaj so všteti štrajkarji, strelci in stražniki premogarskih baronov. Dali je všteta tudi milica, se ne ve; ker je milica veči del že odšla s pozorišea, je itak brez pomena.
Štrajkarji so oddali oržoje in strelivo radovoljno, ko so videli, da morajo isto stpriti tudi njihovi kleti nasprotniki. Vendar pa orožje ni zaplanjeno. Vsak je dobil potrdilo, in ko bo enkrat stvar končana, dobi vsakdo svojo puško nazaj.
Rockefellerjevi banditje povzročili vojno.
Trinidad, Colo. — Izpovedbe prič pred koronerjevo poroto, ki se bavi s klanjem in požigom šo-torisča štrajkarjev v Ludlowu 20. aprila, jasno dokazujejo, da je strašno desetdnevno, krvolitje povzročila banda privatnih strelcev, ki so v službi Rockefellerjevih managerjev. Ti lopovi so nosili uuniformo državne milice, tako da jih je vsakdo imel za miličarje.
Toda to bando sta pa komandira-la major llamrock in captain Carson, poveljnika državnih čet.
Priča R. .1. McDonald, steno-graf v službi milice, je izpovedal! v petek, da je slišal pogovor med Mami očkom in ('arsonom, ko je eden iz med njiju rekel: "Tisto šotorsko gnjezdo moramo počistiti s površja preden gTemo od tukaj. Štirideset minut imamo še časa."
To je bilo 20. aprila in še tisti dan je bila šotorska naselbina uni; eetia — požgana iu na pogorišču ležalo petindvajset ožganih trupel hi trupiic.
Priča za pričo je pripovedovala žalostno povest o strašnem masa-kriranju. Mrs. Pearl Jolly, žena štrajkarja, je pravila, kako je neka baraba v miličarski uniformi dan poprej rekel neki drugI ženi, ko se je smejala: "Le smejaj se! Danes je še vaša velika nedelja ,toda jutri vas bomo pa mi pekli!"
Dalje je pravila Mrs. Jolly, da je videla na lastne oči, kako so uniformirani tolovaji z oljem polivali platene hišice in jih užigali katere še ni bil dosegel plamen, povzročen od eksplozivnih krogel. Krogle so padale kot toča. Lopovi so rierili na ženske in otroke in kjerkoli se je kateri pokazal, tatu se je Tsula toča krogel.
Od 180 do 200 mrtvih.
Denver, Colo. — število mrtvih, ki so obležali na bojiščih med pre-mogsrji in miličarji ter privatnimi strelci, še ni natančno znano, vendar pa računajo, da znaša približno 150 do 2(H) na obeh straneh. Tukaj so vštete tudi žrtve pogorelega šotorišča v Ludlowu.
V	mnogih bitkah in spopadih, ki so sledili masakriranju v Ludlowu od 20. do 30. aprila, ko so preinogarji prisegli maščevanje i za strašno hudodelstvo Ročke fellerjevih banditov, je padlo na obeh stranek skoraj enako število žrtev. Premoga rji so prisegli, da mora plačati z življenjem pet oboroženih banditov za vsako žrtev, ki je zgorela v Ludlowu. Štrajkarji so torej bili toliko moški in pravični, da so napovedali boj le oboroženim barabam, ne pa nemočnim ženskam in otrokom, ka kor so to delali lopovski Reeke-fellerjcvi strelci. Kjerkoli so mogli, paeakali so štrajkarji toliko časa, da so nasprotniki spra vili ženske z deco na varno in potem šele so pričeli streljati.
Premirje, ki je trajalo par dni, so prelomili miličarji 27. aprila ki so napadli štrajkarje pri Wal-senburgu. Od tega dne vršili so se boji po sledečem redu :
V	bitki pri Chandler Mine 27 apr. je padel en štrajkar in eden strelec. Več ranjenih. Šalit zažgan.
28.	aprila. — Bitka pri llecla premogokopu. Šest ranjenih; tri je smrtno. Dva ubita in štirje ranjeni v Walscnburgu.
29.	aprila. — Vroča bitka pri Walsenburgu, ki je trajala celi dan in pozno v noč. Osem mrtvih in trije teško ranjeni na obeh straneh. Druga bitka u Forbesu. Trije štrajkarji ubiti in dva teško ranjena. Enajst stražnikov ubitih ,med njimi štirje Japonci. Šalit in druga poslopja s kompa nijsko prodajalno in poštnim ura dom vred razdjana z ognjeni.
V	boju je bilo neprestano okrog dva tisoč štrajkarjev, ki so po večini Grki, Italijani in Hrvatje. Med prvimi je veliko število veteranov iz balkanske in tripolitan-ske vojne, ki torej znajo dobro sukati puške.Med njimi je pa tudi
precej domačinov, Američanov, ki niso nič manj hrabri. Poveljevali so izključno Amerikanci. Bitko pri Walsenburgu je vodil neki McGregor iz Chicage, kateri je bil svojeeasno časniški reporter. Ko liko je bilo med bojevniki Sloven-cev iu dali j«* kateri obležal na bojišču, nam še ni znano.
Štrajkarji so planili v krvavi boj na svojo lastno iniciativo, brez da bi jih k temu pozivala premo-garska unija. Ni je bilo na svetu sile, ki bi jih bila odvrnila, ko so prisegli maščevanje za pokol j svo jih dragih v Ludlowu in vodstvo unije, kakor tudi organizirano cele Colorade, ni moglo storiti drugega kot da jim je sledilo.
Tako n. pr. je unija črkostavcev v Denveru 26. aprila objavila poziv za 500 prostovoljcev, ki naj grejo premogarjem na pomoč. Coloradska delavska zveza je vsak dan pošiljala puške in strelivo, tako da so bili štrajkarji z obojim dobro preskrbljeni. Pomoč je prihajala tudi izven države. Illinoiski premoga rji so 1. maja brzojavili 50.000 dolarjev. Vsi unijski listi v Coloradu so klicali delavstvo pod orožje, če bi preinogarji omago-
vali.
Odmev v Kongresu.
Washington. Kongresnik Keat-ing iz Oolorada je minoli teden pozval vlado s posebno predlogo v poslanski zbornici, da naj nemudoma razglasi barone premoga in prevzame s pomočjo armade vse prizadete premogokope v svojo last. Prvič v zgodovini Zed. držav je bilo v kongresu kaj takega slišati od nesocialistov. Neusmiljeno je bičal Keating Roekefellerja in njegove bratce, ki lastujejo pre-mogokop4» v južnem Coloradu.
Senator Martine je pa v senatu predložil zakon za odpravo privatnih strelcev v službi kapitalistov. "Ta zakon je treba sprejeti takoj da ne bodo izmečki ljudi streljali delavcev kakor pse!" grmel je Martine.
V kongresu in v Beli hiši so za par dni pozabili na Meksiko in Huerto — Colorado in Rockefeiler je bil v ospredju.
Rockefeller se ne briga.
Washington. Kongresnik Foster kateri je vodil preiskavo v Coloradu, je po naročilu predsednika obiskal Rockefellera ml. v New Yorku z namenom, da doseže kak sporazum glede stavke, toda mili-jardev sin je zavrnil vsak pogovor o tej stvari. Ravnotako so izjavile ostale glave premogarskih družb, da nimajo ničesar arbitri-rati (razpravlati in razsojati) s stavkarji. Pač pa so zvrnili desetdnevno krvolitje z masakriranjem v Ludlowu vred na štrajkar j«*! -
Kljub temu pa, da se mlajši Rockefeller nič ne briga, kaj se godi v Colorado — razen za svoj profit—je le prepaden te dni. Neka anarhistinja po imenu Marie Gantz se je baje izrazila, da ga bo ubila in dvakrat ga je že iskala v njegovi pisarni na 26 Broadway. Njo so zaprli, toda "mlajši" je pobegnil v svojo rezidenco na deželo, kjer se obdan od močne straže že več dni skriva.
Sodrug Upton Sinclair, znani pisatelj povesti "Džungel", je organiziral Četo 'tihih žalovalcev' nad padlimi žrtvami v Coloradu. S črnim platnom na desnem rokavu hodijo žalovalci vsak dan pred Rockefelelrjevim poslopjem na 26 Broadway gor pa dol. Sinclair je bil prvi dan aretiran in obsojen na globo treh dolarjev, češ da je motil promet, ker se je krog njega zbrala radovedna množica Toda to ga ni oplašilo. f'ini je prišel iz zapora, nadaljeval je molčeče korakanje s črnim platnom pred Rockefellcrjevo palačo v družbi več sodrugov in so-družic na veliko jezo kapitalistov ki imajo svoga glavna gnjezda v bližini.
POSREDOVALCI MED ZED DRŽAVAMI IN MEKSIKO NA DELU.
Strah pred vojno počasi izginja. Huerta pred padcem. Carranza neče premirja.
Črni oblaki vojne počasi izginjajo in blišči se nada, da bo mir. Posredovalci treh južnoameriških republik, Argentine, Brazilije in Čile, so neumorno na delu že dober teden in dosegli so toliko, da je Huerta privolil v načelu v posredovanje in privolili je tudi ,da se sklene premirje med njim in Zedinjeiiimi državami. Carranza je tudi voljan prisostvovati po zastopniku, toda neče premirja s Huerto. Rebeljon — pravi — se mora nadaljevati dokler zadnji ne pade.
Iz uradnih virov poročajo, da se ta teden snidejo zastopniki prizadetih strank in sicer pojdejo v Havano, Cubo, kjer bodo bolj v nepristranski atmosferi. Zedinje-ne države bo najbrž zastopal John Lind, senor Zamacona bo zastopal Huerto in senor Rafael Zurbana pa konstitucionaliste. Pogoji, ki jih bo stavila naša vlada, še niso znani, vendar je pa gotovo, da Wilson ne bo zahteval le, da mora Huerta ugoditi prvotni zahtevi, ki je povzročila konflikt, namreč pozdrav zahteve, temveč tudi, da se mora odpovedati predsedništvu. Na Hue rt i je torej ležeče, dali bo mir ali vojna. Zato je pa Wilsonu in Bryanu vseeno, če Carranza privoli v premirje ali ne; še rajši vidika, da se civilna vojna nadaljuje in da Villa čimprej požene Huerto iz Mexiko City, ker potem je to delo prihranjeno naši armadi. Villa se pripravlja na napad na Tampico in Saltillo, dve glavni postojanki, ki mu še ovirata pot v glavno mesto. Ker se bo pa mirovna konferenca najbrž vlekla precej časa, lahko Villa med tem izvrši svoje delo in j>otem je stvar končana, kar se tiče Zedinjenih držav.
Huerta pa ima dovolj sitnosti doma brez rebel o v in ameriške armade. Zadnje dni je buknila proti njemu révolta v Mexiko City v njegovih lastnih vrstah. General Blanquet, njegov največji prijatelj in vojni minister mu je glasom zanesljivih poročil obrnil hrbet in Huerta se boji, da se lahko vsak dan izvrši nad njim tragedija, katero je on izvršil lani nad Maderom. Zadnji petek je Huerta prepovedal vso trgovino z ameriškimi trgovci izjavljajoč, da meksikanski trgi bodo Američanom tako dolgo zaprti dokler bo Vera Cruz v rokah naše armade.
V Vera Cruzu gospodari general Funston s svojimi 5000 pT-šci in z več oddelki topništva. Mornariške čete, ki so zasedle mesto, so se zadnji teden z. malimi tzje-tnami vrnile na bojne ladije. Zadnjo soboto so se približale meksi-kanske čete — 150 mož po številu — do vodovoda kakih deset milj od mesta, od koder ima Vera Cruz pitno vodo, hoteč istega uničiti. Američani so pa z enim samim strelom iz puške pognali Meksi. kance v beg — tako namreč poročajo brzojavke.
O, Colorado, Colorado, nesreča in sramota tvoja kadar je car Rockefeller raztegnil svoje carstvo čez tvoje meje!
Največja bolezen na telesu kapitalistične družbe je beda.' In za to bolezen kapitalizem nima niti ne mara nobenega zdravila.
Carncgic poseduje tovarne, v katerih se izdelujejo jeklene plo-če za bojne ladije. Te ploČe dajejo Carnegiju dividende, s katerimi veliki "filantrop" prireja po jedine v proslavo svetovnega miru! Velik je Carnegic!
pkoletarec
Nokomis, Hl.
Bolj po red koma se čita iz naše naselbine kako poročilo v našem Proletareu. Zato hočem jaz nekoliko poročati.
Socialistični klub št. 128 za na še razere dobro napreduje. Danes staje 38 članov in članic. Pridružite te nam tudi ostali slov. delavci v boju za odpravo mezdnega suženjstva — nenasitnega kapitalizma. Kdor je za odpravo siste mu, v katerem žive kapitalist en i lenuhi v neprimernem razkošju, pridni delavci pa dostikrat niti najpotrebnejše brane nimajo, v našo vrste!
Delavske razmere so, kakor v večina mestih. Od 1. aprila ne delamo nič ,in tudi ne vemo, kedaj zopet začnemo. Večje napake, mislim, da niso mogli narediti uradniki r. M. W. of A., kakor tedaj, ko so dovolili delati naprej brez vsake pogodbe in zraven pa še privolili, da morejo preniogarski borani sklepati pogodbe glede lestvice po državah, distriktih, suhdistrjktih in celo s par krajevnimi organizacijami. Namesto tesnejšega združenja, smo sedaj bolj razdruženi, kakor poprej.
Štrajk v Michiganu je torej končan. Rudarji so se vrnili na delo z neznatnimi pridobitvami, upoštevajoč silne žrtve, katere so doprinesli v boju med delom in kapitalom. Vzlic temu, da so rudarji na gospodarskem polju izgubili, so si na političnem postavili trden temelj stavbi, ki bo enkrat venčala zmago, ako jo v tem smislu nadaljujejo ,tudi na go-spodarskom polju. To so pokazale volitve dne 7. aprila. Ko se to zgodi, se bodo tudi tresle žile in kosti slovenskemu blagoslavlje-nem efiljatu Luku Klopčiču, katerega paČ ni še prekosil noben Slovenec v iadajalstvu!
V	Coloradu se vrši prava civilna vojna. Združene države pase pripravljajo na vojni pohoti v Mexiko. Kaka ironija!- Združene države naj napravijo najprvo mir v svoji lastni deželi, da bo vsaj delavec varen v svoji lastni hiši ali taboru pred beriči, depu-tiji in enakimi lopovi ,kateri vladajo sedaj v južni Coloradi. V Mehiko pa naj pošljejo Hearst-a, Morgana, Itockefellerja in druge kapitalistične pijavke, katere imajo interes, da se Mehika zasede. S seboj tudi lahko vzamejo južno-coloradskega diktatorja, gen. rhase-a in njegovo bando, da tam izkažejo silni pogum, katerega so imeli tukaj v Colorado nad ženami in otroci. Mislim, da bi jim kmalu srce v hlače padlo, ko bi prišli čez Rio Grande.
V	našem slovenskem socialističnem gibanju, oziroma v organizaciji, se je pokazalo par grdih madežev. To je tistih par sodru-gov (?), kateri smatrajo svobodo-miseljno glasilo "Glas Svobode" za prizivni in porotni odbor Jugoslovanske soc. zveze. Ne vem, kako so se mogli tako daleč izpo-zabiti. Še večja neumnost pa je od ljudi okoli "Glas Svobode", ki hočejo na vsak način vedeti, da je "Glas Svobde" socialistični list.
Pozdravim vse sodruge sirom Amerike!
Za socializem
J. Mekinda.
za vas, kaj T To bi nosilo obresti. Ampak za rdečkarjev gros ne boš kadil po 25c cigare, niti pil šampanjca.
"Sepridemo" stresa svojo jezo tudi nad nekaterimi, ki imajo svoje žene in otroke v starem kra ju. Well, ali ni boljše imeti žene in otroke, kakor pa oelibatirati? Ali ste pozabili, kam je to pripeljalo Kx Rev. Šmida ?—Kdor je v steklenem paviljonu, je zanj mnogo bolje, da ne meče kamenja.— Revšo klati nekaj o izprijenosti. Kje pa je več izprijenih ljudi, kot v deželah, kjer vlada klerika-lizem? Ozrite se v Španijo, na Kranjsko itd. Seveda, ta sprijenost je druga reč; on misli, da je delavec sprijen zato, ker se ne pusti lepo skubsti od takih popov, kot je sam. Če bi delavec prinesel ob vsaki pedi pol v farovž, potem bi bil delavec fest, drugače je pa izpriden. Ne boš kaše pihal, Luka! Ti lahko te reči poješ tvojim bravcem, ne pa zavednim delavcem; humbug takihle rakov, ki nazaj vesljajo, predobro poznamo. — Toliko za danes.—Pridem še.
morejo uiti ne znajo. Mi držimo	splošnem galosavnju in konven-
do zadnje pičice vse, ksr smo pi-	ciji.
sal i, v popolnem obsegu, lineno-	Sprejeta resolucija se pošlje v
vati dopisnika 'Proletarca' "laž-	Glasilo S. N. P. J., Proletarec, Gl.
nivca" in "tatu" ni težko, ali bo-	Sv. in N. V.
jim se, da bo to dokazati malo	John Pečnik,
težje, zato vračamo vse laŽnjivce,	predsednik shoda.
sleparje in spridence "Črnemu	John Cerne,
vranu & Co." I	zapisnikar shoda.
Take nesramnosti, ki se čitajo	•
v "A. S.", je menda zmožen pi-*	Ely, Min.
sati le pristen, v katoliški veri	V nekolikih besedah odgovorim
dobro podkovano revše, ali pa	sledeče: Vedi Frank M. Delach,
kakšen "šprican" štajerski kro-	da kar je bilo v dopisu iz Kly v
kar, ki n»' želi druzega kot delati	št. 343 tega lista priobčeno glede
zgago med slov.narodom in pogin	tvojega odstopa od Čitalnice, se in
vsakemu, kdor ne trobi v njegov	slišal od nekaterih znancev, ki še petuajslstoletni rog, in kdor ne zdaj živijo. Ko sem omenjene be-
znosi zadnjih, s krvavo-žuljevimi	sede. pisal ,nisem mislil hudo, tem-
rokami prisluženih centov v nje-	več smatral sem za novico. Ako
govo nikdar polno bisago, da se	so znanci laž govorili, tega jaz ne-
on masti ž njimi.
Aurora, 111.
Cenjeni sodrug urednik:—
Namenil sem se napisati par vrstic v našemu Proletareu, pa Vas prosim, da mi odstopite malo prostora.—Z delom gre sedaj bolj slabo, drugače smo pa še vse eno dobre volje. Bogati smo tako hudo, da se nam še ni treba družili s socialisti, s tistimi puhlo-glavei- kakor nas nazviljejo omikani gospodje-— ki žele "talati" Kdor pozna tukajšnje razmere, bo že vedeP, kani to meri.
Danes bi rad spregovoril par besed o še nečem drugem. Berem razne dopise od sodrugov dopisovalcev. Zelo me je zanimal dopis v štev. 341, iz Guun, Wyo., od K. T. Dober dopis. Tudi jaz se strinjam z dopisnikom. Trdim namreč, da če ne bi zavedno delavstvo bilo tako popustljivo in kratkovidno, bi že «lavnaj spoznalo svobodomiselnost, ki jo za stopa G. S. Moje neomajano men-nje je, da nam v mnogih slučajih svobodaši več škodujejo, kot pa klerikalci, .laz nisem naročnik nc na G. S., ne A. S., zasledujem pa polje obeh in vidim, da je na eni strani odprt sovražnik, med tem ko je na drugi potuhnjen. Kaj pomaga, če čitaš v listu, o kate retn sanjaš svoj ideal nekaj do brega, ko pa vse tisto pri prvi priliki zakadi lastnik, ki mora gledati za svoje interese, v blato pa ti umaže vse. Dostikrat je bil vržen ta ideal tistih, ki podpirajo svobodaštvo, v blato. Križ je sa mo to, ker naši delavci tako radi pregledajo in pozabljajo.
Ali napr. ni to smešno,-da delavci kupujejo privatni osebi tiskarno in stroje, o čemer ne bodo imeli nikdar nobene odločilne be sedet Narobe: prav po tolovajsko bodo enkrat napadeni, kakor zna pač to gospodar linotvpa. Prav ima Proletarec, da te stvari osve-ti; to je njegova dolžnost. Ce m bi tega storil, bi se mu lahko enkrat očitalo, da je bil brezbrižen in da ni pokazal še ob pravem ča su nevarnosti, ki preti nešemu de lavstvu. Proletarčevo stališče j< pravo! Le tako naprej!
John Blažič.
Springfield, 111.
V št. 41 Amer. Slovenca se je zopet zmagovito izkazal javnosti neki — "Sepridemo". Dotičnik je baje visokoškolec, ker se poslužuje visokih besed, da bi jih navaden rdečkar res ne rabil. Svinje in podobna itnena so za dopisuna najvišja učenost. Pa kaj naj pričakujemo od takih pobožnjakov drugega kot psovke? To je edi no, kar znajo. Da bi se zanimali za delavsko politično in gospodarsko organizacijo, o, tega ne. Ali je kaj čudnega potem, če razni McNaughtoni in Rockefellerji šikanirajo delavce, ko vedo, da imajo za seboj takele bravce, kakršne vzgaja Amerik. Slovenec?-•
Priporoča naj postavimo njemu všeč poslopje, ki bo naša list. To odločno odklanjamo. Prvič zato ,ker to naposled ne bi bilo naše ,drugiČ ps zato, ker se res nečem o podati v zvezo s poslopjem
—	ki je, kskor ste sami rekli — v zvezi z gnojnico. Novo poslopje
—	to bi bila denarna kovačnica
Springfield, 111.
