Posamezna številka RM O,IS
Uprava Klagenfurt, Postfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se pla6a naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za đonaSalce) / Odjavo naroCbe
tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasl,RM 0,06 za milimeter stolpec
Stev. 48.
Krainburg, 20. junija 1942.
Še 3 km do sebaslopolske luke
Glavne bojne utrdbe v severnem delu trdnjavskega sestava v hudih bojih na nož z naskokom zavzete - Britanska 8. armada razpršena na dva dela
Oberkommando der Wehrmacht je dne 18. junija objavilo:
V	boju za Sebastopol so pehota in pionirji, ki so jih učinkovito podpirali združeni topniški ogenj in letalski napadi, v hudih bojh na nož zavzeli glavno bojno utrdbo v severnem aelu močno izgrajenega trdnjavakega sestava, med njimi trdnjavo Maksim Gorki, najmodernejšo in najmočnejšo utrdbo trdnjave sploh. S tem je v tem frontnem odseku napad napredoval do treh kilometrov od uvoza v pristanišče te tildnjave.
Na južni fronti trdnjave so nemške in romunske čete vrgle sovjete vkljub njihovi trdovratni obrambi iz važnih višinskih položajev. V pristaniškem ozemlju so bila z zračnimi napadi uničena sovražnikova ma-teralna skladišča in vozila z novimi pošiljkami.
V	srednjem odseku vzhodne fronte se je nadaljeval boj proti razkropljenim sovražnim skupinam v ozadju fronte. Na fronti ob Wolchowu so tudi včeraj spodleteli silni sovražnikovi napadi.
V	murmanskem pristanišču so strmoglave! napadli sovražne parnike z novimi pošiljkami. Za spremstvo poslani lovci 80 pri tem sestrelili enajst sovražnih letal.
V	severni Afriki je britanska 8. armada razkropljena v dva dela. En del se je umaknil v Tobruk. Močne nemške im italijanske skupine oklopnjakov pritiskajo za sovražnimi silami, ki bežijo v smeri proti Bardiji. Južno pred tobruško trdnjavo smo zavzeli britanska oporišča in važne puščavske trdnjave.
Skupine nemškega in italijanskega zračnega orožja so umikajočim se britanskim kolonam prizadejale visoke izgube ljudi in materiala.
Pri razbitju britanskega konvoja na vzhodnem Sredozemskem morju je bil udeležen oddelek brodovja nemških brzih čolnov, ki ga je vodil njihov Flottenchef Ka-
pitanleutnant Kenmade. Flotilja je torpe-dirala dve britanski križarki, od katerih je bila ena zadeta po dveh torpedih in se je bržkone potopila. Že pri prejšnjih pod-vzetjih pred libijsko obalo so brzi čolni potopili en rušilec, eno spremno ladjo, enega lovca na podmornice, kakor tudi 15.000 hrt preskrbovalnega ladijskega prostora.
Na Atlantiku so nemške podmornice, kakor že javljeno v posebnem poročilu, napadle močno zavarovane konvoje in potopile sedem ladij s 34.000 brt. Nek drugi par-nik je bil po tbrpednem zadetku težko poškodovan. Nadalje je bilo v Karibskem morju vkljub močmi ameriški obrambi potopljenih 12 ladij s 75.000 brt. S tem je bil sovražni trgovski ladijski prostor oškodovan za nadaljnjih 19 ladij s skupno 109.000 brt.
V vodovjih okrog Angleške je zračno orožje v pretekli noči potopilo dve ladji s
5000 brt. Dve drugi tovorni ladji sta bili poškodovani po bombnih zadetkih.
Britansko zračno orožje je v času od 3, do 16. junija izgubilo 307 letal, od teh 137 nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki. V istem razdobju smo v boju z Veliko Britanijo izgubili 71 lastnih letal.
Pri bojih pred Sebostopolom sta se s posebno hrabrostjo odlikovala poveljnika stotnij v nekem pešpolku Oberleutnant S ch i rn e r in Leutnant P o e r schm ann.
Oberleutnant Marseille je v severni Afriki tekom 24 ur sestrelil 10 sovražnih letal in s tem povišal število svojih zračnih zmag na 101. Podmornice, ki so jih vodili Kapitanleutnante Mohr, Topp, Witte in pl. R o s e n s t i e 1 ter Oberleutnant zur See 11 e s, so se posebno odlikovale pri napadih na sovražno preskrbovalno plovbo.