Tesarjev sin Kr-ist. je rekel "Varujte se onih, ki Vam priliz njeno govorijo, od znotraj pa so grabežljivi volkovi." To velja ravno o naših ta "črnih", zlasti od kar so prečitali dopis v "Pro letareu" z dne 31. marca. V živo jih je zadel in prepričani smo, da je marsikaterega —* posebno na šega "častitega" — kar v dnu duše speklo, ko se je videl raz krikanega, ko je čital britko res nieo. In besneli so kakor na po blazni derviši, krikali in vikali vpili in pretili eden drugemu, ker je bilo vžaljeno njih črno "veli čanstvo". Kajpada mi smo se jim pomilovalno smejali, njih one mogli jezici in čakali, kaj bojo ti junaki žalostne postave odgo vorili. Skrpucali so z združenimi močmi klavern dopis, ki ga je priobčil "A. dne 10. aprila in katerega je podpisal njih 'Turški Paša', Ovrgli niso v dopisu niti jedne naših trditev, ker jih ne
morem preštudirat. Moje živi je
Vprašani Vas, katoliški Slo- nje je pošteno in tudi za sebe skr-enci springfieldski: Kako spo-jbim. Kar je ,je to, da v bodoče se
•a i
azumljenje je bilo poprej mi nami, dokler ni prišel med nas mož, kateremu je iz nebes dana naloga skrbeti za naše duše in oznanjevati Kristov nauk, ne pa lelati zdražbo, sejati prepir a vse to za njegovo toistno vkorist, na stroške nezavednih delavcev!! vdaj je bilo med nami tako sovraštvo, kot je ravno sedaj? Jaz mislim, da nikoli in bi tudi ne >ilo nikoli, ako bi bili Vi malo »olj oprezni, da bi ne gojili gada na svojih prsih, kakor ga gojite sedaj. Ali morete reči, da niso North-čani prišli na veselico, kadar ste jo Vi priredili in naobrat-no? < bi kar pa je prišel oznanova-ee duševne teme, je odpadlo vse. Zakaj mu ne pokaže te pot, po kateri je prišel v Springfield, da odide po tisti zopet nazaj? Potem bi med nami zavladala zopet sloga in bratska ljubezen, katere pa on prav nič ne pozna. Ako ga boste redili še naprej kakor se je neki 011 izrazil, da tisto pest ta 'rdečih" bo on sam pohrustal --posledice si boste pripisali sami sebi. Vem, da je še nekaj možakov v Southu, da se ne bodo pustili komandirati "pritepencu" in upam,, da boste v kratkem za-grineli vsi z enim glasom: "Šlevt, ven iz Springfileda, drugače ne »o miru!"	K. B.
Breezy Hill, Kans.
Mnogo se je že pisalo v različnih slovenskih listih glede združenja vseh slovensko naprednih podpornih jednot in zvez. Tudi v naši naselbini začelo se je članstvo zavedati in nastalo je prav živahno gibanje za to važno in prekoristno stvar. V to svrho je zato pripravljam odbor sklical skupno sejo dne 23. aprila ob 6 uri zvečer.
Skupne seje udeležila so se sledeča društva: Društ. sv. Barbare št. 41.; S. \ P. J. št. 65.< S. S.
Z. št. 48.; S. I) P Z. št. 30.: A. S. B P D št. II ; S I). P. & P. I). št. 12.
člani so v polnom številu obiskali ta shod in vsi so bili za združenje. Na dnevnem redu j<4 bilo precej pomenljivih točk, in se je razpravljalo o koristi, ki bi jo imela potem ta združena organi-zacija. Navzoči zborovalci sa nato sprejeli sledečo
točeni bolj prepričati o novicah, ki jih hodem v javnosti podajal.
Jutro.
združeuje, da čim prej spregledajo iz svojega sna in da nam sledijo, ker to je tudi prava pot za naš slovenski narod.
Vsem bodi geslo: Vsi za jedno-ga, jed en za vse!
Za dr. S. N. P. J. št. 209.
-F. Zimerman.
Za dr. S. S. P Z. št. 131.
F. Deželak.
Za dr. S. I) P in Penz. št. 24.
J. Kanje.
Fr. Zimerman, preds.
.los. Aubel, zap.
Pittsburgh, Pa.
Večina tukajšuim rojakom je že znano, da se je početkotu tega leta tukajšno delavstvo vseh narodnosti zavzelo za ustanovijenje konzumnih trgovin. Isto je izpo-slovalo 30. januarja t. I. charter na ime "Federated Co-operative Association ".
Da se pa zaiiiore ugoditi na rodnostim v raznih distriktih ,se hoče. ako le mogoče, odpreti filial-ke po narodnostih. Kar se naše narodnosti tiče, je prišlo do sklepa .spraviti zadostno število članov skupaj v Lawrenceville «li-stiiktu in v N, S. okrok Chestnut in Ohio St.
Naši rojaki kažejo precej zanimanja za to prekoristno delavsko gibanje,v svrho znižanja cen živ-Ijenskih potrebščin.Do sedaj se je že precej rojakov vpisalo Članom a lie še zadosti, da bi zamogli odpreti filialko. Zatorej rojaki, katerim j»» na tem, da se ta delavstvu koristna ideja uresniči, na delo za svojo filialko.
Ta ideja se med Slovenci že del j časa goji ,a žel še ni prišlo do uresničenja. Po mojen mnenju nam bode toliko ložje zdaj (tem potoni) priti do konzumne trgovine. ker danes ne stojimo na tem lelu samo Slovenci, ampak tudi Irugi narodi. Po velikosti tu-\ajšne naselbine računajoč, sme o trdim, da laliko ustanovimo Ive močni filialki v že omenjenih distriktih - naše narodnosti. Treba je le malo več zanimanja.
Ker že od početka zasledujem to gibanje - iti vsekakor odobravam - sem vsak čas pripravljen lajati rojakom ožje informacije in želim, da bi se tudi ostali rojaki bolj zanimali, ter prej kot mogoče spravili zadostno število članov skupaj za slovensko filialko.
Omenim naj še, da nikakor nc zadostuje gola simpatija (vsaj v začetku ne), kajti pri otvoritvi se za more računati le na članstvo. Pozdrav zavednemu delavstvu, Blaž Novak.
RKSOLTT
1)	Združitev ali spojitev naj se zvrši za vse prizadete organizacije enakopravno ,to pa radi tega, da se popolnoma odpravi strah o besedi podjarmi jen je ali priklo-pitev in poniženje.
2)	Ne stri jamo se, da bi se člani prizadetih društev ponovno pod vrgli zdravniški preiskavi, to pa raditega, ker veliko je članov, ki so jih zapustila mlada leta ,in veliko jih je, ko so že mogoče pohabljeni vsled nezgod današnjega sistema, kol taki bi potem zgubili deležnost naše. družbe.
3)	Pripravljeni smo, da se zdru žimo v eno skupino, ne glede na premoženje tikajočih se orga nizacij, kajti naše geslo naj bo: Vsi za enega, eden za vse.
4)	Apeliramo na pripravljalni odbor, izvoljen na skupni konferenci meseca jan. t. 1. v Chicago v spodbujo delovanja za hitrejši sporazum k združenju. Temu od boru pripoznamo teško nalogo katera jim je poverjena, vendar minulo je že tri mesece a sedaj se je še malo slišalo o njih delo vanju. «
5)	Poživljamo vsa društva po drugih naselbinah, da sklicujejo skupne seje, ter naznanjajo njih mnenje o združenju, ker le na ta način se lahko sporazumemo
Nokomis, 111.
RESOLUCIJA, katera je bila sprejeta od skupnih društev v nedeljo 26. aprila 1. in to: S. N. P. J. št. 200;.S. S. P Z. št. 131 in S. D. P. in Penz. dr. št. 24.
1)	Zgoraj omenjena društva so v sporazumu za združitev. Naj bi si bilo po kateri poti hoče. Samo da se zjedinimo. Zahtevamo ,pa varstvo premoženja.
2)	Ime "Organizacije" u •slučaju združitve vseh Jednot in Zvez prepustimo skupni konvenciji.
3)	Protestiramo proti vsakemu članu(ici), posebno pa uradniku, kateri je protivnik združitve.
4)	Protestiramo tudi za novo zdravniško preiskavo glede vise zavarova.nine.
5)	Kar se tiče odpravnine, naj bi se upeljal penzijski sklad, kateri pa ne bi smel biti v dotiki z drugimi skladi.
6)	Apeliramo na uradnike pri pravljanega odbora, da delujejo kakor hitro mogoče za splošno glasovanje združitve.
1) Pripravljam odbor naj gleda. da tipelje več vrsti zavaroval nib razredov. Da se morejo člani (ce) poljubno zavarovati, da ne bodo člani (ce) kaj prizadeti, od nosno oškodovani, kateri sedaj pripadajo k več organizacijam.
Obenem pozivamo vse ostale
Detroit, Mich.
Cenjeno uredništvo:—
Ker se le malo sliši iz naše naselbine, sem se namenil jaz napisati par besed v naš delavski list Proletarec, ^zakar prosim da mi odstopite malo prostora.
Delavske razmere so pri nas skrajno neugodne. Delavstvo bega od tovarne do tovarne in išče dela; brez «lela delavstvu ni mogoče vzdrževati samega sebe in družino. Ali dela ni. Gospodarska kriza se čuti vsepovsod. Kam naj s«* človek obrne za delom? To je pač teška misel. - - Vs«'stranska poročila široni Amerike s«* glas«* enako: brezposelnost vsepovsod. Kruti časi za obstanek so prinesli mnogim verskim fanatikom nekaj spoznanja; mnogi so začeli misliti, «la to le nemore biti božja volja, da je tako. Dokler se moli in dela — gre; ali ko s«' zapre tovarna ,je lahko cerkev odprta noč in «lan, in verniki lahko v nji pre-pevajo psalm«' in molijo, kar se «la — z nebes ne pade nič. Tovarna j«' jačja ko cerkev! In /ato hočejo delavci imeti pred vsem odprta vrata tovarne, preje kakor pa o«lprata vrata cerkve.
Delavec, ki je vse produciral. mora sedaj lepo molčati, če prav nima gmotnih sredstev; ključ tovarne ima kapitalist in ne delavstvo. Delastvo molči in stradaj. Tako so te učili in t«' še uče razni izkoriščevalci. Nikdar ti niso priporočili, da se organiziraj gospo-«larsko in politično, «la si boš lag-Ije priboril svoj«« pravice, vedno s<» ti pridigovali. «la bo«li ponižen, hlapec vedno in povsod. In sedaj s«* ta nauk maščuje nad teboj. Well, ali jo kje pomoči? Dovolj! Samo spregle«lati moraš enkrat in s«» otresti tistih predsodkov. Ci-taj socialističko časopisje in knji ge. pri«li v organizacijo in pouči , kaj socialisti zahtevajo. Vsakega delavca «lolžnost je, da se zanima za svoj razred, za svojo organizacijo. V organizaciji «lela-\ «'C izv«\ kaj je njemu v korist in kaj mu je v kvar; skratka: v organizaciji iznajde, «la je njegovo izboljšanje odvisno od njegove lastn«' moči in od nikogar «iruze-sra!
Slovenski delavci v Ameriki imamo dva dobra časopisa, to Proletarec in Glasilo S. N. P. J. Delujmo za razširitev teh dveh z vsemi našimi močmi, a ob enem ne pozabimo na politično in gospodarsko organizacijo. Proč z izgovori, ki ne veljajo nič. Proč o«l alkohola in kvart: kajti to ne bo prineslo delavstvu nobenih po-boljškov, niti končne zmage, ampak ga bo še bolj zasužnjilo.
Slovenski «Iclavci v Dotroitu! Jugoslovanski socialistični klub št. 114 ima svoje redne seje vsa ko prvo in tretjo nedeljo v mesecu na 1184 Russcll St. Pridite k seji in postanite člani kluba. Seje kluba so javne in se jih torej vdo-loži lahko vsak.
Konečno pozivljem še člane kluba, «la se redno udeležujejo si'j. kajti če se članstvo samo za« nima za vzornost delovanja, je to že samo ob sebi najlepši del agitacije za našo stvar.
Socialistični pozdrav vsem so drugom široni Amerike!
N. Bajee.
Jaz ga rad čitam, ker iz njega iz-p rev id im, da se dobro poganja za delavske interese. Zatorej le vkup delavci, organizirajmo se tudi na političnem polju, «la ne bodemo tako zatirani od naših delodajal-cev. V današnji mizeriji in bedi mora eden delavec «lelati za dva, ako gre pa kakšen brezposelni uprašati za delo, mu pa prevzetni delovodje reče, da ima delavcev dovolj in s«* siromašnemu delavcu smeja v obraz.
Letošnje leto je posebno slabo na "pacifičnern obrežju", V večjih mestih, kot j«' S«*attle .hodijo brezposelni delavci trum o ms p0 mestnih ulicah in ponujajo svojo delavno moč na prodaj za vsako še tako bersško ceno. K«lor hoče delo, dotični si mora kupiti slabo delo pri "Employment shark".
Tukaj na Black Diamond se pa tako ne dobi dela, k«*r je družba zaprla eden rov, katerega tukaj imenujemo "B. mine". Na unij-ski seji je bilo sklenjeno, da so in* sme novincev popred jemati na delo, dokler vsi stari brezposelni delavci ne «lobe dela. Slišal sem š«* eno novico, ali pravzaprav staro obrabljeno frazo naših duhovnih petelinov. Tukajšnji katoliški duhovnik, Rev. Mlinar, se je pre-cej hudo razjezil na velikonočno nedeljo na«l svojimi ovčicami, ker bolj slabo obiskujejo škofovo cerkev. Mož je bil zelo proti podpornim drtištvam, češ, «la niso zanič in da je boljše ako člani pome-čejo v peč društvene knjige in svoje članske knjižice. Ško«la, ker nisem bil navzoč, da bi malo bolj natanko opisal, kako se je zgražal na«! svojimi ovčicami. Morda j«- župniku žal, ker dotič-nih dolarjev ,katere mi plačujemo za asesment pri društvih — ne «lobi on, katere bi seveda potem lahko za pil.
S proletarskim poz«lravom L. Debeljak.
Ely, Minn.
Ker j«- to moj prvi «lopis v vašem cenjenem listu, vas prosim za nekoliko prostora. Kar se tiče dela po rudnikih, se dela še precej dobro. - Kn rudnik .po imenu 'Sibblv mine", je družba zaprla na polovico. V omenjenem rudniku se sedaj dela samo po «Ine-vu, zaradi tega je še večje število »rezposelnih delavcev. Vreme imamo tiuli vsaki dan ugodnejše, ta r nas je ta malih elySkih farmarjev smo se že začeli od krompirja pogovarjati, ker ga bode <malu treba sa«liti.
IVm potom tiuli naznanjam članom društva štev. 20 A. S. B. P. društvo v Ely, Minn., «la društvo zboruje vsako «lnigo nedeljo v nu'secu točno ob 2. uri popoldan v Frank Verantovi «Ivorani, ne pa vsako tretjo nedeljo, kakor je )ilo pomotoma priobčeno v imeniku krajevnih društev.
Pozdrav vsem zavednim slovenskim delavcem.
Louis Champa, predsednik.
Black Diamond, Wash
Ker se še nisem nikoli oglasil v našem delavskem listu "Proleta-hočom danes malo opisati
r«-c
razmere v tukajšnji naselbini Delavske razmere niso nič kaj po sebno ugodne. Dela se samo po tri do štiri dni na teden, zraven tega pa so Se slabi premogovi rovi globoki in nopalnjeni s plinom tako da nam dajo že kapitalisti dosti odloga, da ne postanemo preveč bogati. Sploh smo vsi re veži, posebno pa še samci, ravno toliko se zasluži, «la se pošteno preživitno.
Napredni tukajšnji rojaki mislim
o «
da niso ravno preveč, mnogo bol, èlane(ice), kateri so protivniki za I bi morali čitati "Proletarca"
Glencoe, 0.
Sporočiti vam imam žalostno novico. Dne 20. aprila nam je pobrala smrtna kosa našega priljubljenega brata Tvana Plcskova v starosti 58 let. Pokojni je bil doma iz Kamnice pri Novem Mestu in živel v Z. dr. nad 20 let. V stari domovini zapušča soprogo in neznano koliko otrok. V Ameriki ima eno hčer, pred nekaj leti je živela v Pittsburghu, njeno sedanje bivališče pa nam je neznano. Pokojnega smo pokopali dne 21. aprila. Bodi mu lahka zemlja.
P. Dolenc.
Johnstown, Pa.
Tukaj se nahaja mala slovenska naselbina (Kelso). Nobenemu rojaku ne svetujem, da bi prišel semkaj uprašati za «lelo, ker ga nobeden ne bode dobil. Tukaj je sedaj štrajk. Mi srno bogate lastnike premogokov vprašali za nekoliko boljša plačo, niso pa hoteli nas uslišati, ter so rajši zaprli rov za nedoločen čas.
Rov lastuje "Barncburg Coal Co." Kadar se bode začelo z «le-lom, takrat bodem že poročal.
Ssoc. pozdravom
J. Korošec.
——— —♦— i.
Na roki je še par sto iztisov majniiko izdaje Proletarca Soči-alittični klubi ali posamezniki jih lahko naroče, dokler je še čas Majniška izdaja je najpriprav-nejše sredstvo za agitacijo za pridobivanje novih naročnikov. Se lite po njih. Cene so običajne.
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
UaiAMOv I *>!>* d rut 14.
not.
PODPORNA ZVEZA
inkorporlraa« tt april« IM v Uri«vi H»nn.
Sedež: Conemaugti, Pa.
ULAVNI UBADNIKJ:
Predsednik: FttAN PAVLOVGlC, box 705, Couemaugh, Pa Podpreds*dmk: JOA1P ZOKKO, B. P. D. 3, box «l|a, West Newton, Fa. Tainik- ALOJZIJ BAVPEK, box 187, Conemaugh, Pa. Poiotei tajuik: IVAN PROSTOB, box 120, Export, Fa Blairainik' JOSIP Ž K LE, «108 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. ™ ni blaKajuik: JOSIP MAHlSClC, 6408 St. Hair Ave., Cleveland, 01
ZAUPNIK: .
»
ANDREJ VIDBIH, box 523, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lovk bo* 57, Couemaugh, Pa. FRAN TOMAŽU", 2. nadzornik, Oarjr, lnd, Toleston, Sta, box 73. NIKOLAJ POVftE, 3. nndz, l Craib »t, Numrey Hill. N. S. Pittsburg, Pa.
POROTNIKI:
IVAN GORftEK, 1 porotnik, Weat Mineral, Kansas, box 211. J \KOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Ohio Street, Johnstown, Pa ALJOZIJ KARUNGER, 3. porotnik, Qirard, Kansas, K. F. D. 4. box 80.
i t. silno sredstvo. Ako je njih srce tako dobrohotno, toraj naj aamo puste delavske vrste v boju, da
m smejo sami bojevati in uporabiti vsa pota nJim ugodna /.a njih inago, edino je, naj jim dovole rabiti enaka sredstva kot jih rabi njih nasprotnik; dajo naj jim enake pravice kot kapitalističnim magnatom in jih puste v miru, da se sami bojujejo s svojim sovražnikom, kot na primer, ko dovolijo lastnikom podzemeljskih rovov. da sinejo nastaviti svoje privatne straže, vojaštvo in druge najete pretepače, da smejo moriti in streljati na ubogega delavca rudokopa in steni tako rečeno zavarujejo svojo vrednost, puste naj ravno tako tudi delavce, ki bore za svoje pravice za izboljšanje svojega življenja ter obsta ¡»ek svoje družine, da se imajo tu d; ti polno pravico oborožiti in J vzeta. In to brez boja. brez žrtev, nastopiti napram svojemu so vraž- katere danes zahtevajo od teb« niku gospodarju kapitalistu, da kapitalistične vlade predno zamo
v združenih državah še za časa predsednika A. Liucolua
Delavci, koliko časa bodete še to poslušali in gledali ne tla bi kc maščevali nsd tem brezsrčnim in divjim postopanjem. Delavec, proletarec izbudi se in pojdi na dr lo, agitiraj in širi. od ust do u*t, izvrši nalogo ki ti jo nakladajo enake pravice narave, da se osvobodiš in si pridobiš to, kar je potoni zakona narave tvoje. To pa lahko izvršiš steni, da vedno in pdvsod deluješ za delavsko in socialistično stranko,.katera edina ima pogoj in sredstva za iz-boljšek tvojega položaja, še tem laglje to storiš brez vsacega bo ja, ako samo glasuješ ob času volitev za kandidate socialistične stranke, jih postaviš v urade in tako zadobis pravo moč, katera ti je danes prikrajšana in od
• Glencoe, Ohio.
'enjeno uredništvo: — Zopet Vam poročam žalostno ovico, ki se je pripetila v tukajšnji naselbini dne 22. aprila. Ta an nam je pobrala iz naše sre-ine smrtna kosa Terezijo Žibert soproga .los. Žiberta. Ranjka je ila 2H let stara in je bolehala nad ve leti. iu je irpela različne zdra-nike, toda vse ni nič pomagalo» 20. aprila je šla k zdravniku v NVhiling, W. Va , drugi dan pa je morala v postelj iz katere ni več vstala. Pokojnica zapušča soproga in štiri nedorasle otročiče, svo-e starše iu brate, vsi v Zed. drža ah.
Lahka ji žemljica.	X.
VKUOVNlZDRAVNIK.
F. J Kern, M D, 6202 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio
GLAVNI URAD v hid i At. 4« Main Street, Conemaugh, Pa.
FOMOtNI ODBOR.
Drenielj Joief, box 275, Conetnaugh, Pa. Gainik Ivan, R. F. 0. 3, box 54, Johnstowu, Pa. Zaman Prano, box 5.j6, Concmuujih, Pa. Klinar Martin, 812 Chestuut street, Johnstowu, Pa. Rupert Jakob, box 238, Soth Fork, Pa. Gabrenja Matija, R. D. 1, box 120, Johnstown, Pa.
DBiPHAVi IALXI ODBOR ZA ZDRUSTKV SLOVENSKIH PODPORNIH I hlačniki postavili v korist delav-* *	NAPREDNIH ORGANIZACIJ.
Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Couemaugh, Pa, ilau S. D. P. Zavertnik Joief, 2821 Crawford Ave, Chicago, 111, ilau S. N. P. Martin Kouda. 2656 So. Crawford Ave, Chicago, 111, i-lau krast Anton, P. O. New Duluth, Minn., i'lan S. N. P. J. atetaniu- Martin, box 78, Franklin, Kans, ¿lan dr. sv. Barbare. Mostar Josip, U. Box 351, Stuunton. Ill, ilau S. D. P. & P. D. Goršek ¿van, box 211, West Mineral, Kans, ilau A. S. B. P. D.
se izvojujeta in stem ob enim za-jamči delavcu, ki je v borbi za svoje življenje, da se tudi on lah-j ko brani's puško v* roki kot nje gov nasprotnik in da si tudi delavec stem lahko zavaruje svoje življenje. Mi se ne moremo spomniti niti na «mi sam slučaj, da bi s< sploh še kedaj državni rjavo]
res dobiti boljši se in svojce.
košček kruha
T. Godina.
P. Z. J.
a. P. Z.
cev oziroma, da bi varovali interese delavcev štrajkarjev, vemo pa, da ti vedno stoje ua strani
lastnikov kapitalistov.Dovolj nam. ,	,
i » • i t-	u . tem zborovanju so za združitev a
je jasen slučaj v borbi za življen j.	j
ski izbolšek iz West Virginia in
Marianna, Pa. Resolucija za združenje.
)ne 26. aprila se je tukaj vrši skupen shod vseh tukajšnjih društev: št. 171 SNP.I, št. 71 SSPZ, ;t. 8 SI)PZ. in penzijske družbe. Na tem shodu se je z ozirom na združenje podpornih jednot in zvez zaključilo sledeče:
1. Vsa društva zastopana na
Delegatje za združtveni sestanek dne 14 jauuarja 1914.
Viljem Sitar, box 57, Couemaugh, Pa. Rebolj Ivan, Glencoe, Ohio. Stefan Zabric, box 227, Garrett, Pa. Birk Zofija, 602« Glass ave.; Cleveland, Ohio.
Uraduo Glasilo: PROLKARTC, 4006 W. 31st Street, Chicago, IU. Cenjena druAtva, oziroma njih uradniki, eo uljudno proieni, pošiljati *ae dopise in denar, naravnost ua glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ae poiilja giasom pravil, edino potom Poitnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih
aakaznic, nikakor pa ne potom privatnih iekov.	.
V slučaju, ta opaxijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake J<* le seuvala in hujskala ter se pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri- poslabšala razmere v boju med hodnje popravi.	I delavci in kapitalisti. A zvezna
država je ravno tako ostala brez vsakega dovolnega uspeha ali ka
iz Colorado premogokopov in rav-notako iz inichiganskega bakre-| nega okraja.
V državah Michigan in Colora do so s«' nam pokazali popolnoma ne zmožnim postavo-dajalci za poravnavo med delavci in kapitalisti. Ravno nasprotno v obeh dr žavah se je izkazalo, da milica
NEKAJ 0 NAŠEM GIBANJU.
Med ameriškimi Slovenci ima socializem še čudne vrste pristaše. Priznati moramo, da si socializem mnogi razlagajo po svoje, ki pa ne soglaša z nauki Kari Marksa. —Kje leži vzrok? Ako pogledamo zgodovino, lahko iznajdemo, da se je pri nas začela propaganda za nekakšne vrste svobodoiniseljn socializem, predno se je učvrstil nauk Kari Marksa. S to mešanco so posamezniki začeli agitacijo v smislu razrednega boja. Pri tej mešanci naleti socializem na odpor Te vrste socialisti si v svoji sebičnosti domišljajo, da je organizacija brez potrebna. Ako pa pride jo v organizacijo, se jim zdi, da se jim krajša osebna svoboda, zato, ker se nanje apelira, da spolnjujejo strankino disciplino.
Pa dotaknimo se malce svobodomiselnosti. Kaj je svobodomiselnost? Svobodna misel je kulturen pojni in ne pozna nobenega razrednega boja. Bavi se le z verskimi boji in dvomi in kot s tako menijo svobodomisleci, bodo o-«vobodili vse delavstvo izpod kapitalizma. Ne more se torej svobodomiselnost in socializem metati v en žakelj, kar se pa od strani zmesanih socialistov, žal, čestokrat dogaja. Če se kdo odpove cerkvi ali veri, s tem še z daleka ni rečeno, da je postal raz-rednozaveden. in ker ni razredno zaveden, ker ne pripozna razrednega boja med delom in kapitalom, tudi ni socialist; lahko pa je svobodomislec. Nehote se spomnim slučaja, ki se je pripetil nedavno. Neka oseba je zatrjevala, da socialističnega mišljenja, da je socialist; na uprašanje pa, iz kakšnih vzrokov pride do tega zaključka, je dejal, da zato, ker pripada k podporni organizaciji, ki je sprejela socialistično načelo, in ker je proglašena od nasprotnikov kot socalistična. In to ni bil samo edinec: takih "sodru-gov" je več. Taki "sodrugi" pa, ko pridejo v stranko, več škodujejo, kakor pa koristijo strankinem gibanju.
Druge vrste socialisti so zopet, ki vidijo v stranki svojo osebno korist. Pridejo v stranko trgovci, ker mislijo, da bo to kaj neslo; nekako tako pridejo naokoli kakor salunerji na piknik.Razume se samoobsebi, da so te vrste socialisti še mnogo slabši ,kakor prvi. Zakaj socializem stremi po odpravi privatne lastnine, tak bizniss-
men je pa prišel morda v stranko z namenom ,da sebe gospodarsko opomore.
Dobro znani slovenski publicist
li spojitev:
2. združenje naj se izvrši brez ponovne zdravniške preiskave;
.'1. ua ime nove podporne orga nizacije naj se ne gleda;
4.	v združeni organizaciji naj se vpelje štiri razrede za posmrt nino in sicer za $150.00, $600.00 $1000.00 in $1500.00;
5.	Bolniška podpora naj bo dnevno $1, $2, $3;
6.	('lanom naj bi se dovolilo za varovati za najnižjo vsmrtnino in najvišjo bol. podporo in obratno ali pa oboje;
7.	Člani nad 45 let stari naj se
ke splošne koristi, vse kar je ta,	.	....	. . .
izvršila jo edino le, <la je napra-k »P"^0 v V,SJ1. ,'azr'"i^a1k°,r vila preiakavo: „i pa poravnala ™,*150™ V™«™»*	bo>
niške podpore na dan;
8. kateri član bi se želel zava
Socialni! problemi" o teh socia-1Zv^nem"in drTavnem p^sUv^aTI rovati i»nižjega v višji razred, se
sfcVU	-	mora pustiti zdravniško preiskati
Ako bi dovolili štrajkujočim Pole* "«vedenih razredov naj bakrenim rudarjem v Michiganu bi * v družen i organizaciji vpel
enako pravo rabiti orožje, kot so Mal° Ppn«J°- X	naJ bl
ga imeli lastniki rudnikov in dab',anov na<1 45 let starih ne sprej,
malo Kateri član bi želel vsto
, 4t ..	..... . .ničesar. Bakreni m premogovni
sodr. Abditus pravi v svoji knjigi ,	, » ,
... . , .,, , | baroni so se posmehovali obema: Socialni proKI— - ------ 1
listih sledeče:
"Socialisti, ki stremi le za go
spodarskim in administrativnim
preobratom današnje družbe, ker
je on sam onemogel, samo zaradi
lastnega gmotnega položaja je so-	»mi
eialist samo na pol. Zakaj izbolj- l>i osta,la ni,1,ca ,loma' i>otem b,|llit: nli ni.:.tftn:t: Am**** raz
šate temu človeku njegovo dru- ,)ila et'la stvhr vs0 dru^ače *zPa" V 8,1 ^nst.°»>,t	iaz
umu ll()WKl» "JAKOVO aru-	T,nri.rnt k: r»o,rr-ni»;i; n« reda v penzijo. bi se moral po<
žalmo stališče na kakoršnikoli ne- a;.le ^aikrat bl srP ^!ablJl na"	V1.eči J„vniSki preiskavi
11 o i »i Kr, „..„„J jet! pretepači in štrajkujoči ru-	v,eu ^ra\niSKi pr« isksm. socialistični način i>a no zavergel ... r. - t« ,.,^.«1,ti.,m„h 7Ka|.a Uin » lftSll,nnitl d ar ji n ce a stvar h bila konča- To »«'«olueijo je skupno zPoro
brezobzirno svoje (tosedanje aru-| *	, , .	...	,„nL ai-i<%niln itrinhč ti v v«e
vnlm<» n»Jipln	v coloradski prcmogarski in- an'	pnotniti \ \se
zaono naceiO.	Ll„«triiolnr vnini hi Kila 9* rlavnn	^ tičocih se jednot in zvez
Omogočite na priliko takemu »ustnjelni \ojni bi bila ze da\nni >-
bitka končana, ako bi se dovolilo
nja, Jos. Milanich.
•	4 ,	,	i niiKa Končana aKo ni se (io^>«»> Predsednik skupnega zborova
socialističnemu delavcu, da gmot- 1 ,	SKU 1,1 _H
.m, pridobi s tem, da kazi stavko ^rajkarjem nabiti orožje,
smejo to rabiti najeti pretepači! Mihael t ebasek, zapisnikar.
—	V Jamestownu, N. Y,, je izvoljen eden socialist v mestni zbor.
—	Sodruga Emil Seidel in Victor Berger v Milwaukee tožita ča sopisa "The Free Press" in 'Germania Herald* za 'criminal libel', ker sta ob času zadnjega volilnega boja pisala, da so sodrugi za časa Seidlove administracije vzeli nekako podkupnino od neke trgovine. Stvar je sedaj pred sodiščem.
Razno»
Davis, W. Va.
listo nedeljo, kakor seja društva! iopoin¡ino poveljstvo S. N I». ,1. in siecr ob 1. uri po- k,,. 0(iteRUje vojaški i
Obsojen denunciant v kuti. Viški frančiškan pater Arhangel, ki je t udi katehet na viški šoli, je bil obsojen pred okrajnim sodiščem v Ljubljani na 40 kron glo-Naznajam članom tukajšnjega ali |ia 4H ur zapora Pobožni socialističnega kluba št. 139, da jcutttr na,ureč dcnunciral juri-se bode vršila klubova seja ravno H|a (iaSperja pekleta ua vojaško
da se Pe-guje vojaški službi in da uganja protimilitaristieno jiropa-gando. Vse skupaj se je izkazalo kot najgrše ovaduštvo. , Ta dika katoliškega duhovništva da še toliko poguma ni imel, da bi se bil podpisal pod ovadbo s pravim i-inenom, ampak je napisal pod o-vadbo Franc Kobal. Pater Arhangel se je silno bal javne obravnave in je ponujal poravnavo, samo da ne bi časopisje pisalo o njegovem junaškem dejanju.
oldan.
Apeliram na sodruge, da pripe-jejo na sejo novih bojevnikov za socializem.
Socialistični pozdrav
Andrej Kocjan, tajnik.
SOCIALISTIČNO GIBANJE
in storil bo to nemudoma. Ali daj te mu priliko, da izda ali ogolju fa svoje tovariše, in ne bo pomiš-ljal dolgo."
Ravno to smo v Ameriki že vse doživeli. Kdo se ne spominja boja
in poleg njih še milica; pokazali bi gotovo, kdo je zmožnejši, Ro-| ckefelerjevi najeti lopovi ali za-
Gun, Wyo. Še nekaj odgovora — V Glas vedno delavstvo, ki je Rockefele-1 Svobode so prinesli nekakšen od-rja obogatelo s svojim trdim de- govor voditeljima Proletarca. — pri S. N. P J Ako si vprašal te"Pom' ^ ^ar država stem na- Med drugim pravijo, da so poteg-danje goljufe, kaj so po prepri- miila fia ,Ju<ii »obudila, o- nili za ušesa nekega Tominca. Pri čanju, j«' vsak zatrjeval, da je zironia direktno pokazala, da se tem so mislili gotovo sami nase, socialist A ko so dobili' priliko, P°Poinonia nič ne zanima za ko- kajti tam imajo to navado da ko-
so pokazali svoj značaj v pravi
rist delavske mase in jib steni še ga potegnejo na špagi, da jim za-
luči: da jim je prvo načelo njih Mc	d« so pričeli mi-	govarja njih privatno torbo. Pro-
.'•liti in celo dvomiti o ne pravi?-	letarec ni privatno podjetje, am-
nosti uporabe zakonov države in	pak strankino, zato ima pač vsak
celo jih privedla precejšno števl-	slovenski organiziran sodrug in
lo v vrste zavednih, o čemer prej	naročnik tega lista ne samo pravi-
niti pojmili niso.	co, ampak dolžnost braniti njego
......................... _ .	Posledica temu je bila, «la J^1 inter,i9e' Tukaj 80 ne. M
listieni stranki našel podpiralccv se morali rudokopači v ColoradoM«l«'-je pnvatnezev ampak za go-za privatne koristi, ta se bridko oboi ožiti in se podati v vojno s hpodarstvo organizacije Kadar vara in je torej bolje, da ne inšče svojim orožjem proti državni mi- bo letarec potreboval linotype, stika s stranko.	P A. lici in proti Koekefelerjevim na-	,,m'h 0	,)rs,',,° kl
ieum pretepačem, da si tako kar »»«^ zanJ <lali- Drugače je pa pri v njih moči zavarujejo svoje žiJ^las Svobode, kjer bo odločeval o
privatni interes. Naša dolžnost je, da pri vsaki priliki varujemo stranko pred takimi vihravimi karakterji, kajti posameznik če sto lahko mnogo škoduje organi zaciji. Kdor misli, da bo v socia
INDUSTRIJELNA VOJNA.
Tndustrijelna vojna, zaradi ka tere trpi na tisoče trpinov delavcev, bi se morala enostavno brez vsakega odloga preprečiti takoj. Žolto časopisje pravi ali bolje namiguje, da bi se morali zavzeti postavo izdelovalci in dati neka-šno navodilo, da bi se postavnim potom preprečila taka nasprot-stva med delavci in delodajalci. To je njih stara pesem, ali vkre-nili niso še popolnoma nič v korist delavcev producentov, nao-Pratno pa vedno ščitijo kapitaliste. Nerazumljivo je sploh, čemu si ti ljudje belijo stem glavo, ko imajo delavci sami že pripravljeno svoje zdravilo za enake bolezni. zakaj ga ti kapitalistični lopovi ne puste enostavno u porabiti, to je čisto navadno zdravilo kot ga sami vedno uporabljajo:
linotypu le lastnik Konda. — Kar se tiče moje zmožnosti, naj bodo pri S. kar brez skrbi ; nič manj je nimam kakor poprečen slovenski delavec; toliko pa seveda še vedno, «la vem kaj so privatni interesi in interesi organizacije. Ce bi bil tako izobražen kakor je
začel
1 j en je in življeneje svojih žena in ot rok.
Cemu odlašati,-zakaj se loviti! in prikrivati okoli grma? Zakaj| bi se ne povedalo jasno enkrat za vselej, da industrijelna vojna je| prav taV* vojna, kot sploh vsaka
vojna; toraj zakaj bi se ne dovoli-1 lastnik (i. S. bi storil eno lo obema strankama enake pravi-L. frčati/denar spravljati v svoj ee, kot se jih dovoljuje sedaj *a-Lt,p kasneje bi pa vsem skup fi-mo.eni strani in to pod zaSčitol pokazal( ]<akor jo je lastnik rr*tavp	Glas Svobode pokazal takrat, ko
V tem se zrcali vsa dobrohot je priporočal debelega Tafta nost vseh kapitalističnih strank Tlvala lepa za tako izobrazbo! brez izjem* in vidimo, da ako se Pravite da imate nekaj mojih ljudstvo ne bo samo zavzelo in rokopisov, ampak mislim «la jih i-I orilo proti takmi brutalnim na- mate malo. Dvakrat mislim sem padom kot so vrše ravno sedaj, poročal o nečem, če jih imate še potem nam ne preostane drugo v posesti, ste hudo skrbni ljudje kakor da se pmlamo nazaj v sta {V hočejo pri O. S. se kaj pisati ro sužnost. kot je pred leti bila čez Tomince, naj kar pišejo, bomo in katera je stala mnogo žrtev že obračunali, ko poteče naročni predno se je zamogla odpraviti'na	Frank Tominc
•— Na Francoskem so bile zadnji teden generalne volitve pos-aiieev v parlament. Zedinjeni socialisti, ki spadajo v internacio-nalo, so dosegli krasne vspehe. Natančni rezultat še ni znan, ker se vrše še v 250 okrajih ožje volitve.
- Na Švedskem so. socialisti pridobili devet novih mandatov pri državnozborskih volitvah, ki so se vršile pred kratkim. Zdaj imajo 73 poslancev v parlamentu.
—	V Argentini je izvoljenih se-lem socialistov v poslansko zbornico. Samo v Buenos Aires so glasovi narasli na 100,000. L. 1898 je bilo v celi Argentini 52 soc. glasov. Med izvoljenimi sta tudi En rique Dickman, urednik socialis tienega dnevnika "La Vanguar-dia" in Antonio De Tomaso, tajnik stranke.
—The Indepcndent Labor Par-tv, največja socialistična stranka na Angleškem, je zadnji mesec praznovala edenindvajsetletnico svojega obstanka.
—	Stranka v Belgiji je zelo napredovala zadnje leto. Glasom po-roČila je imela stranka 1. 1910 202,564 Manov, 1 1912 j«> to itevi lo poskočilo na 232,821 in 1. 1913 pa na 269,830. (V/. 126,000 članov pripada strokovnim unijam.
—	Ravnotako zaznamuje stranka lep napredek tudi na Nizozem sketn. Članstvo je lani naraslo od 15,567 na 25,830 in število krajevnih organizacij je poskočilo od 214 na 382. Med novim članstvom je 3001 žensk. V poslanski zbor» niči je število socialistov naraslo iz sedem na petnajst, v deželnih zborih iz 24 na 42 in v občinskih zastopih pa od 171 na 247.
—	Bolgarski socialistični pos lanei v zvezi z agrarci zahtevajo razpustitev novega parlamenta na temelju protizakonitih volitev. Vlada je pri volitvah vporabila skrajno nasilna sredstva, da bi si pridobila večino. Raztegnila je volilno pravico tudi na osvojen* turške pokrajine, toda ravno tam se je vlada najbolj ugriznila. Tri deset turških poslancev, na katere je kralj računal, da ga bodo podpisali, zdaj zahteva tako radikalne reforme, da jih vlada ne more dovoliti. • Parlament bo najbrž spet razpuščen.
—	V Burlingtonu, la., sta iz voljena dva socialistična alderma-na. Naš kandidat za župana je o-stal v manjšini za 224 glasov.
— Socialistična zmaga. Pri volitvah v bolniško blagajno v Opatiji so zmagali socialisti, čeprav so tukajšnji narodnjakarji s krepko pomočjo ljubljanskega 'Dneva', iz katerega tudi nekateri a-meriški slovenski časnikarji prinašajo članke, uganjali najgnus-nejšo, pobalinsko sirovo agitacijo proti nam. "Dan" (neodvisni dnevnik!) je že dvakrat pisal, da za socialiste ni pristora v Opatiji. Kaj pa zdaj, ko so si ga priborili s 50 glasovi večine? Vse ni nič pomagalo, ne pijača, ne 'Edinost', ne "Dan", socialisti so se vgnez-dili v tem lepem l^raju in ga ne zapuste nikdar. To naj si zapomnijo protisocialistične hijene in denunciantske duše.
— Pulj. Konferenca istrske socialne demokracije se je vršila na Veliko nedeljo s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in konstituiranje. 2. Poročilo političnega odbora, referirá sodrug Do-zet. 3. Politični položaj v Istri in saborske volitve, referirá sodrug Etbin Kristan. 4. Pravila in taktika, referirá sodrug Haramina. 5. Politični položaj v Avstriji, referirá sodrug Etbin Kristan. 6. Volitve: a) enega člana v glavni odbor, b) volitev deželnega političnega odbora. Na velikonočni pondeljek je bil pa javen ljudski; shod z dnevnim redom: Politični položaj, saborske volitve in jugoslovanska socialno demokratična stranka. Na shodu je poročal sodrug Etbin Kristan.
Ameriški kapitalisti bodo "civilizirali" Meksikance s krogla mi in bajoneti. Iu izobrazili bodo naše "fante" s tem, da jim ponujajo puške v roke in ukazujejo streljati tuje ljudi, ki jim niso storili nič žalega. Ko bo pa voj na končana, prišli bodo "fantje" — ako odnesejo celo kožo — nazaj in beračili za delo pri kapitalistih.
Kapitalizem ropa delavce za to ,da lenuhi in sleparji lahko živijo brez dela.
Stric Sam vidi pezdir pri sosedu v — Meksiki, a ne vidi bruna na sebi v — Coloradu.
\\\\\\\\V\\\\\\\\\XV\Ä\\\X\V\\\VW\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^
Vabilo na majniško veselico
katero priredi
Slov. delav. Sokol v Chicagi
v nedeljo dne 10. maja t. 1. V NARODNI DVORANI
vogal 18te cest« in Racine Ave.
Začetek točno ob 2. urt popol. Vstopnina 25c.
Društva, ki se vdeleže veselice korporativno, so proste vstopnine. Za dobro pijačo in vse potrebno bo preskrbljeno.
Uljudno vabi	ODBOR.
PROLETAREC
LIST ZA INTESSSK DfcLAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOUEK.
—— Laataik la »«Uj»t«]}i —
dsfisltrasska diliviki tiskovna družbi i Chicago, Illinois.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 za c«do leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 «a pol leta.
Oglasi po dogovoru, Prt spremembi hivalMa je poleg novega nas nan ti i tudi stari naslov.
GImIU ila*Mik« off*aiiKiit Jugo«l.
— ncUUiIMm ima v Ameriki. —
V»e pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih neredno*ti, je pošiljati
predsedniku družbe f*r. Podl.pcu, 5039 W. 25. PI Cicero, III.
PROLETARIAN
Owned and pobi i »K« J «vary Tuesday by
South Slavic Workmen's Pubishing Company Chicago, Mlinoir_
Subscription rates: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half vear. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. «:- .:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV ( \ DIGRESS):
"PROLETAREC"
400« W. 31. STFEET. CHICAGO IIUNOIS.
Telephone: L AWN DA LE 9677
KRVAVA VOJNA V COLO RADU.
Ameriško delavstvo nima časa razmišljati o vojni z Meksiko — ima polne roke dela in polno glavo skrbi glede vojne v Coloradu.
V Coloradu je resnična vojna.
Oborožene čete državne milice, oziroma banda potepinov in naj grših zločincev pod milim nebom
co braniti s puškami in topovi svojo laatnino — imajo delavci is večjo pravico braniti svoja iiv-ljenja, svoje žene in deco tudi s puškami in topovi, če že nobeno drugo sredstvo ne pomaga in dokler so ta barbarska aredstva lev modi!—
Ameriški delavci so želi že ne-broj porazov na industrijelnem polju samo zato, ker so se morali udati oboroženi sili kapitalistov. Pri vsakem štrajku imajo kapitalisti takoj na razpolago vso oboroženo silo države poleg privatne armade oboroženih barab. Delavci pa morajo voditi boj z golimi rokami, kapitalisti naienejo sk( be v rudnike ali tovarne in de iavci ne smejo blizo, ker jim na mestu grozi smrt iz puškinih cevi a sami se ne smejo braniti — ket to bi bilo proti zakonu in proti "javnemu miru". Ali je to pra vica?