Leutnant St r e 1 o w, letalski vodnik v nekem oddelku lovskega zračnega brodovja, ki ima že odlikovanje Eichenlaub zur Rit-terkreuz des Eisernen Kreuzes (hrastov list k vitežkemu križcu železnega križa), se ni več vrnil od nekega poleta proti sovražniku. Kot zmagovalec v 68 zračnih bojih je bil ta šele 20 let stari hrabri častnik eden izmed najizbornejših lovskih letalcev.
Rooscveilova razbremenilna oirnziva z jezikom
Dejstvo tajnih dogovorov s Sovjetl je vedno določnejše
Berlin, 19. junija. Z velikanskim reklamnim hruščem se je v nedeljo v Washingtonu začel »dan združenih narodov«. Nič manj kot 16 veleposlanikov in poslanikov je govorilo v radiu. Predvsem pa glavni vojni zločinec Roosevelt ni opustil, da ne bi podal novega dokaza zato, da postava tega aspiranta za predsednika sveta, ravno tako kakor njegovega prednika Wilsona, ne bi bila nekoč problem medicinsko-psihiatrič-nega razpravljanja. Potem ko je te dni posebno s poslanikohi krvosesa Stalina razpravljal o nameravani prodaji Evrope, je pridigoval v nedeljo zopet v svojih tako zvanih »štirih prostostih«. Kako si moramo predstavljati uresničenje teh »prostosti govora in vere, stanja, v katerem ni pomanjkanja in ne bojazni«, pod boljševiškim policijskim nadzorstvom, je plutokratom se-
daj tako k srcu prirasli moskovski krvavi režim že leto in dan zadostno pokazal. »Človeštvo koraka svetlobi nasproti,« tako označuje Roosevelt pot, ki sta jo bila namenila on in njegov tovariš Churchill narodom Evrope.
H koncu je prebral ta vzor političnega hinavstva, tako zvano molitev, ki je bila nalašč sestavljena za »dan združenih narodov« in v kateri se med drugim glasi: »Daj nam zmago nad trinogi, ki bi vse proste ljudi in narode zasužnjili, okrepčaj vse tiste, ki se bore za stvar svobode«.
Kjer se pojavi taka norost, tam seveda ne sme manjkati pobožnjaškega Halifaxa. Ta je čenčal o tem, da bodo zavezniki svoje sovražnike »videli omahovati pod strašnim (Nadaljevanje na 2. strani)
Pg. Thimel uveden kol Slellverir. Ganleiter \ službo
Reidisorganisationsleiter Dr. Robert Ley pri apelu za Politlsdie Lelter deželnega glavnega mesta
Klagenfurt, 19. junija. Ko je v ponede« Ijek zvečer prišel v Klagenfurt Reichsorga-nisationsleiter Dr. Robeit Ley, se je ob tej priliki vršil v veliki glasbeni dvorani apel za Politische Leiter iz Klagenfurta, v čigar poteku je bil Stellv. Gauleiter Thimel po Reichsleiterju slovesno uveden v službo. Apelu je prisostvoval celokupni politični FUhrerkorps deželnega glavnega mesta.
Potem ko so prikorakali oddelki z zastavami, je Gauleiter dr. R a i n e r pozdravil Reichsleiterja in poudaril, da ista močna vera, ki je Fiihrerja usposabljala, da je premagal katastrofalno rusko zimo, da ista vera v Reich živi tudi v Reichsgauu Kamt-nu. Spominjal je na težke čase bojev po-kreta v Kamtnu, ki so jih nacionalsocialisti te dežele z Gauleiterjem Klausnerjem "a čelu premagali. Takrat so si pridobili "ne »Die Hitler«, a vera se mora sedaj utr-diti kakor železo in postati nezlomljiva vo-Ij&' če hočemo vsekakor dobiti to svetovno Vojno.