Seveda na ta način lahko zma gujejo kapitalisti!' Kavno na ta način je padel štrajk v Michiga uu. Vsak pokvečeni vrag lahko zmaguje s puško in kationom, čt ima pred seboj sovražnika golimi rokami! Moja stara mati pri KO letih bi na ta način lahko
pognala v beg cel regiment Turkov.
Državna ali narodna vlada je še vselej dopustila, tla so kapita listi šli v boj proti delavcem ; oboroženo silo. Nikdar pa se ni tega dovolila delavcem. Kapita listi imajo to prednost radi tega, ker branijo laatnino; delavci so v takih slučajih vedno v nevarnosti za svoja življenja in vrednost življenja mora biti po vseh človeških in božjih postavah nad vrednost-
v uniformi milice pod komando baronov premoga in pod komati-1 jo lastnine. Toda po kapitalistič-do Rockefellerja je zadnjih štiri- nih nazorih je privatna lastnina
najst dni gonila in streljala delavce, požigala njih siromašne domove, v katerih so zgoreli njih otroci in žene — vse v zaščito Rockefellerjevih milionov, lastnine, denarja!
Tem zverinam nasproti so pa vstali oboroženi delavci in v bitki za bitko odgovarjali strel za strel, nasilje za nasilje, zob za zob — čemur je tesko najti parav zgodovini ameriških bojev.
Vojaki v uniformah so pobili
več vredna kot pa človeško življenj«', zato pa delavci nikdar ne dobe nobene zaščite od države.
('e hi bila država pravična, tedaj bi prepovedala in zabranila kapitalistom, kakor brani delavcem, vsak pripomoček z orožjem. < e pa tega noče, tedaj naj bi pa pustila enake pravice za delavce, kakor za kapitaliste, to je da imajo delavci ravno lako pravico delavskih j braniti se z orožjem, kakor smejo kapitalisti napadati z orožjem. Premogarji v Coloradu so bili
čez sto premogarjev. Med zadnji-1 prisiljeni, da so si sami vzeli to mi je mnogo inozemcev. Kaj čel pravico. To naj služi kot svarilo bi za vsakega inozemskega poda- tiranom povsod. Nihče tako ne že-nika, katerega so umorili pijani li kot mi, da hi se krvava drama coloradski niiličarji, ena ali dru- v Coloradu nikdar več in nikjer ne ga tujezenmaka sila osvojila ame- ponovila — toda trpeča in užalje-riški carinski urad in izkrcala ti-jna delavska duša, ki je zdaj za soč pomorščakov?!—	eno skušnjo bogatejša, je močnej-
Wilson ni kriv, če so Meksikan- ša kot pa naša želja, ci aretirali nekaj ameriških voja- Med tem pa gospodari v.Colo-kov in jih takoj izpustili. Naša radu te dni zvezna armada. Da li zastava je bila pri tem prokleto l>o zvezno vojaštvo nevtralno po-malo onečaščena. Toda. če pa naši stopalo in pestilo kapitalistične lastni vojaki pod našo lastno za- sile ravno tako, kakor bo delav-stavo pobijajo, streljajo, ropajo, ske sile, je še vprašanje.
mučijo in sežigavajo ameriške	--
državljane in tujezemske podani KORONERJEVA POROTA OB
ke samo zato, ker hočejo naši državljani znižati dobiček Rocke-fellerju in zvišati svoje plače — tedaj je skrajni čas, da gospod Wilson nekaj počne doma!
SOJA MILICO.
(Zadnje vesti i/. Colorada.) Trinidad, Colo,, 3. maja. — Ko roner jeva porota, ki je zaslišala
Dokler je ena iz ined naših dr-i priče glede klanja premogarjev žav v stanju civilne vojne radi v Ludlowu, je včeraj objavila konflikta med delom in kapita- svoj izrek. Isti se dobesedno glasi: lom ,tedaj je za Američane večje "MI POROTNIKI SMO PRO. važnosti, da pomirijo in eivilizi- NAŠLI. DA JE ENAJST OTROK rajo ameriške imiformane divja- IN DVE ŽENI NAŠLO SMRT ke, ki pobijajo delavce, preden j VSLKD DIMA ALI PLAMENA, mislijo na pomirjen je in eivilizi- ALI OBOJEGA, NASTALEGA
20. aprila, ko so bili šotori v plameni. Vlak se je bil ustavil in Killey je gledal iz vagona strašni prizor. Videl je razločno, kako so pošasti v milicarski uniformi skakale do šotorov, polivale platno s petrolejem in prižigale z žveplen-kaini. Dalje je videl, kako so sc bliskale puške miličarjev proti gorečim šotorom, ko so štrajkarji že utihnili s streli in bežali nazaj v hribe. Slišal je grozni stok in jok žensk in deee; večje število žensk z otroci v naročajih je pri teklo k vlaku iu prosilo pomoči ter zaščite. Nato je priletel kvla ku miličar in zagrozil konduktor-ju, da ga ubije na mestu, ako ne potegne vlaka naprej. Konduktor J. S. llarriman je pričal isto kot Rilley.
Ali bo sedaj sodna oblast prijela majorja Ha m rock a in lajt-nanta Linderfelta radi zločina umora — Hkratnega umora ko je porota jasno izrekla, da sta zakrivila istega f
Walsenburg, Colo., 3. maja. Razoboroženje se vrši v redu in miru. Superintendent Graham kateri nadzira Rockefellerjc rov* V okolici Walsenburga je včeraj izročil zvezni konjenici 42 brzo strelnih pušk, ki so jih rabili privatni strelci.
Washington, II. maja. — Kon-grešnik Foster je včeraj v zbornici prečital brzojavke med njim in Rockefellerjem ml.,, katere sta iz menjavala zadnji teden, ko je sku šal prvi pripraviti zadnjega za ai bit racijo. Foster je v ostrih besedah obtožil Rockefellerja ml. kot glavnega krivca nedolžnih žrtev v Ludlowu, ker on bi bil lahko preprečil civilno vojno, da je hotel.
RESNICA 0 VOJNI.
(Charles Ed. Russ. II.)
hočemo vojno radi šestnajstih strelov.
Kakšen špektakel za krščanski narod !
Kje so zdaj naša mirovna dru* š^va in mirovni banketi T Kjij je
votuo, za katere ima današnja generacija več zmisla iu večje potrebe. Naj navedemo nekaj primerov :
Lansko leto so podrli v Curihu kapelo sv. Ane ob Kolodvorski
Carnegijev *Peace .Foundation'? ceati. Na njenem mestu so pa Kje je Elihu Root, navdušen pri- zgradili ti brez ve rski socialni de-digar na mirovnih konvencijah! mokratje stavbo, ki je veljala več Kaj mislimo, kadar vabimo drugsImiljonov: Hišo konsumnega dru-na rode na razoboroženje t Kaj ini- štva .takozvani St. Annahof, ki je slimo, kadar v časopisju in v po- centralno skladišče švicarskih slanicah govorimo o krščanskih | kousumiiih društev. Kjer so lan
sko leto 'e molili verniki iu prejemali zakramente, prav na tistem
>tOMMMtlMMIMHiss>» >
Shiran fa
dolžnostih in o čednostih krščan
skr» vere?
Kdo naj še ima zaupanje v Ze- mestu vrvi dan
dinjene države
Ne smemo pa pozabiti na dejstva t«' cele komedije, dejstva, ki
lia dan množica
sodrugov in sodružic, da nakupuje potrebščine v lastnem dolu. Samo nekaj minut od ponosne
jih kapitalistično časopisje skrb- stavbe švicarskih sodrugov je od-
iio prikriva.
daljena takoavanu " Wasser ki r
ranje Meksike!
VSLED POŽARA ŠOTOROV V
Kaj so hoteli coloradski premo- LCDLOWU. DALJ K SMO PRO
garji?
Celih sedem mesecev so mirno prenašali največje krivice. Gle-
N A ŠLI I, DASO OGENJ V ŠOTO RIM POVZROČILI M I LH AR JI POD MAJORJEM TÍAMR0-
«lali so, kako jim je podivjana mi- CKOM I IN LAJTNANTOM LIN-lica in privatna armada v službi DKRFKLTOM, ALI JAMSKI krutih baronov premoga oneča- j STRAŽNIKI ALT OBOJI DNE ščala žene in hčere, vlekla jih po 20. APRILA 1914."
zaporih, streljala na nje s stroj nimi puškami in od časa do časa požigala revna šotorišča.
Ali končno jim je zavrela kri. Premogarji so vendar ljudje, ne pa nema živina, ki se pusti mirno peljati v klavnico. Dejstvo, da smejo kapitalisti komandirati privatno vojsko, da smejo na račun države najeti državno vojaštvo proti delavcem, a delavci naj bi vse to mirno gledali in ponižno nastavljali glave krogljam — to bi preaeglo vas mejsl Zakon samoobrambe je prvi naravni instinkt vsakega živega bitja in bitje, ki se ne postavi v bran za svoje življenje, ni vredno, da ÜTÍ.
Premogarji so šli v boj, braneči svoja življenja, svoje žene in deco, to je vas bofastvo, kar ga imajo. <*'e imsjo kapitalisti pravi-
Ta izrek porote govori jasno in določno, kdo je kriv strašnega po-kolja delavcev in kdo je povzročil desetdnevno vojno, ki je pokosila do 200 žrtev. Glede smrti Louisa Tikasa, voditelja grških štrajkar-jev in šesterih štrajkarjev, ki so padli braneči šotorišče in stražni ka Alfreda Martina, kateri je v istem Času padel na nasprotni strani, je izrekla porota, da so padli vsled krogel, ki so jih izstrelili miličarji in jamski stražniki ter štrajkarji drug proti drugemu. Med zadušenimi in ustreljenimi otroci štrajkarjev je bil najmlajši star Sest mesecev, najstarejši pa deset let.
Dobra priča pred koronerjevo poroto je bil A. J, Rilley, zavirač na vhaku Colorado & Southern železnice, kateri je vozil mimo So torske naselbine ravno tisti večer
t e eu narod prisili drugi narod do vojne iz takega vzroka, kakor-šn»-ga baje irua naš kongres za vojno z Meksiko. potem je konec vsake civilizacije na svetu in A-nieričani se lahko smatramo za drhal divjakov.
Ako je dandanes "vojna opravičena iz takih razlogov, tedaj je resnica, da je vse naše govorjenje
0	razsodiščuih pogodbah in o mednarodnem miru navadni hum bug in mi hočemo le preslepiti druge narode, da jim tem lažje skočimo za vrat in jih aropamo.
Noben narod, nobena država v modernih časih — razen edine izjeme v burski vojni — ni pričela sovražnosti na podlagi tako jalovega vzroka kakor je naš za .vojno z Meksiko.
Deček na cesti mi stopi na no go. Takoj obžaluje, da je to storil in njegOv oče pride na moj dom ter izraža svoje obžalovanje v sinovi nerodnosti,- Toda jaz nisem zadovoljen, češ da ne obžaluje dovolj iu zahtevani, da mora fant poklekniti na kolena in eden fn Ivajsetkrat udariti z glavo ob tla. On pravi, <la bo udaril petkrat, a-
1	jaz hočem, da mora edenindvaj-etkrat. In ko noče tega storiti,
vzamem puško iu ga razneseni na kose.
Ali mi Američani odobravamo tako doktrino?
Pa vzemimo drugo primero. Recimo, da je v pristanišču v New Yorku tujezemska bojna la dija, švedska oklopnjača na primer. Iz te ladij»' se izkrca nekaj vojakov na prostoru, ki je slučajno zabranjen po odredbah new yorske policije. Oficijozen lajt-nant iz 47. preeineta pride naokrog s svojimi policaji in artira moštvo. Ko pa višja policijska glava zve za to aretacijo, zapove namah, da se mora moštvo izpustiti. NewyorSki župan se formalno opraviči za napako lajtnanta in končno se opraviči tudi predsednik Zedinjenih držav. Tedaj bi Švedska rekla, da ta opravičenja ne zadostujejo, pač pa da se mora cela ameriška flota postaviti v vrsto in izstreliti pozdrav švedski zastavi.
Kaj bi mi storili? Ali bi se pokorili? Kaj Se! Rekli bi Švedom, da naj gredo k — in čim hitrejše tem boljše.
Ali ko se je ravno ta stvar primerila v Meksiki z ameriSkim moštvom, pa kričimo za salutira nje in grozimo majhnemu in sla bemu sosedu z ogromnimi oklop n ja earn i in s kanoni.
Huerta je bil zadovoljen s peti-mi streli. Mi pa hočemo edein-dvajset. Položaj je torej tak, da
že tri leta deluje mogočna, taj-	che", v kateri je svoje dni pridi-nasila na to, da izsili intervienci-lgoval reformator l irik Zvvingli
jo v Meksiki. Park ta t je že bila	iu drugi znameniti propovedniki. komaj prepečena. Ali tajna sila Curiika mestna uprava je pa izje vedno na delu. V Washingtonu premenila cerkev v krasno biblio-
poznajo to silo. Nekateri jo po-	teko iu le še visoka, obokana
znajo v mogočnem trustu olja in	okna in Zvvinglijev spomenik na
drugi jo vidijo v velikih ameri-	južni strani cerkve spominjajo na
škili zcmljolastnikih, ki se boje,	prvotni namen stavbe. Danes pa
da bodo izgubili svoja ogromna	prihaja v bivšo cerkev na tisoče
posestva v Meksiki vsled revolu-	ljudi z edino mislijo, da si izp -
Pittaburg, Pa.
Sodruge J. S. Z. kluba št. 131 s«« opozarja ua točnejše udeleževanje rednih sej, katere se obdr-žuje vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu. Seje se začno točno ob 9. uri zjutraj.
Na
prihodnjo sejo se še posebno vabi vse sodruge, ker se bode na tej seji med drugimi važnimi opravili ukrepalo o ustanovitvi pevskega društva.
Sklepom zadnje seje, je odi o, čena zadnja ura seje — med 11. in 12. uro dopoldne — prosti dis-kuziji, katere naj bi se udeleževali tudi nečlani in nasprotniki stranke.
Tajnik kluba št. 131.
polnijo svoje znanjt
V Curihu so podrli še neko dru
cije peouov.
In končno je ta sila našla, ce-1
sar je iskala; Zedinjene države se go manjšo cerkev in postavili tje pripravljajo za intervencijo Meksiki.
v [gimnazijo za dekleta. Na "Predi-gerplatzU pa prav sedaj preži-In kongres bo odobril to srsmo-ldavajo cerkev za centralno knjiž-to! Ni ga skoraj časopisa — iz-jnico, ki jo postavita skupno me-ven delavskega — da bi histerič- sto iu kanton Curih. no ne vpil po krvi! Cerkev mol-1 •*i: pobožnjaki molčijo in refor
matorji s.- ne ganejo
V Bazileji, v Ženovi in po dru gih krajih so prezidali vse polno cerkev v muzeje. Vsakdo, ki ob-
-Ali socialistična stranka ne bo išče na primer prirodoslovno zgo-pozabila na svoje dolžnosti. Mi dovinski muzej na "Barfiisser-smo proti vojni — pa naj bo za platzu*' v Bazileji, strmi, da se šestnajst strelov ali v golo svrho cerkev tako krasno prilagodi iz ropa. Proti smo vedno in pod premmbi v muzej, vsakim pogojem. Vemo - čeprav (>rkvc po Švici pa služijo tudi je duhovščina pozabila - da voj- Zg<Jlj ljudskim priredbam. Upo-na je vedno bila in je barbarska rahljajo se za shode, koncerte
m
zverska. Ce so socialisti sami demonstracijska zborovanja, slav
n* i* voiim niti I.<><!/>	I_____t____ ____• ■>, ... ...
zoper vojno, naj bodo Ako želuostne priredb, drugega ne morejo storiti, aaj| pevska društva protestirajo.
itd. Delavska
NAŠ REKORD.
prirejajo prav pogosto svoje velike koncerte v cerkvah in sicer zato, ker imajo cerkve boljšo akustiko kako gostilniški prostori in ker delujo Letošnja, majska številka " Pro. okolica v cerkvi boj svečano na etarca \ katera je izšla zadnji poslušalca in ga napravlja mnogo teden, zaznamuje zopet nov re- bolj dovzetnega za proizvajanje, kord na polju naše propagande, Kočno pa tudi za to, ker je prire-na polju socialističnega gibanja ditev po cerkvah cenejša in ker
med slovenskim Ameriki.
delavstvom v
odpade /.a poslušalce izdatek za pijačo. Y Chaux-de-Fonds iu po
Izšla j.- majska št. Ni(ka v STl-ldrugih krajih imajo švicarski so-Rl NAJST TISO< MZTISIII! (IrUKi cel0 majske slavnosti po Razen par sto iztisov, ki smo jih cerkvah. Curiški sodrugi v šeste,, rezervirali /a eveutuclna poznej- okraju so n. pr. še pred kratkem sa poročila, znašala so naročila za majsko številko čez devet tisoč iztisov — skupaj s stalnimi naročniki 14.000 - kar prekriša, vst prešnje naročbe zadnjih petih let
imefi v cerkvi spominsko slavnost za Bebla.
ilkar " Prolet a rec" izhaja v sve rognino
JAKO VAŽNO VPRAŠANJE? "Ali sem že poslal zaostalo na
Se ne! —
čani obliki o vsakem prvem maj niku.
Sledeče številke kažejo, kako j< za " Prolestsrca" vsak prvi maj-nik lep korak naprej: Leta 1900 ....... 5,000 iztisov
191	1......... 6,000 44
191	2........N,r>00 "
191	3........12,500" 44
1914	........ 14,000 44
e številke jasno govore o lepem napredku, ki ga zaznamuj« naš list od leta do leta.
Letošnja naročila — čez 9000 bila so večinoma od 25 do 50 iztisov, ki so jih naročili posamez-| ^nglija ■ • ni sodrugi, klubi in društva.
nikaric) je naročila 300 iztisov, sodruga Andrej Bogataj v Cleve.
štev. 1. v Chicagu pa 1000 iztisov. Zadnji je poslal naročene iztise v michigausko bakreno okrožje. Naročila so prišla brez malega iz vseh slovenskih naselbin v Ameriki, tako da je prvomajski " Proletaree" obiskal z malimi izjemami sleherno hišo slovenskega | Pria v« delavca.
To je naš rekord za letos. Pono
za "Proletarca"?
Slovenski delavci na Herminie No. 2 pozor!
Tem potom se naznanja vsem članom soe. kluba št. 63., da se vrši redna seja dne 31. maja tega leta Na dnevnem redu bo več važnih točk posebno radi zvezne tiskarne. Želel bi, da se v polnem številu v deležite te seje. Dolžnost vsaeega člana je, da pripelje s seboj enega novega člana. Naj ne bo slovenskega delavca, ki bi ne prisostoval tej seji. Toraj vsi na sejo dne 31. maja ob drugi uri popoldan v Slovenskem delavskem domu!
Louis Bric, tajnik kluba št. 63.
PRVOMAJSKA SLAVNOST.
ki so jo priredili čikaški socialistični klubi, v nedeljo 3. maja, se je dobro obnesla. O pomenu prvega majnika sta govorila sodr. T. Cvetkov v hrvatskem in sodr. J Zavertnik st. v slovenskem jezi-ku. Oba sta poleg pomena o. majniku za delavstvo očrtala mimoidoče dogodke v Coloradu in meksikansko politiko, za katero stojo amer. kapitalisti.
Lep del programa je bilo predavanje o zgradbi Panamskega prekopa, s slikami. Panamski prekop je za socialistično propagando zelo privlačno sredstvo, ker se da ž njim jasno ilustrirati, kako lahko bo socialistična država operirala javna dela. Kar je bilo moči izvesti državi pod kapitalističnim režimom, bo temlaglje in v večji meri izvesti v socialistični državi.
Na slavnosti je nastopil tudi hrv. pevski zbor "Sloboda", zatem je pa sledil do pozne ure ples in prosta zabava.
Želeti bi bilo, da se takih slavnost vdeležuje v večji meri slovensko delavstvo, ki pri tej priliki ni bilo zastopano v toliki meri, kakor bi bilo želeti.
Mednarodno socialistično gibanje.
Social istima i glasovi od J. 1904—1914. — Sestavil Morris Oran*.
Primera r. drugimi leti.
1 >r/.n \ h	\*pr\ i«" «oc. ^ o
Argentini» . . .	..........1896
	
Belgija......	..........1894
Bulgarija . . . ,	..........1900
<'Niia<ln.....	..........1903
Chile (f) .....	..........1903
1 >nii «k a......	..........1872
Finska ......	..........1903
Francija ....	.......>. . 1881
Nemčija ....	..........1867
Uršk«.......	,..,',.......
Anglija......	........1895
llolHtnlskn . . ,	.........1880
<)gr««k;i......	..........1902
Italia.......	..........1S 82
Luxemburg ( f)	.........
New Zealnml	..........1905
Norveška . . .	..........1S94
Portugalska . .	. -
K lisia ( ?)	
Wumunska . . . .	
Serbia......	..........1903
Španska ....	..........1891
Aveflska ....	..........1890
Avien........	..........1884
Ze»l. .Ir.......	........."1888
Frnguay (t) ..	..........1910
1014. 4*,<>l'4 1.081,441 483,241 85,489 !7 .(»7! 18,000 107,01.* 3 in.;sos 1.10«,04 7 4,238,919 12,000 "29,193 144,375 H5,2«W 822.28o 10,000 9,091 124,50* 15,000 300,000 2,057 .10.000 40,991 172,980 105,012 931,381 10,000
Skupaj
1910.	1907.	1904.
7.006	3,495	1.257
1,041,948	1,041,948	780.000
483,24 1	469,094	305,361
25,265	13,360	10,652
10,929	3,670	2.8«7
18,000	18,000	12,000
98,721	76,566	55,593
336,659	329,94«	100.000
1,106,047	877,999	860,827
3.259,020	3,259,020	3,010,771
34,000		
376,645	342,19«	100,000
83,365	65,743	39,338
80,000	80,000	8,000
345,615	326,01«	326,016
6,100	4,000	4,0(8»
2,521	2,521	91
91.268	43,134	24,779
300,000	200,00*1	....
1,557	....	
9,000	3,133	2.508
40,991	26,000	23,000
112,293	26,000	10.000
87,766	«4,389	«4,389
641,789	438,509	441.776
80,000		
8,599,744	7,414,739	6,183,225
........... 10,739.970
Socialistično članstvo v raznih parlamentih.
Od leta 1904—1914.
Argentinia
llelgija
sen je lahko nanj vsak razredno!;V'.l,t.r.i* zavedni delavec —- ponosen toli kanj bolj, vsak lahko reče: To j« tudi moje delo!
Naprej sodrugi! Bodočnost j< naša!
PRAKTIČNI ŠVICARJI
Švicarsko prebivalstvo prav mnogo praktičnega duha
l>an*ka . . . Fin*ka . . . . Kranei ja . . Nemčija . . Anglija . . . Holandftka . Italia . . . . Luxemburg NorveAka . . Portugalska ima I Kusi ia . . . . Norvija
To pokazuje zlasti s tem, da upo-Uverl«ka rablja stavbe, ki se jih noče ljud-[f.vio" stvo več posluževati v namene, kateremu so bile namenjene pr-
ruguay Skupaj
Prvi?	Ate-	-1919- Sku-	Odst.	Atev
izvol jeni	vilo	P«j	«oe.	«ne.
..1904	7	120	5.12	1
.1901	88	516	17.06	10
..1894	40	186	22.18	30
..1903	22	275	H.06	2
..1884	32	114	28.08	16
..1*04	90	200	45.00	1
..1885	76	584	13.01	48
..1867	111	397	38.81	81
..1894	.41	670	6.12	8
..1897	18	100	18.00	7
..1892	63	508	12.45 .	28
. ■	10	53	18.87	5
..1903	24	123	18.70	4
..1911	1	164	0.65	
..1906	17	442	3.82	
..1906	2	160	1.25	
..1910	1	406	0.25	
,.1896	66	230	27.82	4
..1892	17	189	8.56	6
.1911	1	69	1.33	
..-	728	5,223	13.19	265
-1904—
vseh 120 425 166 275 114 200 587 397 670 ISO 508 48 117 148
160 404
230 145
4,671
n«lst. 0.80 2<29 Is.07 0.H3 14.04 0.5(1 M 9 20.38 1.18 7.00 5.ÍS 10.42) 3.42
1.81 4.19
5.64

Jugoslovanska socijalistična Zveza -v Ameriki -
EK81XUTIVA:
Filip Oodlna, B. R. Bavtč, Frank Petri«, M. Luči«, Fr. Alei,, M. Polovlna, J Krpan, fc. Bajaklc, M. Vrkljan, Alex Dubravac, Frank Hren in J. Beglč. nija Siumjar, gl. tajnik, Mid City Bank Bldg, 4th Floor, cor. Halited and
Madison 8ts.. Chicago, IU.
Be je ektekutivue vsaki prvi ct'trtfk v mescu ob ft uri zvečer. NADZORNI ODBOR: Mike Mavrkh, Chicago, Iii., John Kogel, ha Halle, III., John 2vanut, Chi «•ago, III., Nick. Hinich, Milwaukee, Wie.
ODBOR ZA UPRAVO ZVEZNE TISKARNE G. Berger, Jos. Zavertnik ml., B. K. Was ich, I. Steiner, Fr. I'etrich, blagajnik.
_ Vse informacije t> tiskarni <iaje tajnik lega udbora Jos. Zavertnik ml., 2*21
bo. Crawford Ave., Chicago, III.«
Klubi, kl tele govornike, naj ae obrnejo na gl. tajnika. ARKANSAS: —
83.	Jenny Lind, Ark.—Jugoal. aoc. klub, taj. Anton Pečar, R. F. D. 3, Boz 147. 107. Hutington, Ark.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Fr. Senger, K.F.D. 101.
138. San Kranciaeo, Cal — Tajnik John (iolobii-h,	Sau Bruno ave., San
Francisco, Cal.
140/Hartford, Ark. — Tajnik Louis Slamaik, box 30, Hartford Ark. CALIFORNIA:
68. Oakland—Sun Francisco, C aJ.—Jugoal. Soc. Udrui., tajnik F. Fintar, i>s7 Jackson.
COLORADO:—
132. l'ueblo, Colo. — Jugoal. soc. klul>, lajnik Chas. Pogorolec, 508 M off et St.
ILLINOIS: —
štev. 1. Chicago, 111. — Jugoal. soc. klub, tajnik Filip üodina, 280<J So. 41. ave. 4. La Salle, III. — Jugoal. soc. akupina, tajnik John Kogel, 1037 — 2nd St. 4. Chicago, 111. — Jugosl. Soc. C druženje, tajnik Jot. Horvat, 1830 So. Kacine Avenue.
20. Chicago, 111.—Jugoal. soe. udruienje, taj. Petar Kokotovich, 2296 Clybourn Avenue.
45. Waukegati, 111. — Jugoal. soc. klub, tajnik Paul Peklaj, 527 Belwedere St., organizator J. Zakoviek. Seje so vsako drugo soboto v mesecu ob 8. uri zvečer in vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 0. uri dopoldne v dvorani J. Straži&arja.
«6. Panama, 111. — Jugeal. aec. klub, tajnik Jee Ferjaaftič, bex 10.
50. Virden, III. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Fr. Reven, box 12.
Seje ae vaake 2. in 4. nedelje v mesecu eb eemi uri zjutraj v Unien Hali.
66.	Kast tit. Louia, 111. — Jugoal. socialistično udruienje, tajnik John Badalich, 1119 X. 3rd St.
60. Cicago, 111. — Jugoal. aocialiatično udruienje, tajnik S. Sekulich, 3247 F.meral ave.
64. Livingston, 111. — Jugoal. socialističen klub. tajnik Frank Krek, P. O.
67.	Springfield, 111.—Jugosl. aoc. klub, tajnik Karl Welletz, 320 N. Lincoln av.
84.	Witt, 111. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Demeter Senuskar, Box 151. 02. Zeigler, 111. — Jugoal. aoc. udruienje. tajnik M. Vidakovich, Hox 166. 106. De Pue, 111. — Jugoal. aoc. klub, taj-jik Joa. Omerza, Box 651.
100. Granite City, 111. — Jugoal. aoc. klub, tajnik ötef. Kgeduiič, Box 38. 110. Staunton, 111. — Jugosl. »oc. klub, tajnik Jos. Moat ar, .box 351, orgaui
zator John Pukl, box 147. 115. Buckner, I1L—Andrew Barnich.
120.	So. Chicago, 111. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Frank Pretnar, 11256 Fulton Av.
121.	E. St. Louia, 111.—Jugoal. aoc. Udrui., tajnik K. Viiintiu, 3217 Louiaiana B1 126. Peoria, 111.—Jugoal. soc. udrui., taj M. Markiič, 2006 8o. Adame St.
128. Nokomia, 111. — Jugosl. soc. klnb, tajnik John Mekinda, box 6*7. 135. Palos Park, 111. — Taj. P. Shejatovich, box 24.
125. Mullan, Ida. — Jugosl. *oc. klub, taj. Johu Cruiu, P. O.
INDIANA: —
25.	Indianapolis, lud. — Jugosl. aoc. skupina, tajuik J. Bruder, 7lo Holmer avenue.
41. Clinton, Ind. — Jugoal. soc. klub, tajnik M. Vrabich, box 44."».
Organizator L Prainikar. Seje »e vsako prvo nedeljo ob 5 uri popoldne.
53.	Gary, Ind. — Jugoal. soc. udruienje, tajnik P. Maravich, 2193 Wash. St.
KANSAS: —
30r' Breezy Hill, Kans.—Jugoal. soc. skupina, tajnik M. Smolinik. R. R. 2, b. 208. 31. Weat Mineral, Kans.—Jugoal. soc. skupina, tajnik John Uoršek, box 211, W. Mineral, Kana.—Seje ao vsako 2 in 4. nedeljo v mesecu, ob 2 uri popoldne v E. Mineral, dvorani it. 6. 34. Frontenac, Kans. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Fr. Zattich, box 114.
80.	Franklin, Kana. — Jugoal. soc. klub, tajnik Frank Vegel, Box 38.
81.	Skidmore, Kana.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank čemaiar, Box 34. •2. Carona, Kans.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Blai Mezori, Box 162.
91. Stone City, Kana.—Jugosl. aoc. klub, tajnik Mike Maček, Box 484.
133.	Dunkirk, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnica Apolonia Hrezovar, Dunkirk, Kansas.
MICHIGAN: —
48.	Calumet. Mich.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jos. Ozanich. 407V»—5th St.
61.	Detroit, Mich. — Jugosl. soc. udrui., tajnik J. Vinkovich, 120s Kivard St.
88.	Detroit, Mich.—Jugoal. Udrui., tajnik M S.tojadinov, 39 Hastings St. 114. Detroit, Mich.—Jugosl. soc. klub, tajnik Jos. Primer, 416 Philadelphia Ave.
MINNESOTA: —
22. Lhiahelm, Minn.—Jugoal. aoc. udruienje, tajnik M. Maurin, box "223.
54.	Aurora, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik J. G. Mihelich, Box 251. 119. Biwabik, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Mahnich, Box 332.
MISSOURI: —
14.	St. Louis, Mo. — Jugosl. soc. udrui., tajuik F. Ferenčevich, 1858 S. 9th St. 129. St. Louis, Mo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Vine. Cajnkar, 2213 Graveis Ave.
MONTANA: —
73. Red Lodge, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik <ieo. Gerkman. box 44. 96. Bear Creek, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik A. Ermene, Box 57. 101. E. Helena, Mont. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Benchina, Box 201
Seje so vsakega 2. v mesecu ob 8 uri zvečer. 111. Butte, Mont.—Jugosl. soc. udrui., tajnik Sim. Fabianič, 128 8. Shields Ave.
134.	Klein, Mont.—M. MeznrfHch, box 127.
NEW YORK: —
124. Albion, N. Y.—Jugoal. aoc. udruž., taj. Petar Putnik, Box 55.
OHIO: —
2.	Glencoe. O. — Jugosl. aec. akupina. tajnik Pavel Dolenc. L. Bex 43.—Redne mesečne seje so "»ako 2. nedeljo popol. pri aedr. N. Žl^rabergerju.
JS. E. Youngstown, O. — Jugosl. soc. udruienje. taj. Sp. Markovich. 58 Sycamore St., Youngstown, O.
26.	Neffs, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik A. Pire, box 172.
27.	Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Andr. Bogataj, 1095 E. 7lat St. Vine. Jurman,-organizator. — Seje vsak 2. in 4. petek v mesecu na 1107 E. 61. St.
38. Eaet Palestine, O.—Jugnnl. soc. ekupina, taj. Jak. Iatenicb. b. 304. Seje ae vr#e vsako zadnjo nedeljo ob 2. uri [»op. v mesecu pri aodr. Fr. Bogataju. Orga nizator Frank Hoatnik.
49.	Collinwood, O. — Jugoal. soc. klub, tajnik Gus. Kabaj, 424 E. 157th St., Cleveland. O.
62.	Youngstown, O. — Jugoal. soe. klub, taj. John Petrieh, b. 680, Youngstown, O.; organizator Anton Kikel.
71. Cleveland, O. — Jugoal. socisliatično udruienje, tajnik S. ftpoliarec, 5327 Standard St.
<2. Collinwood, O.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Koielj, 4429 Aapenwalle av 76. Euclid, O. — Jugoal. aocialiatični klub, tajnik John Ulaga, Cut Rd. k Goldar 8t., organizator Karol Kotnik.
86. A krmi, O. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik S. Horvat. 369 Washington
89.	Lorain, O. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Geo. Petkoviek, 1794 E. 20th 8t. 95. Piney Fork, O. — Jugoal. soc. klub, tajnik Fr. 8edej, P. O.
113. Bridgeport, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Mart. Akoda, Box 750. 123. Maynard, O. — Jugosl. soc. klub, taj. Dom. Feltrin, Box 272.
OREGON:—
47. Portland, Ore.—Jugosl. aoc. udruienje, tajnik 8. Zlodi, 141 N. 16. 8t.
PENNSYLVANIA: —
3.	N. S. Pittsburg, Pa.—.Jugoal. aoc. skupina, tajnik Fr. Gayer, 408 E. Ohio at. 5. Conemaugh. Pa. — Jugoal. aoc. #kupina, tajnik Frank I'odboj, Box 218. —
Seje ao vsak drugi in četrti četrtek v mesecu. 10. Forest City, Pa. — Jugosl. soc. akupina, tainik Frank Ratais, box 685. 12. E. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik 8. Blagič, Box 388. John Gračanin. organizator.
15.	Sygan, Pa. — Jugoal. soc. klub, tajnik John Kvartich, b. 453, Morgan, Pa.
16 Clairton, P». — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Dugina, box 25, Blair Sta., Pa.
10. Farrell, Pa.—Jugosl. soc. udruienje. tajnik Frank Buyer. 1051 Hamilton av. 32. Weat Newton, Pa. — Jugosl. soc. jkupina, tajnik Jos. Zorko, Box 01a. 61. Monessen, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik 8tef. Pogledič, box 320. 57. 8o. Side Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tsjnik M. Z. Mamula, 2620 Sarah St.
New Brighton, Ps. — Tsjnik J. Svilkovich. Beaver College, Beaver, Pa. Herminie, Pa. — Jugoal. socialistični klub, tajnik Frank Rome, box 106, R. F. D. 3, Irwin, Pa.
Johnstown, Pa. — Jugosl. soc. klub, Ujnik John Hribar, 500 Broad 8t. Herminie, Pa. — Jugosl. soe. klub, tajnik L. JeaenAek, box 367. Large, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Niek. Jakrlin, Bo* 102. Willock, Pa. — Jugoal. soc. klub, tajnik Frank Dolinar, L. Box 112, organizator Jaek Miklančič, L Box S.
50. 63.
65.
69.
70. r4.
75.
77.
78.
00. Primrose, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, Ujnik Pet. Backer, Box 707. V3. Browndale, Pa. — Jugoal. soc. ktub, tajnik F. Verbajs, box 140, Korea». City. 97. Homer City, Pa. — Jugoal. soe. udruienje, tajnik Stevo Janič, Box 421. V8. Garrett, Pa. — Jugoal. soe. klub, tajnik Johu Kralj, box 227.
99.	McKeea Port, Pa — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. E. Koli bash, 521 Spriug St.
100.	Ellsworth, Pa. — Jugoal. aoe. udruienje, Ujnik Joe. Puikarich, box 161, Kllsworth, Pa.
104.	Woddlawn. — Jugosl. aoc. udruienje, tajnik M. Premuzich, Box 770.
105.	Mananua, Pa. — Jugosl. soc. klub, tainik Frank Primoiič, Box 213. 112. Lemont Furnace, Pa.—Jugoal. aoe. klub, tajnik Frank Grame.
116.	Johnstown, Pa. — Jak Kocjan, 409 Ohio.St.
117.	Lloydell, Pa. — Anton Zalar, Box 127, Beaversdale.
118.	Meadow Land, Pa.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Paul Posega, box 365 Canons burg, Pa.
127. Dunlo, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik I. Peternel, box 275.
130.	Bessemer, Pa. — Jugoal. aoc. udrui., tajnik R. Babich, Box 86.
131.	E. Pittaburgh, Pa.—Jugoal. aoc. klirb, tajuik B. Novak, 656$ Roman Ave.
WASHINGTON: —
28. Koslyn, Wash. — Jugosl. aoc. udruienje, tajnik Mike Ozanich, Box 905. 102. Buckley, Wash. — Jugoal. aoc. udrui., tajnik J. Pokarieh, P. 0., Spiketon. Wash.
WISCONSIN: —
9. Milwaukee, Wis,—Jugoal. soc. udrui., tajnik Thos. Stepich, 377 Greenbuah avenue.
11. Kenoaha, Wis. — Jugoal. socialistično udruienje, tajnik S. Knezek, 119 Maple Court. Orgaui/.ator M. fubrilo. — Seje H0 vsako zadnjo nedeljo v mesecu v na Socialist gl. stanu. 35. West Allia. Wis. — Jugosl. soc. udruienje. tajnik S. Beshctiich, 469 51st Avenue.
37. Milwaukee, Wis. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Joe Preaechtiik, 444 So.
Pierce St.
122. Kacine, Wis.—Jugosl. aoc. udruienje. tajnik Mark Pavlov, 1219 — 8th St.
Kenosha, Wis. — Tajnik Frank Zabukovee, 264 N. Conirress St. WEST VIRGINIA: —
139. Davis, W. Vs. Jugiisl. socialist ičui klub, t» |ti i k Andr. Kocjan, box 114*.
WYOMING: —
8. Cumberland, Wyo. — Jugoslovsneki aoe. klub, tsjnik M. Verčič, box 232. 44. Superior. Wyo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Lukas Groser, box 341. Andrej KriiSnik, box 103, organizator.
Meje so vsako drugo uedeljo v m»*ecu popoldne eb 2. uri v Hali K. PeruAka 85. Sweetwater, Wyo. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Jernej Bajda; organisator laul Hribar. — Seje ao-vsako zadnjo nedeljo v mescu ob 6 uri zvečer v stanovanju Paul Hribarja.
10H. < ambria, Wyo. — Jugoal. soe. udruienje, tajnik Ti. Bogiehevich, box 103. Ko<'k Springs, Wyo. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Batieh. Box 427. KONFERENČNI ODBORI At. 1 Zapadna Pennsylranija. Tajnik F. Randa, 722 Emlin 8t., N. 8. Pittsburgh, Pa.
A. 2.	Ohio. Tajnik 8p. Markovich, 58 $ycamore.
a! s	£!VCag(L TaJnik V' 8' °jokovii» *229« Clybourn ave., Chicago, 111.
<	T- 8t*PW> 307—6th ave.. Milwaukee. Wii
At. 5.	Mlasouri in Juini 111. Tsjnik F. Franič, 1*27 So. 3rd St., 8t. Louia, Mo.
Mednarodni socialistični kongres na Dunaju.
Braddock. Pa. — Jugosl. soc. udmienje, tajnik 8. Mihalich, 22 — 5th ave. M< Kees Rocks, Pa. — Jugosl. soc. udrui. Tajnik J. G. Dobričič, box 88. Ambridge, Pa.-Jugoal. aoe. udruienje, Ujnik Vid Habitov, Box 552. 8eje vaake tretje nedelje v mes. ob 0. dopoldne u prostorih 8oe. Ed. Bureau. 97. Fayette City, Pa — Jugoal. aoe. klub, tajnik John Oartaar, b. 871. — Organisator John Baraga. 8eje se vsako zadnje nedelja v meeeeu.
Mednarouo -socialistično tajništvo razpošilja vabila za naš med-n a rod ni kongres, ki ho od 23. do 2?l. avgusta na Dunaju. Iz tega vabila posnemamo:
Mednarodno socialistično tajništvo, ki je bilo upostavljeno leta 1900, da nadaljuje delo mena rod -nih zborov, je sklenilo, da bo deseti mednarodni socialistični kongres od 2.1. do 29. avgusta I. 1914 na Dunaju in vabi h kongresu glasom sklepov v Londonu (1H%) in Parizu (1900):
1.	Vsa združenja, ki pritrjujejo bivstvenim načelom socializma: Socializaciji proizvajalnih sredstev; mednarodni združitvi in a kri ji delavskega razreda; priborit vi javne oblasti potem organiziranega proletariata v razredni stranki.
2.	Vse strokovne organizacije, ki priznavajo razredni boj, ki priznavajo potrebo politične, torej zakonodajne in parlamentarične akcije, pa se vendar ne udeležujejo direktno političnega gibanja. (Zbor v Parizu 1. 19(H)).
( e priznava Vaša organizacija ta načela ,tedaj Vas prosi medna rodno socialistično tajništvo, da se posvetuje Vaša organizacija o vprašanju udeležbe mednarodnega zbora in da mu dopošljete:
a)	kratko zgodovino Vašega delovanja od 1. 1910 dalje,
b)	v obliki poročila	ali resolucij»- naziranje Vaše	stranke o vprašanjih dnevnega	reda tega zborovanja.
Na svoji zadnji si ji, 14. decembra 1913, je določilo mednarodno tajništvo naslednji dnevni red:
1.	Brezposelnost. — Poročevalci v odseku sodrugi: Molkenbuhr (Nemčija), Macdonald (Angleška), Vaillant (Francoska).
2.	Draginja.—Poročevalci v od sekih: S. Webb (Angleška), Otto Bauer (Avstrija), dr. Justo (Argent inija).	_
3.	Imperializem in razsodišče.—
Poročevalci v odseku: Keir llar die (Angleška), llaase (Nemčija), Ja tires (Francoska), Vliegen(TTo-landska in Danska).
4.	Alokoholizem. — Poročevalci v odseku: Vandervelde (Belgija) in Wurm (Nemčija).
5.	Grozote v ruskih ječah,—Poročevalec v odseku: Liebknecht (Nemčija).
Tajništvo je bilo sklenilo v Londonu, <ta naj doposljejo ti poročevalci svoja poročila do 1. junija 1914 mednarodnemu tajništvu in da se pri tem ozirajo tudi na resolucije, ki so jih bile sklenile stranke.
Kongres bo v "drosser Musik-vereinsalDunaj T., Dumba-strasse fit. 3 in Karlsplatz St. 6. Naslov dunajskega krajevnega odbora je za pisma: Kongresskomitee, Hechte Wienzelle 97, Dunaj V., naslov za brzojavke: Kon-gresskomitee "Arbeiter-Zeitung" Dunaj. Delegatje naj se prijavijo, kolikor mogoče kmalu. Po prijavi
ROJAKI V MESTU IN OKOLICIt
Poskusite Bernardovo Kapljico!
NA ZAHTEVO POŠUE NA DOM.
Akt» živite izven Chicage, piiite po nad cenik za dobro vino fn iganje, nai
TAC n r D \1 \ on t »03 BLUE IS LAN D AVENUE, JU J. D L K 11 /i K mJ9 IDEPT. C.) CHICAGO. ILLINOIS.
dobe začasno karto, ki se zamenja na Dunaju po verifikaciji mandatov s trajno. Karta velja 15 kron.
Tajništvo opozarja na naslednje točke kongresnega opravilni-ka:
1.	Organizacije vsake dežele ali vsakega naroda se morajo združiti na Dunaju v sekcijo, ki odločuje o udeležbi vseh strank in organizacij dotične dežele ali dotič-nega naroda.