y svojem nato sledečem govoru je Reicha-leiter spomnil na Fiihrerjevo besedo, da ga najbolj skrbi vprašanje, dali bo stranki uspelo vzgojiti tak naraščaj, ki jo vsak čas usposablja izpolniti svoje naloge. Opozarjal je tudi na obisk angleških poslancev pred več leti, ki jim je takrat pokazal Ordens-burgen stranke in na vprašanje, kaj te pomenijo, odgovoril, da je Anglija postala velika ne le po svojih vojakih, bojih in vojnah, ampak še večja po svojih šolah naraščaja v Etonu, Cambrigeu in Oxfordu. Tudi
Nemčija, tako je takrat izjavil, upa, da bo v bodočnosti postala zopet velika država in takrat naj ti gradovi vzgajajo strankin naraščaj. Vsi sovražniki Nemčije so upali takrat in upajo še dandanes, da bo brezuspešen trud izobraževanja močnega naraščaja. Zato je Stellv. Gauleiter ena izmed najvažnejših institucij. On naj ne bo le pomočnik in svetovalec, ampak še bolj se v njem vtelesi prizadevanje ustvariti naraščaj za važno službo Gauleiterja. Zato tudi pozdravlja, da je Gauleiter našel pravega moža, ki ga zastopa, ki je spoznal vse oddelke stranke in je v pokretu služil od najnižje stopnje .On sam je kot Gauleiter za Gau Koln sprejel Pg. Thimela v SA in ga prosi kot poznejšega Jugendflihrerja in že v tej vojni odlikovanega frontnega vojaka, naj bo tovariš in prijatelj vsem strankinim tovarišem te dežele, kjer je bilo toliko težav, predvsem pa Gauleiterju. Dr, Ley je nato pozval, naj pride Stellv. Gauleiter na govorniški .oder, in mu izročil postavitveni dekret rekoč, da se popolnoma zanaša na to, da bo Pg. Thimel izpolnil svojo dolžnost, in želeč mu najboljši uspeh pri njegovem delu v Kamtnu.
Dr. Ley je nato v svojem govoru prestopil k globljemu pomenu boja Nemčije kot eksponenta sveta potrditve, pameti, hrabrosti, časti, zvestobe in resnice proti židovstvu kot eksponentu sveta zanikanja, hinavščine, kaosa, razdejanja in pomešanja in s pomočjo Mendlovega rasnega zakona utemeljil notranje nasprotje teh dveh pobijajočih se svetov in pri tem manj vredno zajedav-
atvo Židov osvetlil na prav mojstrski način z znanjem moža, ki ролла v resnici ta problem na podlagi temeljitega študija.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je Reichs-organisationsleiter nadalje podčrtal, da se je nemški narod v stoletjih in tisočletjih svojega obstanka obdržal še najbolj čistega. Ce je Fiihrer rekel, da so G a u i alpskih dežel najčednejši stavbni kamni Reich a, je Kam ten lahko ponosno, ker je to edinstveno vrednotenje. Nemški narod ima svoj rasni ponos, in to vprvič po tisoč letih. Za to se zahvaljujemo FUhrerju, ki nam je navdahnil rasno misel. On je vedoč za visoko vrednost nase rase proklamiral voljo in v tej zimi dokazal, kaj vse stori človek, če ima voljo. Reichleiter je svoja izvajanja, ki jih je prevevala visoka etika vere v boga' in v čvrsto človeštvo, zaključil z besedami, da bo Nemčija takrat zmagala, če bo še nadalje gojila svoje rasne čednosti: hrabrosti vojaštva, pokornosti in discipline.
Gauleiter dr. Rainer se je zahvalil dru. Robertu Leyu za to uro najglobljega premisleka, ki ga je priobčil v svojem govoru, kateri je poslušalce približal naravnim temeljem nemškega življenja. Njemu še nikoli ni bilo tako jasno, kako smo srečni, da smo po naših prednikih rojeni kot Nemći in da smo po Adolfu Hitlerju postali nacionalsocialisti. Se več dela, Se več storitve, še več ljubezni, zvestobe in vere za Adolf a Hitlerja, to je. za Karnten uspeh obiska Reichsorgaaisationsleiterja.
Leto 2.
Jugovzhodna Evropa v evropski prehrani
v vojnem načrtu Anglosasov je spočetka blokada imela važno vlogo. To orožje se je pa bolj obrnilo zoper svojo iznajdbo; pomanjkanje ladijskega prostora povzroča najrazličnejše motnje v gospodarskem življenju ne samo Anglije, ampak tudi v USA in ovira vojno produkcijo. Temu nasproti pa razpolagajo velesile trojnega sporazuma v od njih zasedenih ozemljih danes s tako velikimi sirovinskimi rezervami in proizvajalnimi možnostmi, da mora ostati blokada brez učinka. To velja tudi za področje prehrane, seveda z omejitvijo, da se evropski narodi za določen čaa, to je do vzpostavitve normalnih proizvajalnih pogojev v poljedelstvu v od boljševikov osvobojenih ozemljih, nekoliko omeje, kar posamezniku časih ni prav lahko.
Korpsfiihrer des NSKE, Reidisleiter HUlmlein je umri
FUhrer je odredil državni pogreb Berlin, 18. junija. Reichspressestelle NSDAP objavlja glasom NSK:
Korpsfiihrer des Nationalsozialistischen Kraftfahrkorps, Reichsleiter Adolf Hiihn-lein, je po daljši težki bolezni v četrtek dopoldne v Miinehenu umrl.
Fiihrer je odredil cemu zaslužnemu bojevniku držnvni pogreb.
Da je nevarnost izstradanja, ki je v prvi svetovni vojni Nemčijo tako tlačila in bila obenem vzrok za nesrečni konec vojne, tokrat odstranjena, je v prvi vrsti zasluga agrarne politike nacionalsocializma v Nemčiji in fašizma v Italiji, ki sta dala kmečkemu stanu varno eksistenčno podlago in poljedelsko proizvodnjo tako povzdignila, da sta ti deželi uvoz skrčili na najnujnejše. Dopolnilno k tej agrarni politiki se je trudila trgovska politika, da preskrbi potrebna dopolnitve iz držav, do katerih je tudi v vojnem času odprta pot, ali se v najslabšem primeru lahko odpre, v prvi vrsti torej iz jugovzhodne Evrope. Ta politika pospe-' ševanja blagovne izmene z donavskimi in balkanskimi državami pa ni bila podana samo raz politično strateških vidikov; bila je istočasno gospodarsko pametna, kajti industrijska srednja Evropa in agrarna jugovzhodna Evropa se gospodarsko naravnost idealno izpopolnjujeta.
Ko se je nemška trgovska politika odločila za živahnejšo blagovno izmenjavo z jugovzhodno Evropo, se je to ozemlje še nahajalo v hudi krizi, v katero je padlo vsled padca agrarnih cen na svetovnem trgu okoli leta 1930. Cela vrsta mednarodnih konferenc se je zastonj trudila temu odpomoči, cela vrsta donavskih načrtov je bila izdelana, obravnavana in zopet odstavljena z dnevnega reda. Nemčija se je takrat odločila, da prevzame določene množine poljedelskih proizvodov po izjemnih cenah kljub protestom iz USA in drugih liberalnih držav. Iz te trgovske politike nemška industrija ni imela neposrednega dobička; morala se je zadovoljiti z upanjem, da bo jugovzhodne države pripravila z izravnavo obračunskega prometa do tega, da bodo naročali v Nemčiji. Danes gotovo nihče ne ospo-rava takratne trgovske politike, ki je, kot je nemška agrarna politika zavarovala življenjske pogoje nemškega kmeta, pomagala jugovzhodnemu kmetu is. krize in vzdržala njegovo proizvajalno moč za prehrano Evrope.
Treba pa je pribiti, da jugovzhodni evropski kmet veliko manj proizvaja, kot bi normalno moral proizvajati. Bolgarija, kjer so razmere prilično ugodne, pridela na hektar povprečno 11.9 dvojnih centov pšenice, 12.8 dvojnih centov koruze, 66.8 dvoj-
Strt^n 2. — Stcv. 48.
KARAWANKF, N-BOTF
Sobota. 20. junija 1942.