2.	(i lasov i sekcij se razdele po sledeči skali, ki jo je tajništvo že sprejelo, ki se pa lehko še izpre-meni:
20 glasov: Nemčija. Avstrija vštevši <ehe), Francoska, Angleška, Rusija, Zedinjenc države;
12 glasov: Belgija, Švedska;
10 glasov: Danska, Poljska. I-t ali ji;
s glasov: Turška. JlolaTldska. < Igrsko-lfrvaško;
ti glasov: Španija. Norveška;
-"» glasov : Turčija;
4 glasove: Argentinija, Bolgarska, Rumunija, Srbija, Švica;
2 glasova: Luksetnburško, Portugalsko, Bosna in Hercegovina, Kanada, Grška, Japonska, Kitaj, južna Afrika. Mehika, Kuba, Brazilija, Tile, I rugvaj, Avstralija.
({lasom sklepa v Londonu ne sine presegati število delegatov vsake sekcije ali vsake stranke šest delegatov za en glas ali z drugimi besedami: Stranke, k imajo 20 glasov, n a kongres pošljejo kvečjemu lehko 20X6 120 delegatov. Maksimalno zastopstvo bo torej za vsako stranko ali sekcijo: Nemčija, Avstrija (všetvši f'ehe), Francoska, Angleška, Rusija, Ze dinjene države 120 delegatov, Belgija. Švedska 72 delegatov, Danska, Poljska. I Italija 60 delegatov, Finska, liolandska, Ogr-sko-Hrvaško 4H delegatov, Španija, Norveška .16 delegatov, Turčija 30 delegatov, Argentinija, Bolgarska, Romunija, Srbija. Švica 24 delegatov: južna Afrika. Avstralija, Bosna - Hercegovina, Brazilija, Kanada, Kitaj, Tile, Kuba, Grška, Japonsko, Luksetnburško, Mehika, Portugalsko, F-rugvaj 12 delegatov.
Vse Časopisje socialističnih in strokovnih organizacij prosimo, da ponatisnejo kmalu to okrožnico.
Z željo, da se bo dunajski zbor izvršil primemo naraščajoči sili mednarodne socialne demokracije Vas bratsko pozdravlja
Mednarodno socialistično tajništvo.
Fond za colo. štrajkarje.
Zadnji izkaz dne 22. a-
prila............... .$185.22
J. Mekinda, Nokomis, 111.
poslal za soc. klub. 5t.
118................. 30.00
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
== Narodna Tiskarna =
2116-50 Bluc Is I and Avenue, Chlcago. III.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
!! J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drago obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO„
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL. -
\ \ Cenike preimete zastonj.	Vae delo garantirano. J
^ i i
Skupaj do 5. maja ____$215 22
FOTOGRAFIJE
najfinejšega dela, najsibo ženitovanjske, društvene ali družinske, vedno dobro in okusno izdeluje
IVAN VČELIK, prvi hrvatski fotografist
1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. Chlcago.
Z vsakim tucitom slik damo krasno darilo.	Talsfon: Canal 2591.
Oskar Wüde:
ZNAMENITA RAKETA
Kraljevič se je ženil in vsa dežela se je pripravljala na veliko sla v I je. Leto in dan je čakal neve sto in naposled je prišla. Kuska princesinja je bila in vso pot iz Finske je prevozila na saneh s Se sterimi jeleni. Sani so bile kakor velik zlat labod in med labodjima kriloma je ležala princesinja. l)olg herrnelinast plašč ji je segal do peta, na. glavi mala iz srebra tkana čepica in bleda je bila ka-kor njeni dvor, ki je v njem preživela vse svoje življenje. Tako bleda je bila, da je vse strmelo, kedar se je peljala po cesti. Kakor bela roža je, so vzkliknili ljudje, in jo obsipali s cvetjem.
Na vratih kraljevskega dvora jo je pričakoval kraljevič. Sanja-ve so bile njegove oči kakor vijolice in njegovi lasje so bili ka kor zlato predivo. IJgledavii jo, je pokleknil in ji poljuboval roko.
"Lepa je bila tvoja podoba," je zašepetal, "ampak lepša si od podobe."
In princesinja je zardela.
"Prej je bila kakor bela roža," je dejal mlad paž svojemu sosedu, "a sedaj je kakor rdeča roža."
In ves dvor je bil vzhičen.
Tri dni ni bilo drugih besed ka kor: "Rdeča roža, bela roža, bela roža, rdeča roža!" In kralj je u-kazal, da se pažu podvoji plačilo. Ker ni dobival nobene plače, mu to ni mnogo koristilo, ampak za veliko čast je veljalo in "Državni glasnik" jo je omenil v posebnem poročilu.
Po treh dneh je bila poroka. Prelepa je bila poročna slovesnost in nevesta in ženin sta šla roko v roki okolo altarja pod baldahi-nom iz škrlatnega baržuna, obši tim z drobnimi bisert. In potem je bila velika pojedina, ki je trajala celih pet ur. Princ in princesinja sta sedela na častnih prostorih za mizo v veliki dvorani in sta pila iz kristalne čaše. Iz te ča še so smeli piti le ljudje iskrene ljubezni, zakaj če so se lažnjiva ustna doteknila njenega robu, se je skalil kristal, omračil in omeg-1Ü.
"Jasno je, da ljubita drug drugega," je dejal paž, "jasno je ka kor kristal."
In kralj je za nagrado Se enkrat podvojil njegovo plačo.
"Kakšna čast!" so . v zboru vzkliknili dvorjani.
Po pojedini je bil velik bal. Ženin in nevesta sta plesala na tem balu rožni ples in kralj je obljubil, da bo igral na flavto. Tgral je prav slabo, a nihče se ni upal tega izreči. Zakaj bil je kralj. V resnici je znal le dve melodiji in nikoli ni zagotovo vedel, katero da igra A to ni prav nič škodilo. Zakaj karkoli je počel, je vse navdušeno vzklikalo:
"čarobno, čarobno!"
Poslednja točka slavnostnega programa je bil velik umetalni o genj, določen točno za polnočno uro. Princesinja vse svoje žive dni ni videla umetalnega ognja in zato je ukazal kralj dvornemu pirotehniku ,da pokaže na dan svatbe vso svojo umetnost.
"Kakšen je—umetalni ogenj?" je vprašala princa, ko sta se nekoč zjutraj sprehajala po terasi.
"Kakor severna luč je umetalni ogenj," je odgovoril kralj, ki je vselej odgovarjal na vpraša nja, drugim zastavljena. "Ljubfti mi je umetalni ogenj od zvezd, ker vselej veš, kedaj za žari, in prav tako prelesten je kakor moja igra na flavti. Umetalni ogenj moraš videti.
Na koncu dvornega vrta so postavili velik oder in ko je dvorni pirotehnik razporedil goriva ,sc je med njimi začel razgovor.
"Svet je v resnici lep!" je vzkliknil švigalček. "Le poglejte te žolte tulipane. Če bi bili prave rakete, ne bi mogli biti lepši. Veseli me, da sem mnogo popotoval. Potovanje čudovito izobražuje duha in odstranjuje predsodke.
"Kraljevski vrtovi, norček, še niso svet," se je oglasila velika rimska sveča. 'Svet je ogromen prostor in vsaj tri dni je treba, da si ga temeljito ogledaš."
"Vsak kotiček, ki ga ljubiš, je zate svet," je zamišljeno vzklik nilo ognjeno kolo, ki je bilo v rani mladosti pritrjeno na leseno Škrinjo in se je veselilo svojega razbitega srca. "Ampak ljubezen
dandanašnji ni več v modi, pesniki so jo ubili. Toliko so pisali o njej, da jim nihče ni več verjel, kar se mi ne zdi prav nič čudno. Resnična ljubezen trpi in — molči. Spominjam se, da je nekoč — a kaj bi govorili. Romantika je, stvar preteklosti."
"Neumnost" ,je dejala rimska sveča, "romantika ne izumi je ni koli. Luni je podobna in večna je. Vzemimo le našega ženina in nevesto, kako nežno ljubita drug drugega! Vse to mi je pripovedovala rjava patrona, ki je bila slučajno z menoj v enem predalu In ki je znala za vse dvorne skrivnosti."
Ampak ognjeno kolo je zmajalo z glavo in ponovilo; "Romantika je mrtva, romantika je mrtva." Mislilo je kakor mnogo ljudi, da poatane stvar, ki jo brez ne-banj« ponavljaš in preinlevas, n« zadnjo le resnična.
Nepričakovano se je oglasil suh in oster kašelj in vse j« obrnilo. Kašelj je prihajal od vitke, ošabne rakete, privezane na dolgo palico. Vselej je zakasljala, ke dar se je vteknila v razgovor, da obrne pozornost nase.
"Hm, hm," je dejala in vse je napelo ušesa izimši ognjeno kolo. ki je še zmerom zmajevalo z glavo in ponavljalo: "Romantika je mrtva!"
"Mirno, mirno!" je zakričal švigalček.
Neke vrste politikar je bil in je igral vselej pri občinskih volitvah odlično vlogo, zato je imel vselej pri rokah parlamentaren izraz.
"Mrtva je in nikdar več ne o-živi!" je zamomljalo ognjeno kolo in zaspalo.
Ko je nastala popolna tišina, se j» raketa vtretjič odkašljala in izpregovorila počasi in jasno, kakor da narekuje svoje spomine in gleda čez rame tistemu, komur iih narekuje. Resnično, njene ma-nire so bile gosposke.
"Kako srečen je kraljevič," je dejala, "da se ženi ravno ta dan, ko šinem jaz v zrak! f'c bi bila stvar namenoma vprizorjeua, bi ne mogla biti zanj ugodnejša. Princi imajo pač srečo."
"Moj Bog." je dejal švigalček, "mislil sem, da je stvar ravno narobe in da nas zažgo princu na čast."
"Za vas," je odgovorila raketa. "nemara to velja in celo u-verjena sem o tem. A z menoj je stvar druga. Znamenita raketa sem in odlični so moji starši. Moja mati j*' bila najslavnejše ognje-110 kolo in je bila znana vsled svojega gracioznega plesa. Kedar jo plesala pred občinstvom, se je de vetdesetkrat zavrtela v zraku, preden je ugasnila, in vselej je spustila v zrak sedem rdečih zvezd. Tri čevlje in pol je merila v premeru in iz najboljšega strelnega prahu je bila narejena. Moj oče je bil raketa kakor jaz in francoskega izvora. Sinil je v take višine, da je vse mislilo, da se nikdar več ne vrne na zemljo. A vrnil se je vzlic temu, zakaj blag in krotak je bil njegov značaj, in se razpršil v zlat dež. Časopisje je zelo laskavo omenjalo njegov nastop. "Državni glasnik" ga je proglasil za triumf pi-lotehnike.
"Pirotehnike, Pirotehnike, mislite," je popravila bengalska luč. "Vem, da se pravi temu pirotehnika — beseda je zapisana na moji.
" Pilotebnike, pravim," je odgovorila raketa strogo in bengalska luč je bila močno osramočena, in takoj se je lotila malih švigalč-kov, da pokaže svoje dostojanstvo.
"Dejala sem," je nadaljevala raketa, "—kaj sem že dejala t"
"O sebi govorite," je pripomnila rimska sveča.
"Seveda. Vem, da sem obdelovala zanimiv predmet, ko sem bila tako sirovo prekinjena. Siro-vost sovražim in slabe manire; zelo sem občutljiva. Nihče na vsem svetu ni tako občutljiv ko jaz."
"Kaj je — občutljivost?" je vprašal švigalček rimsko svečo.
"Občutljiv je, kdor ima sam kurja očesa, pa stopa drugim neprestano na prste," je odgovorila rimska sveča in švigalček hi bil kmalu počil od smeha.
"Prosim Vas. zakaj se smeje-te?" je vprsšala raketa, "jaz se no sm?jem!"
"Smejem se od sreče," je odvrnil švigalček.
"Sebičen vzrok," — je srdito pripomnila raketa "Kje je vaša pravica, da ste srečen? Mislite tudi na druge Mislite name. Tudi jaz mislim, vedno nase in pričakujem toisto tudi od drugih. To se imenuje simpatija Lepa čednost je in obvladujem jo v veliki meri. Vzemimo na primer, da se mi nocoj kaj zgodi kakšna nesreča bi bila za ves svet! Princ in pt incesija ne bi bila srečna nikoli več; vse njiju rodbinsko življenje bi bilo uničeno. In kar se kralja tiče, sem uverjena, da bi tega ne preživel. Resnično, če razmišljam o svoji velepomembnosti, sem ganjena do solz.
"('e pa hočete ustreči drugiur, j«« najboljše, da ostanete suha," je pripomnila rimska sveča.
"Seveda!" je zaklicala bengalska luč, ki je bila že bolje razpoložena. "to zahteva že preprosta pamet."
"Preprosta pamet?" j»« dejala raketa zanieljivo. "Pozabljate pač, da nisem preprosta, temveč prav znamenita Preprosta pamet je dana vsakomur, kdor nima fantazije. Jaz pa imam fantazijo iu nikoli ne mislim o rečeh, kakor so v resnici; vedno si jih predstavljam čisto drugače. Kar pa se tiče auhote, ga ni nikogar, ki bi prav" ocenil mojo blago mrav. K sreči mi je to tudi vseeno. Edina opora v življenju je zavest o silni inferiornosti drugih in to čuvstvo sem zmerom negovala. Ampak vsi ^ 11 ste brez srca. Smejete se in veselite, kakor da se princ iu princesinja nista pravkar poročila "
"Zakaj pa ne?" je vzkliknila drobna ognjena kroglja. Nenavadno vesela je priložnost in nani-šinetn v zrak, boni pripovedovala o tem zvezdam iia nebu, pa bode-te videli, kako bodo pomežikova-le zvezde, ko jim bom pravila o pohlepi nevesti."
"Kako vsakdanje gledate na življenje," je dejala raketa. "Sicer nisem od Vas nič drugega pričakovala. Prazne ste in votle, brez vse vsebine. Kaj pa če se princ in princezinja naselita v deželi, skozi katero teče globoka reka. in če dobita sina-edinea. ma-b*ga, svetlovlasega dečka z očmi —vijolicami, kakor jih ima princ. In če si» gre deček sprehajat s svojo dojiljo in dojilja zaspi v senci španskega bezga: ali ne more deček pasti v globokrt vodo in utoniti.' Kakšno gorje! Joj nesrečnikoma. ki sta ob sina-edinea! Prestrašilo je, tega ne prenesem!
"Ampak sina-edinea še nista izgubila. je pripomnila rimska sve-
ča. "Nobena nesreča se jima še ni zgodila."
"Tega nisem trdila," je odgovorila raketa, "ampak mogoča je taka nesreča. (V bi bila že ob sina ediuca, bi bila odveč vsaka Im 'seda. Sovražim ljudi, ki jokajo nad razlitim mlekom. A če mislim :ift to, da lehko izgubita sina edin-ca, sein vsa iz sebe."
"To verjamem," je pripomnila bengalska luč. "Bolj afektirane-ga bitja še nisem videla."
"A vi ste največja sirovina. kar jih poznam," je odgovorila raketa, "in moje prijateljstvo do princa Vam je nedoumljivo."
"Saj ga še ne poznate," je za 'urinrala rimska sveča.
"Tega nisem rekla," je odgo-\orila raketa. "In mislim celo,! da bi ne bila njegova prijatelji-1 ca,, če bi ga poznala. Poznanje prijateljev je zelo nevarna reč."
"(ilejte raje, da*, ostanete suha." je rekla ognjena kroglja. i "To je glavna stvar."
"Glavna stvar nemara za Vas | n jaz jočem, kedar mi je potreba."
In v »esnici so jo zalile resnične iolze, ki so ji kakor deževne kaplje polzele po palici in skoro u-topile dva hroščka, namenjena domov, da si poiščeta suh kotiček.
"Raketa je zares od sile ro n antična," je dejalo ognjeno kolo, "joče, ko ni vzroka za solze." In ognjeno kolo je globoko vzdihnilo in zasanjalo o leseni pu-šici.
Ampak rimska sveča in bengalska luč sta bili močno vžnejevoljeni iu sta ves čas šepetali in govorili o neumnih čenčah. Od sile praktični sta bili in če jima ni bilo kaj po godu, sta vselej označili za neumne čenče.
V tem je na nebu zasijala luna kakor srebrn ščit, zvezde so za s »etile m godba ae je razlegala iz dvore*.
Princ in princesinja sta zaplesala. Plesala sta tako lepo, da so visoke bele lilije polukale skozi okno in strmele za njima in veliki rdeči mak je zamajal z glavico in udarjal takt.
Potem je v grajskem stolpu odbilo deset, enajst in dvanajst in ob posljednjem udarcu polnočne ure je vse privrelo na teraso in kralj je poslal po dvornega pirotehnika.
i, ±
"Začnite z umetalnim ognjem," je velel kralj in dvorni pirotehnik je z globokim priklonom odšel na drugi konec vrta. Z njim je bilo šestero pomočnikov in vsak od njih je nesel nažgano bakljo na dolgem drogu.
ADVERTISEMENT
		
Avstr. Slovensko		Bol. Pod. Društvi
llatanavl jone U. januvarja ist:.		lokorporu-aoo M f«bru va a iVul v drftavi kauaaa
Sedež: Frontenac, Kane».
<JLAVN) IJKADNlKi; Predsednik: M RAT IX OliERŽAN, Box 72, E. Minoral, Kans. 1'odpreds. : JOHN UORSEK, Box 211, W. Mineral, Kan«, tajnik: JOHf ČERNE, Box 4. i>reezy Hill, Mulberry, Kans Blagajnik; FRANK STARCU .Box 245., Mulberrv. Kan* Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR. L. Box 38, Frontenac. Kak«
NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kan» ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana.
POROTNI ODBOR:
JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA SETINA, Box 23, Franklin, Kans.
Pomožni odbor :
KRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kans. JOHN* MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. FRANK KRAJSEL, Box 108, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od IG. do 40. leta znaša $1.50.
V s; dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gi tajniku Vse denarne poéiljatve pa gl blagajniku
To je bil v resnici čudovit prizor.
"Zzzz! Zzzz!" je zašumelo ognjeno kolo iu se sukalo vse hitreje in hitreje.
"Bum, bum!" pa je zletela kvišku rimska sveča.
Potem so zaplesali po vsej terasi mali švigaleki iu bengalska luč je rdeče ožarila vso okolico.
"Na svidenje!" je zaklicala o-gnjena kroglja in šinila v višino sipajoč sinje iskrice.
"Bang, bang!" so odgovarjale ognjene žabice od navdušenega veselja.
Vse se je imenitno obneslo izimši znamenito raketo. Od solz se je tako zmočila, da se niti vnela ni. Najboljše v njej — smodnik — je bilo tako premočeno, da ni bilo za nič. Vsa siromašna žlahta, ki jo je sicer prezirala, je odletela k nebu kakor zlate rože in ognjeno cvetje.
"Živio, živio!" je kričal ves dvor in princesinja' se je smejala od zadovoljstva. "Gotovo me prihranijo za po
Kvišku je zavihala nos iu napravila obraz, kakor da razmis-Ijuje o kdovečeni. Ampak delavci se zanjo niso zmenili; šele ko so odhajali, jo je nekdo zapazil.
"Glej, slabo raketo!" je vzkliknil in jo vrgel preko zidu v Jarek.
"Slaba raketa, slaba raketa!" je ponovila raketa. "Ni mogoče! Zarekel se je: prava raketa. Slaba — prava, zveni podobno in i-ma često enak pomen.
In ob teh besedah je padla v blato.
K njej je priplavala žabica z jarkimi očmi, y zelenem jopiču.
"A, novinka?" je dejala žaba. "Navsezadnje ni nič boljšega kot blato. Če imam deževnico in jarek, pa sem vsa srečna. Mislite, da bo danes popoldne deževalo. Da bi le Bog dal malo dežja. Ampak nebo je modro in jasno. — Joj!"
"Hm, hm!" se je oglasila raketa in pokašljevala. "Eh, kakšen prekrasen glas, vzkliknila žaba, "strašno je sebno slovesnost", je dejala rake-1 podoben kvakanju. In kvakanje
ta., " Ni dvoma, da je tako."
In ošabneje je gledala kakor kdaj.
Naslednji dan so prišli delavci, da vse pospravijo.
"To je oči vid no deputacija," je dejala raketa, "sprejmem jo s primernim dostojanstvom."
je najlepša muzika na svetu. Nocoj bodete slišali naš pevski zbor. V stan m ribniku zraven zakup-nikovega doma sedimo in kedar vzide mesec, začnemo. Tako mamljivo je naše petje, da vse bdi na posteljah in nas posluša. Včeraj sem čula zakupnikovo ženo,
Tri mesečni račun Avstrijsko-Slovenskega Bolniško Podpornega Društva v Frontenac, Kans.
OD 1. DECEMBRA 1913 DO 31. MARCA 1914.
DOHODKI
iT r£
•«■a 1
K KAJ DRI'ftTVA
Frontenac, Kaon.
Chiropee, Kans......2
Newburg, Kan»......3
Mineral, Kans.......4
Weir, Kan».........5
Yale, Kan«..........6
Curanville, "Kan*.....7
Fleming, Kan»......S
Radley, Kan*........9
Jeanv Lind, Ark.....10
Breezy Hill. Kans-.^^-U
Cherokee, Kan»......12
A<lam»on, Okla......13
Mavnar.l, t).........14
Pittsburg, Kan».....15
Franklin, Kan».......16
Carney, Iowa.......17
Wintenjuarter», Ftah.18 Black Diamond, Wash.19
Ely, Minn...........20
Witt, III.............21
Huntington, Ark.....22
Pleasant Vallev, Fa .23
Vitn»-nina
$ 2.50 $
7.50 3.00 3.00
4<5O
4.00 5.00 L50
nina
412.50! 102.50 131.25 390.00 123.75 117.50 117.50 92.50
191.00 261.75 337.50
51.25 150.25
100.001 21.25
270.25 10«. 25 137.50 187.50 236.25! 4 5. (Ml 4S.75 55.00;
Z«n«ki
»«■Mil.
Razni Konven Plafani iohodki prispevki dol?
IZDATKI
Skupni doh oiiki
$3.50
.10
.65 JO!