Bojna Irdnjava Sirija v nasitolin zavzela
Napadi proti Sebastopoln so dalje napredovali - Globoki klini so zabiti v črte
nih centov krompirja; Romunija samo 9.1 dvojnih centov pšenice, 9.9 dvojnih centov koruze, 83.6 dvojnih centov krompirja, medtem ko povprečni nemški pridelki na hektar znašajo za pšenico 22.2, za koruzo 21.7 in za krompir 164 dvojnih centov. Nemški pridelki so torej dvakrat tolikšni kot oni jugovzhodne Evrope, čeprav sta zemlja in podnebje na jugovzhodu mnogokrat ugodnejša in čeprav bi gosta naselitev poljedelske ob-delavne površine tukaj kazala na intenzivno obdelovanje zemlje. Zmotno je, da je jugovzhodna Evropa slabo naseljena. Naseljenost je enaka kot povprečno v Evropi (ne upoštevaje Sovjetske unije); zaradi nizke razvitosti industrije je število kmečkega prebivalstva po glavah v razmerju z za poljedelstvo obdelavno površino nesorazmerno visoko. Medtem ko je leta 1938. odpadlo v Nemčiji samo 52, v Danski celo samo 36.6 glav poljedelskega prebivalstva na kvadratni kilometer poljedelske obdelavne ' zemlje, je to število znašalo v Romuniji 97 in v Bolgariji celo 116.
Bilo bi umevno, da bi. agrarne države iz krize, iz katere so bile v glavnem rešene z nemško pomočjo, takoj izvajale posledice in se potrudile, da postavijo svoje poljedelstvo na zdravejšo podlago. Na žalost se je v tej smeri zelo malo storilo. Sele na predvečer te vojne ali Sele po njenem izbruhu je dalo večje povpraševanje po poljedelskih pridelkih, deloma tildi zavest obveze napram v boju zoper kontinentu sovražne države stoječim evropskim narodom, povod za postavitev poljedelskih načrtov, in kar je važnejše, za uporabo takojšnjih praktičnih u-krepov v svrho večje proizvodnje. Začeli so v večji meri. uvažati pluge in drugo poljedelsko orodje kot tudi gnojila, preskrbovati si semena najboljše kakovosti in se posvetovati z nemškimi strokovnjaki. V zvezi z Nemčijo so bili položeni temelji za poljedelsko industrijo, ki daje poljski obdelavi In živinoreji nove pobude. Istočasno z zvišanjem donosov, merjeno po hektarjih, zboljšanjem kakovosti in standardiziranjem pridelkov in preokretom proizvodnje na v evropskih tržiščih posebno povpraševane pridelke 80 povečali obdelavno površino z izse« kavanjem dolinskih gozdov, z osuševalnimi napravami in takimi za namakanje.
Izvedba vseh teh nalog je otežkočena z vojno, posebno v onih državah, ki aktivno v njo posegajo. Na drugi strani pa daje ravno to dejstvo, da jugovzhodne države skupno z osiščnimi državami bijejo boj, o katerem vedo, da bo odločil tudi o njihovi usodi, ukrepom teh držav na gospodarskem polju polet, ki bi ga morda v normalnih časih ne zmogle. Kot od boljševikov osvobojeni vzhod dela tudi evropski Jugovzhod sredi vojne na povečanju in zboljšanju svo^ je poljedelske proizvodnje in ni dvoma, da bodo postavljene naloge v ozkem sodelovanju z Nemčijo korakoma, toda brez odlašanja, rešene. Ker je čas dobro izrabljen, tudi on dela na tem polju za Evropo, ki jo vodita osiščni sili.
Lizbona, 18. jumdja. Nemška podmomi« ška vojna pred amerikansko obalo se vleče kot železen obroč okoli atlantskih luk Zedi-njenih držav. V junijski številki — M je sedaj prišla, v Lizbono — presenetljivo priznava ameriški časopis »Timee«, da je plovba pred amerikansko atlantsko obalo praktično skoro nemogoča.
»Times« priznava, da številke o potopitvah slej ko prej ne padajo, ampak Se rastejo. Samo v zadnjem tednu meseca maja je bilo v mehiškem zalivu potopljenih 9 ladij tik ob obali in ameriški časopis slika žalosten prihod rešenih mornarjev. Cenzura je sicer vse p od vzela, da se ta dejstva ne obelodanijo, toda pokanje torpedov, tako pravi poročilo, tik ob obali, goreče olje, ki je kot baklja razsvetljevalo nočno morje in pripovedovanje rešenih mornarjev, ki jih niso mogli skriti pred obalnim prebivalstvom, vse to je bilo preveč zgovorno, da bi jih mogli prikriti.
Izgube družb za zavarovanje ladij vsled izplačevanja zavarovalnin za potopljene ladje, ki so že koncem marca znašale 73 milijonov dolarjev, so med tem tako zelo narasle, da zavarovalnice ne morejo več izplačevati zavarovalnin. Za to je morala po-
Ver'"" uiid Uruck: NS. Oauvprlae miii Uriickerai Kllrnten OmbH.. KlflKenfiirt. — VerljKslelter: Dr. Bmll HeliJan. — Hauptechriftlelter: FrledMch Eoistmann. • Zur7->1t ist AnMifcnliit« Nr.l gWtl#
Oberkommando der Wehrmacht je dne 17. junija objavilo:
Napad nemških in romunskih čet proti trdnjavi Sebastopol napreduje Se dalje kljub ogorčenemu odporu in kljub ve« likim terenskim težkočam. Vdoma mesta v sovražni obrambni sestav so bila močno razširjena in iz njih naprej zabiti globoki klini v utrdbene črte. Položaji na vrhovih in trdnjavice na obeh krilih napada, ki so jih močno branili, so bile zavzete po težkih bojih. V današnjih jutranjih urah je bila z naskokom zavzeta pomembna bojna utrdba Sibirija. Zračno orožje je odločilno podpiralo boje pehote.
V srednjem odseku vzhodne fronte so bile v ozadju fronte uničene razkropljene sovražne čete. Sovražni napadi južno od 111-menakega jezera so se izjalovili.
NafrontiobWolchowule sovražnik znova poskušal z močnimi silami prodreti prečne položaje, ki jih nemške čslc ze več tednov žilavo branijo v močvirnem
Pred angleško južno obalo je zračno orožje v dnevnih In nočnih napadih z bombnimi zadetki poškodovalo tri trgovske ladje srednje velikosti. Pri Brightonu in pri Portlan« du so bile v vojni važne naprave težko zadete.
Oberkommando der Wehrmacht je dne 16. junija objavilo:
V trdnjavskem ozemlju pri Sebastopol u so se včeraj vršili le boji manjšega obsega. Zračno orožje je v pristanišču južnega zaliva uničilo nek sovražni rušilec.
Vzhodno od Charkowa zavojevano mostišče preko Doneča smo razširili proti severu. V ostalem so na srednjem in na severnem odseku vzhodne fronte spodleteli sovražnikovi krajevni napadi.
Močne skupine bojnih letal so z dobrim uspehom bombardirale neko sovražno letališče pri Murmansku In dosegle ob zalivu Kandalaške bombne zadetke na progah murmanske železnice. Pri tem je sovražnik
eeči vmes vlada in jim staviti kot zavarovalni fond 250 milijonov dolarjev na razpolago.	_
Roosevellova razbremenilna elenztva z jezikom
(Nadaljevanje s 1. strani.) udarcem, ki je že pričel padati«. Kako je s tem »omahovanjem«, kažejo zadnja poročila nemškega in italijanskega Oberkom-manda o hudih udarcih zoper Sebastopol, v Libiji in zoper angleški konvoj v Sredozemskem morju. Ker tem dejstvom združeni plutokratl in boljieviki ne morejo ugovarjati, eo navezani na ofenzivo blufa. Oni uspavajo svoje narode v iluzije in jih premotijo 8 spretnostjo sleparja. Do grla stoje v vodi, ne vidijo nobene možnosti za aktivni poseg v vojne dogodke, vsled česar mislijo, da morajo svet še nadalje varati z bobnečim ognjem obupnih laži in obljub za bodočnost. Tajni dogovori v zvezni pogodbi z boljševlkl so klasičen dokaz za to, kako daleč sta danes pripravljena iti Churchill in Roeevelt, da si, čeprav samo trenutno, olajšata svoj položaj. Cripps je še včeraj kazal na to, da je obisk Molotova izvedel nekaj, kar v juliju leta 1941. v Moskvi še ni bilo moči dosečL To pomenja Jasno priznanje, da Je Anglija danes pripravljena ▼ svojih obljubah Stalinu iti mnogo dalje kot pred letom dni. Odpor boljševikov Je nje-«№0 xadsj*	Djk ta еДврж *
gozdnem terenu. Vsi napadi so bill brez uspeha. Obroč okrog sovražnih sil, ki so obkoljene severno od prečnega položaja, se je zožil. Bojna letala In bombniki so jugovzhodno od Ilmenskega jezera In ob Wol-chowu prizadejali nasprotniku znatne izgube.