60.00! 15.50 9.00 49.50 13.001 17.25 16.50 8.50! 19.25 28.75 36.25 7.50J 6.25 H.25 »on 30.25! —.--1 11.50 —.— 5.50 —.—! 5.50! — .—t —.—I 1.20 3.00 2.251 .75
$31.00 $3,699.001 $358.25|
$ 61.00 14.00 18.50 59.25! 19.50 16.25 18.50 13.50 25.50 38.50j 47.50 10.50 21.25 13.25 4. 42.(811 14.251 18.50 25.25 15.75! 6.25 6.75 —.—) 3.50 $6.35, $513.75)
$-.—: $
.25] 12.00
.201
539.50 132.00 158.85 499.00 168.25 151.00 152.50 114.50 243.90 332.00 424.95 69.00 188.50 121.50 30.00 348.50 135.00' 169-00 —v—j 218.25 —.— 258.20 ! 54.25 —.—I 59.45 —.—1 59.2511 $19.00 $4.627.35
.25

3.00 3.50
Smrt nine in l>«gTf'l>-ni itroAk«
$ 100.00! 150.001
150.00
100.(8) 300.00
l(81.00i
210.50 100.00
Holniàke l>orl|H>r«'
Razni iziiatki
Skupni iziiatki
205. 6
183, 496.
65. 107 120. 35 56. 231. 225, 3 s, 174 124 . 7. 334 59. 163 75, 31,
Po*tonon. '"le.upr. Dru*t.
centralo t1°D| .iol truie
ped. r
00 00 50 00 00 00 00 OOi 001 00 00
00	i
001 00 00 00 00 ,00 j ooi 00
Stavila ¿laño v

16.00 93.001
,20|
.85:
.45
.25
.25
.42
.64
.40|
.25 .27 .22 .10
.15 .57! .37
■20j
305.00 156.72 183.70 646.S.e¡ 65.451 107.25 120.25 35.42 156.64 231.40 525.00 38.25! 174.27 124 2° 7.10 334.00 59.00 163.15 75.57 241.87 1(81.00 16.00 93.20Í
334.50	$ 125.28
38.501 268.65 102.80 43.75 45.50 79.08
187.51 100.85 199.95
51.50 72.9M 21.78 22.90 114.50 75.00 24.65 142.68 226.83 54.25 43.45 29.30
Število članic
63.35 266.50
$ —
13.25! —.—
.25! —.—I
20.751 08.70 24.50
—1.00 18.80 —.—
63.25' —. -
$1,210.50' $2,743.50) $ 6.31 $3,960T3l|$2,406.19 $529.40! $1.001
112 27
34
104
35	j 35 33! 251 60 70 91
.15 41
27 11| 751
28 371 52! 65
13 12
14
82 21 12 67 17 25 22 U 30 39 49 12
7 11 10 42 15
8
8
4
2
1
DOHODKI CENTRALNE UPRAVE.
Gotovine dne 31. dec. 1914............................
Krajevna druAtva poslala.............................
Posojeni denar vrnjen ...............................
Obresti od posojenega denarja........................
.Skupaj.........................>...............
IZDATKI CETNRALNE UPRAVE
Smrtnino za Batisto Sealet, Man druš. At. 11..........
Mm rt ni no za John Arko, član druš. »t. 20..............
Smrtnino za Terezija Heidinger, Manien dr. »t. 2......
Pogrebni stroAki za UrAula Kukec, članica dr. »t. 4.....
Pogrebni stroAki r.a Mary Lešnak, Planira dr. »t. 16----
Pogrebni stroški za Mary Ko.ler, -članica dr. št. 1......
Pogrebni stroAki za Mateul'Hirk, Man dr. it. 9........
Pogrebni »troAki za Mary I>rnov4ek, članica dr. št. 21..
Pogrebni stroAki za Marv Svsjger, članica dr. it. 4-----
Frimankljaj bolniških podpor . .......................
Si>ja fjl. odbora......................................
Tiskovine..........................................
Kxpres in poštnina..................................
Dnevnic in vof.nih stroškov......................«•=»«..
Plača uradnikov...............................r....,
.lohn OorAek, zastopnik skupne konference............
StroAki skupne konference...........................
Vpis novih pravil....................................
Skopaj izdatki..................................
MARTIN OBER*AN, gl. predsednik.
PONGRAC JURflCHE
.$1,444.is . 2,406. Î* . 300.00 42.4)0
.$4,192.37
$300.00 210.50 160.00 , 100,00 . 100.00 100.00 100.00 100.00
50.00 529.4'» 22.70 1.25 6.41 16.90 ,.176.37 61.00 3.57 16.30
RAZDELJENO SKUPNO PREMOŽENJE
Moški odelek..................................IWMWi.
ženski Odelek.............[.........................* oi-in
V blagajni skupne gotovine . . .....................
Posojilo na rnortga^e....... ................................
l'o»ojilo na note....... . ....................................
Društveni znaki in kape	.............................
Skupno premoženj« <lnc 31.
1016 495
2,147.97 615.00 1,272.10 10.95
marra 1914.................... $4,046.02
.$2,044.40
JOHN «1.
Glavni MARTIN
ZA8TAVNI FOND.
Bilanca dne 31. dee. 1913.
Prebitek od veselice . ,...'..................................
Skupaj.............
IZDATKI
Dnevnice in vožni stroški zastavonošo Stanje blagajne 31. tnarca 1914
ta^ikNE'	FRANK 8TARCHICH,
gl. blagajnik.
nadzorniki:
KATZMANN	» v-^vr
ANTON KOTZMAN
$18.80
25.00
$43.80
.$ 3.80 $40.00
ki je dejala svoji materi, da zaradi nas ni vso noč zatisuila oči. Taka popularnost je odlična.''
44Hm, hm!" je pripomnila rs-keta prav srdito, ker ni mogla z besedo vmes.
"Krasen glas v resnici!" je nadaljevala žaba. "Upam, da pride-te nocoj tja k ribniku. Pogledati moram po svojih hčerkah. Sest lepih hčerk imam in bojim se, da jih ugledi - ščuka. Strašna je ta pošast in prav nič se ne bi obotavljala in jih povžila za zajtrk. Torej na svidenje, zelo me je veselilo, da sem se z Vami raogovarjala "
"Razgovor je čedna reč," ji' dejala raketa, "ampak ves čas ste govorila sama. To pa ni razgovor,"
"Kden mora poslušati.' j»' odgovorila žaba, "in govorjenje prav rada sama opravljam. Tako si prihraniš čas iu prepir."
"Prepiram pa se rada," je odgovorila raketa.
"Mislim, da se le šalite," je lju-, beznivo dejala žaba. "Prepiranje je prostaško. zakaj v dobri družbi so vsi enih misli, torej na svidenje. Tam vidim svoje hčer-ke. **
In žabica je odplavala proč.
be in ni miru. Vse diši po predmestju. Najbrž se vrnem na dvor, zakaj vem, da sem določens, da zbudim na svetu veliko pozorno*^"
"Tudi jaz sem svoj čas mislila, da se posvetim javnemu življenju." je pripomnila raca. "Koliko reči je zrelih za premembo. Pred časom sem predsedovala ja vnemu shodu in sprejeli smo celo vrsto resolucij, obsojajočih vse. kar nam ni bilo po godu. Pa prav dosti niso izdale. Sedaj se zanimam za domače življenje in posvečam svojo skrb rodbini."
"A jaz sem ustvarjena za javnost," je odgovorila raketa, "in tudi moja žlabta, eelo najskrom-nejši sorodniki prav tako. Kjer se pokažemo, zbujamo povsod veliko pozornost. Jaz nisem še vstopila v javnost, a kedar se to zgodi, bo čudovit prizor. Kar pa se domačega življenja tiče, je ob njem človek hitro star in duh se odvrača od višjih reči." i "Kh, visoka strmljenja, kak?« so lepa," je dejala racludiMo m»' je spomnilo, da sem lačna."
Pa je odplavala z vodo ponav-Ijajoč: "Kvak, kvak, kvak."
"Vrnite se, vrnite se," je kli-! eala raketa, "mnogo Vam imam
"Strašno neprijetna oseba še povedati."
ste," je dejala raketa, "i;i slabo vzgojena. Sovražim ljudi, ki govore vedno le o sebi kakor jaz. To je sebično in sebičnost je zo-perna reč. zlasti za osebe mojega temperamenta, zakaj znana sem po svoji simpatičnosti. Le vzemi-
ni menila za
Ampak raea se njeno klicanje.
"Veseli me. «Ia je odšla," je dejala raketa sama sebi. "Pičli so nje talenti."
In še nekoliko globlje se je po greznila v blato razmišljajoča o
te me za zgled. Boljšega zgleda j zapuÄi(,nOR,i g(.„ija; kar priteče-
nimate. Ker imate tako priložnost, izkoristite jo brž, zakaj v najkrajšem času se vrnem na dvor. Dobro sem zapisana na dvoru. Meni na čast sta se princ in prin-cesinja včeraj poročila. Seveda o vsem tem na veste ničesar, ker j ste z dežele."
"Zaman se vznemirjate," je pripomnil kačji pastir, ki je sedel, na vrtu visokega, rjavega ločka. "žaba je že davno proč."
"To je škoda, ampak ne moja.
ta ob jarku dva dečka v belih srajcah, s kotličeni in suhim drač-jem v rokah.
"To je pa depntaeija." je dejala raketa in napravila važen o-brav..
"liej," je /aklieal eden, "poglej staro palico. Kako je ta zašla sem?"
In pobral je raketo i/, jarka.
"Stara palica," je dejala raketa. "Ni mogoče. Zlata palica.
je odgovorila raketa. "Kaj naj, j«" hotel reči. Zlata palica, to je zato umolknem, ker je ni več tu. Sama sebe prav rada poslušam:! to je največji moj vžitek. Pogosto imam dolge samogovore, pa govorim tako pametne reči, da časih sama ne razumem vsega, kar
laskavo. Za dvorjanko nie ima.
— . i. — • ■■
KAPITALIZEM IN DELAVSKE MEZDE
govorim.
>elavska .mezda ne more biti nikdar tako velika, da bi kapita-
"Potemtakem pa predavajte o jjstu onegočila njegovo dojetje in filozofiji," je dejal kačji pastir. foj mlI odvzela možnost, da živi
če bi
bilo kapitalistično tarnanje nad delavskimi zaUtevami po višji plači opravičeno, tedaj bi kapitalist že davno opustil svoj»' ppdjetje. K«-r pa ustvarijo delavci s svojim delom večjo vrednost, kakor je njih plača .zategadelj kapitalist vzlic svojemu tarnanju ne opusti podjetja, ker ima pač dobiček «nI njega ,dobiček, ki mu ga ustvarja edinole izkoriščanje delavstva. V kapitalistični družbi torej delavska mezda nikdar ne more narasti do tiste višine, kjer bi prenehalo izkoriščanje delavca.
Delavec ustvari s svojim delom gotovo vrednost, kapitalist pa mu ne plača za njegovo delo toliko, kolikor je delo vredno, ampak veliko manj. Tisto vrednost, ki si jo kapitalist ohrani od delavčevega dela zase, imenujemo nadvrednost. In ta nadvrednost ta preostanek je mnogo večji, kakor bi kdo sodil na prvi pogled Zakaj nadvrednost ne obsega sa mo tistega dobička, ki ostane v rokah kapitalista, ampak še mnogo'drugega. kar imenujemo produkcijske ali prodajne stroške; zemljiško rento. obrestovanje glavničnega kapitala .odbitek za trgovca, ki odjemlje industrijcu blago, davki itd. Vse to odpade od prebitka, ki ga dobi kapitalist s tem, da plača delavcu mnogo manj, kakor pa je vredno njegovo delo. Ta prebitek mora biti torej precej velik, ako se hoče podjetje "rentirati"; zategadelj v današnji kapitalistični družbi delavska mezda nikdar ne more tako narasti, da bi dobil delavec samo približno toliko, kolikor je ustvaril s svojim delom. Kapita listični mezdni sistem je torej v vseh okolščinab izkoriščanje delavstva in na tem izkoriščanju bo temeljil, čeprav si delavstvo pribori višje plače in ugodnejše delovne razmere, temeljil bo tako dolgo, dokler ne bo konec kapita lističnega družabnega reda in dokler ne zavlada socializem. Ne možno je napraviti kraj in konec izkoriščanju, dokler je uredbs družbe kspitslističns. Tudi ob
razprostri svoja prelestna prozor-!0(| 8Vojega dojetja. Zakaj na krila in odleti kvišku.
"Kakšen bedak, da ni ostal tu." je dejala raketa. "Takih priložnosti za izobrazbo duha se mu ne ponuja mnogo. Sicer pa, kaj mi je to mar! Moja genialnost bo nekoč nedvomno pravično ocenjena."
In pogreznila se je še globlje v blato.
Cez nekaj časa je priplavala velika bela raca. Žolte je imela noge in irlavno kožico in za kraso-tieo je veljala zaradi svoje zibajoče hoje.
"Kvak. kvak. kvak." je dejala, "kako smešna je Vaša postava! Dovolite mi vprašanje, ali ste bili tako rojena, ali pa vsled nezgode?"
"Jasno je, da ste vse žive dni preživela na deželi," je odgovorila raketa, "sicer bi znala, kdo sem. Ampak Vašo nevednost Vam oproščam. Nepravično je od drugih zahtevati enako izobrazbo. Čudili se bodete, če Vam povem, da letim prav do neba in da se vračam na zemljo v zlatem dežju."
"Po inojem to ni kdovekaj," je odgovorila raca, "ker ne uvidim praktičnega smotra. Veste, če bi znala orati polje kakor vol ali vleči voz kakor konj ali čuvati ovce kakor pes, to bi bilo v resnici nekaj."
"Preljuba moja." je ošabno zakričala raketa, "vidim, da ste najnižje sorte. Oseba mojega položaja nima smotrov. Talente imamo in to je več ko dovolj. Osebno nimam prav nobenega dopada-jenja nad opravili, najmanj nad opravili, na katere namigavate. Vselej sem menila, da je ročno delo pribežališče za ljudi, ki nimajo drugega posla."
"Lepo, lepo," je dejala raea. ki je bila miroljubnega značaja in ki se ni nikdar z nikomur prepirala "Vsak ims svoj okus. IT-psm. ds ostanete pri nas."
"Eh. ksj Se," je vzkliknila rs-kets. "tnjks sem. odličns tujks. 1*0 prsvici rečeno se mi zdi ta krsj močno dolgočssen. Ni druž-
na jviših plačah je izkoriščanje delavca zelo veliko.
Toda plača le malokdaj doseže tisto največjo višino, ki bi jo lahko dosegla. Pač pa se češče bliža svoji najnižji stopnji. Najnižjo stopnjo doseže tedaj, ko ne more delavcu več zadostovati niti za gole življenske potrebščine. Ako delavec ob svojem delu ne le strada, ampak tudi eelo naglo lakote umrje, tedaj se mora vse delo končati.
Med tema mejama plava mezda Mezda je tem nižja, čim manjše so navadne Življenske potrebe de-lavea, čim več delavskih moči je podjetniku na razpolago in čim šibkejša je odporna sila delavcev»
Splošno mora biti delavska mezda tako visoka, da ohrani delavca zmožnega za delo, «li boljše povedano, mezda mora biti tako visoka, da ohrani kapitalistu tisto mero delovnih moči, ki jih rabi za produciranje. Mezda mora biti torej tako velika, da delavcu omogoči, ne le, da hrani samega sebe, ampak da rodi kapitalizmu tudi za delo sposoben naraščaj.
(lospodarski razvoj pa gre v smeri, da se življenski stroški za delavce znižajo in s tem je «lana kapitalistu možnost, d« tudi plače zmanjša.
Spretnost in moč sta bili za de-' lavca že od nekdaj dvoje neobhodno potrebnih lasnosti. Cena doba rokodelca je bila zelo dolga, stroški njegove vzgoje so bili zategadelj veliki. Vedno bolj napredujoča delitev dela in pa razvoj strojne tehnike sta povzročila, da je bila posebna spretnost in pa moč v produkciji vedno bolj odveč. Ta «Iva činitelja sta tudi omogočila, «Ia so s«1 izučene delovne sil«* nadomestile z neizučenimi, torej tudi cenejšimi, omogočila pa sta tudi, da so nadomestovale moške pri delu šibke žene, eelo otroci. Ž«- v manufakturni dobi opažamo ta pojav; z uvedbo stro jev v produkcijo pa s«- j«' za<"'«'lo izkoi ;š<'anje >■■), in ot rok .
Po mnenju vsega nadzornega osobja pokazujejo dosedanje izkušnje s skrajšanim delavnim «'a som, «la se žal pogostoina nagla-¿ano pričakovanje, «la «l«*lavci ne bodo imeli nobene koristi od skrajšanega delavnika in «la bodo I.* še bolj podlegli alkoholu, pri plinarni nikakor ni izpolnilo.
Kapitalistično časopisje je za«l-nje «Ini poklalo več M«'ksikancev kot pa ameriške krogle.
"t
«i.
t
T ?
Î
y
y y y y y y y y y y y y y
y
y
y
y-
y
f
Nič več grdih opahkov
ie |>i»al j;. Eddie Hurt, 1'hrotn, Okla., kateremu ji<
Severov Krfčisfilec
Pri,.
•Svera Mino.I Puri tier) pomagal pregnati unte t», lahke
ia obraza. Kadar bo potreboval kaka zdravila, bo rabil »aiuu Severova. Ceua Krii'i*tilca w»' fl.OO.
pičlo, uečinto kri iu opahke, žive rane. uljesa iu bule ki nastanejo valed taceg i stana krvi.
Se verova TAB LAX
J
j /u otroke in od ra «It«. \
dadkorno odvajalo h|i« 4uu u/iukovalni
Ceua 10 in 2&e.
Vaà lekarnar prodaja Heverova «dravila. Ako jih nima v zalogi jih vam na rué i. Vprašajte vedno /a Heverova zdravila. Ako jih ne morete dobiti od lekarnarja, naro-i'ite jih od ua».
y
T
y y y y y y y y y y y y y y y
-V ?
y -y
y y ❖
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Reformator .kateri kapitalizem, kuje nove še spone za delavce.
zagovarja in močnej
Kdini produkt, katerega «lobi delavec danes v polni meri, je — smodnik in svinčenke.
Rumena-bleda-barva.
Tisti, katerih obličje postane rumeno, so gotovo nesrečni, ter so navadno žrtve zlatenice, to je bolezen, katera povzroča ruemno barvo kože in očifTa bolezen ima različne vire in vzroke in kot pravilo spremlja tako bolezen navad no neprebavnost. Bolnik je na-va«lno zelo slab in mršav, ter ne-zadovoljen sam s seboj. Najboljše zilravilo v tem slučaju je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino ,kajti ono sčisti hitro cel te lesni ustroj ,ter odvaja neprebav-ne snovi ali težje prebavno hrano To vino okrepi prebavne organe, ter jih tako napravi sposobne za d«*lo. V slučaju bolezni v želodcu, jetrih in črevesju največkrat hi tro pomaga in olajša bolečine popolnoma. Dalje ustvarja dober tek in pomaga prebavljanju, ter odstrani zaprtje, če prav je mo goče To že staro. Rabite ga v slu čajih zgube teka, telesne utruje nosti in slabosti ,ter zaprtja. V drogerijah. Jos. Triner .izdelova lrc, 1333—1339 So. Ashland Av , Chicago, Tli. Ako Čutite bolečine v grlu, prsih ali v vaših nogah, spomnite se na Trinerjev Lini-ment. Ako trpite pogosto na ena kih bolečinah, imejte pri rokah vedno stekleničico Trinerjevega Linimenta in prepričali se bodete, da je to zelo uspešno zdravilo proti trgsnju.
(Advertisement.)
Po psr vdrgnjenih kapljicah pravega Pain Expellerja na me stn. kjer čutite bolečine, bo vedno odleglo, čuvajte se ponaredb. —Adv.	*
E BACHMAN
1719 S. Centre Ave., Chicago, 111.
j«' največja českoslovenaka delavnica zastav, znakov, čepic in vseh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem popolnoma zastonj.
POZOR!
Podpisani se priporočam Slo-vencem v La Salle in okolici za stsvbinska dela. Postavljam navadne in moderna poslopja. Sprejemam tudi popravila in pre-dclavanje vsakovrstnih poslopij po zmernih cenah. Kadar želite postaviti hišo. se obrnite na svojega rojaka. S tem vam bo prihranjen "Tlenar in čas. Delam po pogodbi. Za vsa moja «lela jamčim.
Vaš rojak Veneel Obid.
Berlin Str., La Salle IU. (Advertisement)	3m
Naselniska družba "Ilirija" FARME.
ANTON MLADIČ modema gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Blue Islnad Ave.
Chicago. 111.
„ Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnim», obrnite se na nss!
A J. TERBOVEC A CO.
P 0. Box 25, Denver, Colo.
0«1 tri «lo pet milj od mesta Merrill v Lincoln Co., ki šteje o-krog 15.0(H) prebivalcev in ima veliko industrijo, se razprostira rodoviten valovit svet, ki je odločen za slovenske farme. Skoz ta svet vodita dve železniški progi in tri okrajne ceste in teče več potokov. Zraven teče reka "Wisconsin river". Ta zemlja se za sedaj še prodaja po 12 do 16 «lolar-jev aker, kakor je les na katerem delu. Plačilni pogoji lahki. K«lor se zanima, naj piše po pojasnilo. Vsaki dobi natančne podrobnosti da je tako na jasnem predno izda denar za dolge vožnje. Mi ne pošiljamo nobenih knjig ali podob. Pojasnila samo pismeno ali za bližnje ustmeno pri
iliria Colonization Co.,
Sheboygan, Wis
STE ŽE SLIŠALI KAJ O ZA-DRUŽNI TRGOVINI ALI KONSUMIH.
Podjetja vseh vrst vstanovlje-na podlagi zadružnosti, so podjetja bodočnosti; samo leta i-majo zasigurjeno svojo bodočnost poleg drugih koristnih družabnih naprav, ki služijo v občo korist človeštvu.
Kdor se želi poučiti nfitančneje o zadružnih podjetjih, — kar je treba znati vsakemu, ki se šteje naobraženim naj nemudoma naro či knjigo "ZADRUŽNA PRODAJALNA
ALI KONSUM", ki jo je založila slov. sekcija J. B Z
CENA KNJIŽICI JE 15c ENA 8 POŠTNINO in se jo naroča pri upravništvu Proletaroa. 2146 Blue Island Ave, Chicago, 111.