Ob obali Ledenega morja je bila v pristanišču Jakonga z bombnim zadetkom potopljena neka sovražna trgovska ladja s 3000 brt.
VsevernlAfriklsose Izjalovili poskusi Izpadov od strani zahodno od Akrome obkoljenih britanskih čet. Doslej je bilo zadnje dni v bojih za postojanke Ain-el-Gazzala ujetih nad 6000 mož. Povrh je bilo uplenjenih ali uničenih: 224 oklopnlh boj« nlh vozov, 35 topov In nad 500 tovornih avtomobilov. V prostoru E1 Adem so bill vzllc trdovratni obrambi zavzeti sovražni polo-žaji./Brltancl so v zračnih bojih izgubili 21 letal.
Britansko zračno orožje je v zadnji noči podvzelo motilrie napade na zapadno nemško ozemlje. Nočni lovci In protiletalsko topništvo so zbili devet izmed napadajočih bombnikov na tla.
v zračnih bojih izgubil 10 letal. Nočni napadi oborožene sile so bili naperjeni proti letališčem in železniškim napravam v moskovskem -prostoru.
Bitka T Marmariki zapadno od To-bruka je odločena v prilog nemških in ita-Ijanekih čet. Ker so Mvražne sile oklopnja-kov pri Akromi razbite in smo pri zasledovanju proti severu prekoračili Vio Balbio in dosegli obalo, so angleške in južnoafriške čete na položajih pri Gazali odrezane od zveze s Tobrukom.
V	napadu od zahoda so italijanske divizije predrle ta položaj. V večernih urah včerajšnjega dneva eo bile tudi južno od Tobruka v naskoku zavzete močno utrjene puščavske trdnjave in je bil pridobljen prostor proti vzhodu. Obseg zmage Se ni moči pregledati
V	Rokavskem prelivu so se lahke pomorske sile, varujoč nek konvoj, ubranile treh napadov sovražnih sil brzih čolnov in s topniškim ognjem na kratko razdaljo potopile dva britanska brza čolna. Nadaljnji sovražni čolni so bili deloma z uporabo ročnih granat težko poškodovani. У južno zapadni Angleški so bile v pretekli noči bombardirane vojaške naprave.
Posamezna britanska letala so včerajšnjega dne, skrita za oblaki, izvršila neučinkovit motilni napad na zapadno bemSko obmejno ozemlje.
Kako so židle izZemall Jngoslavllo
Polovica narodnega premoženja je bila v il(Vnukih rokah
Skoraj polovica Jugoslovanskega narodnega premoženja in glavnice v blvfll Jugoelavljl se Je nahajala v židovekUi rokah. 75.000 žldov Je razpolagalo z glavnico 160 milijard dinarjev. To Je ugotovil na nekem zborovanju blvSi Jugoslovanski minister za telesno vzgojo In generalni konzul Fantič.
Govornik Je v ostrih besedah obsodil talco-zvano Jugoslovansko dobo, ki Je zanemarjala srbetvo in vodila naravnost nenaclonalno politiko. Vsem Židovskim in mednarodnim sleparjem so bila vrata na stežaj odprta, da so na lahek In udoben način obogateli. Ta dejstva naj bodo Srbom bridko izkustvo, iz katerega se naj učijo, kako Jim Je postopati v bodoče.
še podžge, se Anglija ne sramuje niti nove Izdaje Evrope, katere narodi nočejo več Bveje kože aoeitl za otoške trgovce na trg. O nasprotnem ne more še tako veliko govorov, pa čeprav iz ust Rooeevelta samega,
• i'.. '
.	I ■
h,
i ŽgCAlO ČASA I
v okviru velikega Šahovskega turnirja Šestih mojstrov v Salzburgu so se začeli razporedi, katerih so se udeležili zastopniki šahovskih druStev 14 evropskih narodov. Vsi vodje delegacij so bili soglasni imenom zastopanih šahovskih društev, da se ustanovi evropska šahovska zveza in obenem prijavili svoj pristop. Predsednllcu mednarodnega mestnega dneva Relchsleiterju in OberbUrgermelstru MUnchena Flehlerju Je bilo poverjeno predsedstvo evropske šahovske zveze.