Trgovci knjig dobe popust.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravm> sa notranja bol osni
in ranocoLulk.
«adravniHka pretakava brocplaéü«—pit. 6ati j* le «dravila 1924 Blue Ialaju ▲v«., Chicago, ('reduje od 1 do ó ¡h pal.; »d 7 d« t svsčsr. lavoa Ckie*¿ iiveAi bolniki naj piftejo alovenako
I. STRAUB
URAN
1010 W. 18th St. Chicago. H\
Lna večjo saJogo ar, voniic, prt t v nov ir drugih drsgotin IsTršuje vsakovrstna popravila ▼ tej «trokl jh telo nitki eeari.
Cenjeni rojaki!
Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se Vam pri-
W.V.V.VflS
carl strover
Attorney at Law
Zastips it tub sidiiiib.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah.
St. sobe 1009
133 vv. washington street.
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeuo prenočišče in restavracijo, domačinom pa ivoj »aloom, vsem skupaj pa vse.
IG. KUŠLJAN
229—lat A v«.
MILWAUKEE. WII
M. JOVANOVI CH
84 — 6th Str. Milwaukee, Wis
PRODAJA 6IFKARTE. Pošilja denar po posti in brsojav-
no. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, po-trjene po notarju in ces. m kr. k<»n/.u'atu. ».DINA HPwVASKO — &L0VKM-STCO - SRBSKA AGENCIJA.
ALOIS VANA
— ii-delovatelj —
sodovlcc, mineralne vode !n raznih neopojnlh pijač. 1837 So. Fisk St. Tel. Canal 1401
s A i^oorc
z biljardom in kegljiščem
Poleg saloona dvorana za drultveno seje, veaelice itd.
John Stražl^ar
611 Market St . Waukecaa. III. Phon#> it. mi.
avstro-ameri kans ka
črta.
NI/JCK CKNE.
Velike ufjodnosll:
električna luč, izvrstna kuhinja, vix.o zastonj, kabine tretjima razpreda na parutku
poročam za blagohotna naročila
Cene so najnižje, kvaliteta naj bolja.
Anton Mrvar ml. 1162 E 61. Str., Cleveland, Ohio
JOS
Ima
A. FISHER
Buffet
pivo
na raspolago vsakovrstno - tí ao, amodka, Ltd.
Izvratni pro«tor za okropAUo. 3700 W 26th St.,	0!ilcago,
Tel. l^awndale 1701
r»
RAVNOKAR JE IZÓLA KNJIIŽICA
' Katoliška cerkev in socializem '
Knjižica obsega 52 strani. Ko-mad lOc. .Socialistični klubi in possmezniki, ki naroče nad 25 komadov dobe 50 proc. popusta Naroča se pri upravniStvu Pro letsres.
JOE POLOVICH
do danes najmodernejši
KR
najmodernejši
OJAC
dela ^bleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj aproti med tem. ko vi čakate.
3129 Broadway, SI. Loals. Mo.
BKLL PHONE 131SJ FlSK
Matija Skender
SLOVENSKI JAvNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Botlrr SI. * Plllsbarih. fa.
MODERNA GOSTILNA,
kjer se toči »vet« Duluth Moose
& Rex pivo.
Skubic in Oraiem. lastnika.
(5m)	Aurora, Minn.
Sledeči parniki odplujejo ob 3 u/1 popoldan iz New Yorka:
Za v ne informacije se obruite na glavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
Gen'l Agt's. 2 Washington St., Ne« Y>rt.
ali pa uadru^c uradne zastopnik«
▼ Združenih državah in Canadi.
dOZOK! SLOVENCU POZORI
SALOON
s modernim kegljlsČen Breie pivo v sodèkih is buteljka* in druge rasno vrstne pijačo t«r uaijftat snaodke. Potniki dobe talno prmsm-éiiée za nizko eeno.
Postrežba točna ln taksna. Vaem Slovencoin in drugim Slovan** se toplo priporoča
MARTIN POTOK AR,
1 (»25 So. Haeine Ave. Chicago.
LOUIS RABSEL
moderno urejen «alun
Ni 460 GRAND AYE.,	KENOSHA, «II
Telefon 1199
M. A, Weisskopf, M, D.
Izkušen zdravnik. Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer ne-uraduje. Tel. Canal 47f..
1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndal« 8996. j^mmmmmmmm^mmmmmmKL
Za $1 se lahko vsak ki zna čita-ti angleški naroči za celo leto. U. M. W. Journal, uradno glasilo organiziranih premogarjev, ali pa Miners Magazine, uradno glasilo organiziranih rudarjev. Oba lista sta tednika in se jih naroči pri sodr. I. Šušnarju, tajniku J. S Z cor Halsted A Madison St, 4th floor, Chicago, 111.
V Važno upraUnjet
lin mi opravi
MM W nt(b«lj« m »ajcentji
i
Konzularne ,/íjí
907 Hanorsr êX
vojaike
»im
CMilHraukee,
Iz polja moderne vede.
H. Pajer: v naših zapiskih. KONSERVATIZEM V POLITIKI
Znano j«', <la M stoj»* vna plemena in vsi narodi na isti kulturni itopnji in da se stopnjujejo od najprimitivnejsih plemen do onih narodov, ki stoje sodobno na naj viajt kulturni stopnji. Kavno tako zavzemajo tudi posamezni člani enega in istega plemena ali naroda različne intelektualne stopnje, ki se pri primitivnih plemenih zelo malo, pri civiliziranih narodih pa večinoma zelo medseboj razlikujejo, kar je utemeljeno v tem, da imajo viSjevrstna plemena gotovo število posameznikov z izven redno razvitimi duševnimi zmožnostmi, dočim jih nižje vrst na plemena nimajo.
Ker dosedanje primitivne in krivične socialne razmere raznih narodov niso dajale vsem članom naroda enako možnost se povspeti na višje duševne stopnje, zato se je posrečilo to le zelo pičlemu številu vladajočih in priviligira-nih. Ogromna večina je igrala žalostno ulogo sužnja. *pozneje tla-čana in končno proletarijata. Ostala je v temnih nižavah duševnega razvoja. Tudi današnji družabni red dovoljuje vsem enaki pristop do višje izobrazbe in s tem do višjih duševnih vrst le na papirju.
Od tod izvirajo one velikanske diference med maso in onimi, ki so se povspeli v najvišje duševne vrste. Z rastočo demokratizacijo in socializacijo je še le upati, da pride ona doba, ko bodo odprta vrsts do višje izobrazbe in s tem do višjih duševnih stopenj vsem enako brez razlike spola in stanu. Zato se z napredovanjem v smeri demokratizma in socializma ne bo višala samo stopnja maloštevilne najvišje vrste, temveč tudi število viajevrstnih posameznikov. Dosedanji razvoj narodov je diferen-' ciral posameznike v tej meri, kakor so se dvigali na lestvici civilizacije; demokratizacija in socializacija pa bo reducirala diference na gotovi maksimum. Da bi pa stale vse plemenske skupine ali pa vsi posamezniki na eni in isti kulturni .oziroma duševni višini, je po sedaj znanih prirodnih zakonih izključeno. •
Ako se govori toraj o kulturnih stopnjah narodov je treba računati z povprečnostjo in ne samo z najvišjevrstnimi posamezniki naroda S tem da ima narod nekoliko posameznikov z izvenredno razvitimi možgami ni rečeno še ničesar, ker je ostali del naroda lahko na zelo nizki kulturni stopnji kakor nas uči narodoslovje. Jasno pa je, da bo narod stal na tim višji stopnji, čim višjo vrsto zavzemajo oni z izvenredno razvitimi možgami in čim več jih je, kar je odvisno zopet od tega, v kateri ineri da je preskrbljeno od vladajočih za neomejeni pristop vseh posameznikov k višji izobrazbi iu na podlagi tega k višjim duševnim stopnjam.
Povprečnost je sicer matematično jasen in precizen pojem, s katerim pa se po sedanjem stanju vede ne da izračunati pri preso-jevanju plemen in narodov. To presojevanje se vrši le približno in z večjo verjetnostjo le pri bolj razdal jenih stopnjah človeške kulture, kar velja seveda tudi za presojevanje intelektualne višine posameznih ljudi.
Kulturna stopnja kakega plemena ali naroda je odvisna toraj od stopnje povprečnega člana do-tične skupine. Višji če je nivo povprečnosti, višji stoji tudi narod. Ako prištevamo sodobno intelektualno povprečnost civiliziranega človeštva k tekoči dobi, moramo uvrstiti podpovprečnost z njenimi nazori, idejami in interesi v minula, nadpovpreenost pa v bodoča stoletja. Velik del sodobnega človeštva životari potem takem v pojmo\anju, idejah, nazorih in gospodarskih razmerah preteklih stoletij, tako da odgovarjajo še sedaj živeča divja in necivilizirana plemena prazgodovinski dobi človeškega pokolenja. Najmanjši del tvorijo nadpov-preČniki, ki nam kažejo kako vi-soko je človeštvo sploh že dospelo in iz med katerih korsks marsikateri tako daleč naprej, da sploh nima vpliva na sodobnost, temveč bo vplival še le v bodočnosti po
svoji smrti, z svojimi deli. To so znanstveniki, učenjaki, iznajdite-Iji politiki itd., ki tvorijo avantgardo človeštva. Na spodnjem koncu razvojne lestvice pa se nahajajo plemena oziroma posamezniki, ki so ostali takorekoč na sto|miji živali, tako, da se da kon-statirsli veliko večja razlika med človekom najvišje duševne stopnje in divjakom, kot pa med divjakom in med najvišje stoječo ži-valijo. mimi obema ekstremoma leže vse razvojne vrste človeštva. Najštevilnejši in najnavaduejši je potem oni tip, ki se bliža najbolj matematični povprečnosti.
Zgodovina nas uči, da ni ostala povprečnost kake socialne skupine-vedno na isti točki, temveč da se je pomikala navzgor ali navzdol, počasi ali hitrejše. Razvoj navzgor smo navajeni imenovati napredek, razvoj navzdol nazadovanje. Ako j»» razvoj tako počasen, da ga ni mogoče zapaziti, govorimo o stagnaciji. Marsikatera močna plemena iu marsikateri narod je začel nazadovati prišedši na gotovo kulturno stopnjo in končno izginil ter napravil prostor novim skupinam. Klub temu je celokupno človeštvo vendar napredovalo iu bo napredovalo dokler ne bo stavila priroda svojih mej. To napredovanje se seveda ne vrši v ravni črti navzgor, temveč v bolj ali manj valoviti.
Ker človeštvo stalno na_preduje, zato so njegova kulturna dela tem važnejša in boljša, čim bližje sedanjosti se nahaja doba v kateri se izvršila, ako so bila ta boljša od prejšnjih, Med vsemi kulturnimi deli, katere je človeštvo dosedaj vstvarilo je le neznatno število onih, ki so na tako visoki stopnji popolnosti, da bi bil vsak daljši napredek izključen. Ogro mna večina dosedanjih produktov človeške kulture (tehnike, gospo darstva. politike itd.), ne kaže nobenih nepobitnih popolnosti, psč pa možnost racionalnejših, udobnejših in lepših oblik.
Kot protiutež napredka in kot regulator razvoja deluje v dru-
ščin ter razmer, boj s prirodnimi silami, vse to iu ueštevilno drugih činiteljev je vplivalo na razvoj človeštva. V boju s prirodo, s pri-lagodeujem nastajajočim novim razmeram in,z vedno večjim iz-rabljenjem naravnih sil se je vršil njegov napredek.
Z novimi razmerami iu okolšči-nami nastajajo vedno nove Živ-Ijenske potrebe, s tem tendence zadostiti potrebam in končno tudi načrti kako naj se potrebam zadosti.
Velike razlike, ki obstojajo v intelektualnem življenju posameznikov imajo za posledico različ no pojmovanje prirode in družabnega življenja; ker obstojajo tudi v gospodarskem oziru ogromne razlike, zato ni mogoče, da bi i-meli vsi enake nazore, ideje; interese in enaka stremljenja. V tem tiči pred vsem vzrok za nastanek političnih strahk, Kdor hoče odstraniti toraj politične st.aukeiu politični boj iz družabnega življenja, mora napraviti najprej vse ljudi enake. To pa se protivi pri-rodnim zakonom.
Med potrebami višjevrstnih po sameznikov ter obstoječimi razmerami in institucijami, obstoja nujno vedno gotova razdalja .. v tem smislu, da odgovarjajo razmere iu uredbe povprečnosti ne pa onim posameznikom, kateri jih smatrajo za zastarele, pomanjkljive, ueracijonalne krivične, škod ljive itd. Zato se ne daje in se najbrže ne da uresničiti vse takoj, kar bi želeli nadpovprečni posamezniki, temveč še le tedaj, ko bo uvidela povprečnost dotič-ne skupine potrebo in korist reforme ali novotarije. Ako se upira manjšina z silo novim idejam, reformam in novim oblikam se pojavi mnogokrat nasilna reforma, oziroma revolucija. Bistvene razlike med reformo in revolucijo ni; le reakciona»ni dlakocepec bo hotel delati razliko. Za vsakega razumnega človeka je revolucija nagla reforma in reforma počasna revolucija.
Ko so dosežene reforme iu ko so vpeljane novotarije se sprijazni polagoma navadno tudi ostali del, tako da se zdi končno vsem samo ob sebi umljivo to, čemur so se upirali njih predniki; čudijo se celo. kako se je mogla u-
žabnem življenju socialna vstraj-nost (soziale Traegheit), z drugo! pirati nekoč večina temu, za kar besedo — konservativnost. %kon|se je borila manjšina. Skoraj vsa-vst t ajnost i pravi, da ima vsaka ka nova ideja, vsak nov nazor, stvar tendenco ostati v onem sta- Uov načrt, vsaka nova politična
nižavah. Za nadpovprečne elemente je (»ostal vpliv socialne vstrajuosti vedno bolj občuten kot velikanska ovira reform In razširjenja novih idej, nazorov in načrtov, katere ustvarjajo ravno višje vratni posamezniki.
Kakor hitro pride posameznik na tako visoko intelektualno stopnjo, tla se zaveda temeljnih prirodnih zakonov, da pojmi pravilno razvoj iu napredek iu spozna bistvo konservativnosti, je dan glavni pogoj, da se oprosti vplivu sile vstrajuosti, kateri je poti vržen v večji ali manjši meri vsakdo. ki se ne zaveda tega pri rodnega einitelja. Kadar se bo povprečnost merodajnih činiteljev v civilizirani človeški družbi jasno zavedala, tla je konservativnost o-vira napredovanja, takrat bo jasno razumevanje novih scocialnih potreb, novih idej, nazorov in načrtov zadosten vzrok, da se novim družabnim potrebam zadosti, da se sprejmejo novotarije iu reforme brez upora in brez ozira na preteklost in brez obotavljanja realizirajo, ako je količkaj upanja in verjetnosti, da pomenijo zboljšanje iu olepšanje družabnega življenja.
.Danes smo še zelo daleč od tega oddaljeni. Konservativnost igra še vedno veliko ulogo in ne samo meti neizobraženimi temveč tudi meti t. «v. "akademični" izobraženci, kar je jasen tlokaz, da ofi-eijclna akademična učenost nI v stanu premagati konservativnosti,, katera se druži navadno z skepso in pesimizmom. Naša ofi-ciejlna vzgoja odgovarjajoča sodobni povprečnosti, goji še vedno čislanje starega in poje slavo-speve na minulost, kar je ostalo še iz onih zarjavelih dob, ko Je prevladoval nazor, da je bila minulost boljša kot sedanjost. Ta nazor najdemo še danes pri starih ali pa neizobraženih ljudeh, ki ne pojmijo razvoja in napredka. "Zlati stari časi" je izraz teh ljudi. Skoro vsa verstva govore o nekem raju v začetku sveta. Moderni, znanstveno mislječi človek, stavi raj in "zlate čase" še le v pirhodnjost, ktero si pribore viš-jevratni elementi v stalnem boju se konservatizmom.
(Dalje prihodnjič.)
nju m v istem položaju v katerem se ravno nahaja in to tako dolgo,
i\ova
smer ima v zečetku malo pristašev in' mnogo nasprotnikov kakor
dokler ne pridejo od zunaj nove I nas uči zgodovina, sile ki spremene stanje in položaji V primitivnih socialnih skupi-dotične stvari. Temu zakonu je j nah se vrši napredek tako počasi, podvržena vsa priroda. toraj tu- da se ga ljudstvo sptoh ne zaveda, di eloveška družba in posameznik. Ker se tu ne pojavljajo nikake
ki tvori le del
pojavljajo
.	prirode. Socialno j velike diference med posamezni-
ci vi jen je temelji popolnoma na mi člani skupine, zato tudi ni vi-boju med statično silo, ki stremi tleti nikakih bojev nazorov, idej,
konservatirati sadove minulosti ali pa sedanjosti in dinamično silo. ki zahteva, da ti sadovi kulture nimajo cilja v sebi, temveč da imajo služiti kot nujno sredstvo k daljšemu napredovanju.
Neprestane spremembe; počasne in nagle, nastanek no\«ih okol-
principov in interesov. Zakon vstrajuosti vlada tu nad vsemi e-nako. Z rastočim napredovanjem je postala diferencijacija vedno večja in večja in intelektualne razlike so se vedno bolj širile. Nekateri so se povspeli visoko na razvojni lestvici, drugi so ostali v
Listnica.
Ant. Kužnik, Colliinvood, O.: Naslov novega naročnika 65S-160 se nam zdi nepopoln. Pošljite boljši naslov; ime ulice in ali je celoleten ali samo pol leten na-ročnik.-r-Pozdrav! •
Frank ('eprilo, Pickens, \Y. V a: Spremembi ste pozabili priti jati staro bivališče; pošljite ga. — Pozdrav !
J. Žabkar. Iiivingston, 111.: Prihodnjič!- Pozdrav!
Ali si je že vaša organizacija naročila 100 iztisov "Socialistične knjižnice", katere bodete razdelili med nezavedne tovariše na prihodnji veselici. — Ako tega še niste storili, skrbite, da se to
sffodl
Splošno kreditno društvo v Ljubljani
registrovana zadruga z omejeno zavezo
obrestuje
hranilne vloge po 5%
Rentni
od dne vloge do dne dviga, davek plača zavod sam.
Sprejema vloge V tekočem,računu v zvevi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Dovoljuje poso|lla svojim članom proti zadostnemu poroštvu. Trgovcem, obrtnikom in zadrugam, ki postanejo člani, se eskomptujejo menice in vnovčujejo fakture.
Posredovalni zastopnik za Zed. države Severne Amerike
Frank Petrich,
400« W. 31st SI.. Chlcago, III.
Informacije daje bezplačno. Pismu je priložiti le za 2c pošt. znamko.
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
¿¡Tie najceneje in nalbolj slguns.
iiiiiiiiin
Naia parobrodna poaiovnica j« največja na Zapadu hi ima vse najbolj*« oceansks črte (linije). Sifkarte prodajamo p* kompanl|aklta cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA
K as par »ržsvns Banka kupu|e In prodala In zamenjuje denar vseh drža» sveta. - Pri Kasparjsvi Državni Bank. se .rplača za Kf> $1, b"*odikka -
Največja Slovanska Banka v Ameriki. - Daie S* obreati. - Slovenci nosir« v ••«venskem |ealku. - Banta ima $6,818,82^66 preri^e^V
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Aye.,
CHICAGO ILLINOIS
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chlcago.
KAPITAL $500,000 00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000 00
JAN KAREL,
predsednik.
J F. STEPINA
blagajnik
Naše podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Housa" čikaAkih bauk torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poStne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet 8 N P J l radue ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne: v torek in četrtek je banka odprta do 9 ure zvečer.
Denar vložen v naAo banko nosi tri procent«. Bodite uvejerenL da Je pri nas denar naJoien varno in doblčkanosno.
Conemauflh Deposit Bank
54 MAIN STR.	C0NEMAUC1, PA.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti
-:- S. D. P. Z. ima svoje novce v tej banki.
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER blagajnik.
5 pristnih pijač, in to so:
Kranjski Brlnjevec, BUvovlc, Troplnovec, Grenko Vino io
Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost iz Kranjskega. Naročit« si poskustni zaboj, koliko stsklssie in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic.
Moje cene so nižje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Pilite
po cenik.
A. HORVVAT,
600 N. Chlcago, St., JoUet, m
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ
324 BROAD STREET
TEL. 1475
JOHNSTOWN, PA.
V prešnjiti letih

Velikokrat slišimo, kako so naši pra-• dedje živeli in kako so bili zdravi, živeli so vedno po zahtevah narave in brez vsake razkošnosti. Absolutno nemogoče pa je za ljudi, ki žive v mestih, da bi jim dalo tako življenje za dovoljstvo. Nenavadno življenje, ka kor primankljaj svežega zraka in solne ne svetlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, da moramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati naše prebavne organe pri pravem delo-vanju. Kot tako zdravilo je dobro poznano
Trinerjovo zdravilno grenko vino.
Prvi učinek tega zdravila je. da očisti vse zaostale tvarine, ki ne bi smele biti tam, posebno ostankr neprebavljene hrane, ki so s«- vstavili v drobu. Ti stari ostanki jedil zastrupljajo celi život. Drugo sredstvo je, ojačiti notni nje organe in tako preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nadaljso u-porabo tega zdravila.
V bolezni želodca
V	bolezni |eter
V	bolezni čreves|a
To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker prinaša pomoč. Kavnotako je v ra/.nih drugih slučajih, kot pri zapeki, n«rvoznosti, slabosti, bolečinah in Ujedi, bledi in ru-meni barvi kože, zgubi moči, lenem životu. 'nul>. .»potita in izgubi spanca
1W)BI H K V LEKARNAH.
JOS. TRINER
Uvaževalec In Izvaželavec.
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, IU.
TRINERJKV LINIMENT je precej moCno zdravilo, lahko se fta pometa t oljkinim oljem. Večkrat se pripeti, d* bolečine v udih, tklcpth in milicah prenehajo le pri prvi «porabi Imejte ga vedno doma pri rokah, da je lahko tako} rabite, ako je treba.
trincrs
BiTTïR-WlNE horkeWno
^'"«i, 'OUPM T «i"** •''•♦«I » ....... M
- ^ C Nlfàff v t „^
53485353485323232353532323482353485353484853235353234823535323234848539153
489053535348485348534853485323482348534848485323534853535391
0253482353534823482353535353532353485348234823235353534848