V Rimu sta Italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški poslanik pl. Mackensen podpisala nemško-Italijansko pogodbo o izročitvi in pravni pomoči pri kazenskih zasledovanjih.
Italija Jo sklenila podaljšati za nadaljnjega pol leta svoječasno odrejeno obsedno stanje nad obmejnimi pokrajinami država.
Iz San Sebastlana je zopet odšel večji kontingent dpansklh prostovoljcev modre divizije na vzhod.
V» MnrseJIla, Toulousu in Bergeracn so se vršile protestne manifestacije proti angleškim napadom na francoske kolonije In bombardiranju francoskih mest po Angležih.
Kakor poročajo Iz Ankare, so v petek opoldan na letališču v Ankari zasilno pristala tri velika štlrimotorna vojaška letala USA, ki so nosila znake kitajske vlade; eno pa je pristalo v arhipelu pri Anapazarju. Posadke so bila internirane. Po nepotrjenih vesteh bo bila to letala USA, ki so zbežala Iz Sebaetopola. Pri poletu nad ozemljem turške vojne luke in zračnega zapornega pasu v Izmitu Je turško protiletalsko topništvo obstreljevalo tuja letala.
Turšlia vlada Je sedaj pri vladi USA ofl-clelno protestirala zaradi kršitve turškega ozemlja. V petek so bili namreč v Turčiji prl-morana zasilno pristati štlrimotorna letala USA pri preletu turškega ozemlja.
Nad 2000 čistokrvnih plemensJdh kobil so v Angliji že zaklali, ker britansko kmetijsko ministrstvo ne daje več nobene krme za te živali na razpolago.
židovski veliki župan New Yorka La Guardla Je izjavil,' da je prepričan, da bodo osiščne moči napadle tudi New York.
Centralni odbor indljslte kongresne stranke Je bil sklican v Wardha k posebni seji, na kateri naj se odobri od Ghandija prelagana politika za primer Japonskega napada na Indijo in zoper Anglijo. Gandhi zahteva nepo-komostno vojno napram Angliji In politiko neaodelovanja z Japonsko v primeru invazije.
Mali slovar NSDAP
NSFK = Nitionalsozialistisches
Fliegeiki>rps
KorpefUhrer: Fr. СћхШЈахимш..........
Dne 17. IV. 1937 je Filhrer s proglasom ustanovil Nationalsozialistisches Flieger-korps (nacionalsocialistični letalski zbor). Brezkončno važen vojaški faktor vsakega naroda je udarna moč in uporabnost njegovega zračnega orožja. Odvisna je od vrednosti njegove predvojaške vzgoje in od ob-držanja pridobljenih zmožnosti po vojaški službi. Za te naloge je Fiihrer ustanovil NSFK. Ima nalogo vzdržati v narodu letalsko misel in jo poglobiti, nemško mladino letalsko predizobraziti, iz letalskih vrst odpuščene može vzdržati v letalski vaji in celotno športno letalstvo v Nemčiji nadzorovati in voditi. Šolanje naraščaja se začne z uvedbo mladine v napravljanje modelov in spuščanje modelov. Na podlagi smernic, postavljenih v sporazumu ж Reichsjugendfiihrerjem, obsega izobrazba o spuščanju modelov vse v skupinah za spuščanje modelov nemške mladine in letalstvu Hitlerjugenda združene nemške mladeniče. Šolanje prične za enajstletne fante z napravo navadnih letalskih modelov. Tekom izobraževanja se mladenič tako šola, da kot petnajstleten zna sam konstruirati in zgraditi visoko vredne letalske modele. Poleg praktične izobrazbe se uče mladeniči tudi letalske teorije. Izobrazba naraščaja v brezmotomem letalstvu je najvažnejša naloga NS-Fliegerkorpsa. Z njihovim vstopom V vrste Flieger HJ se prične izobrazba o ustvarjenju jadralnih letal in o jadralnem poletu pod vodstvom veščih mož NSFK, ki mladeniča praktično nauče letati V šolah za jadralno letenje Nationaleozialietieche Fliegerkorpsa se nadarjeni nadalje izobražujejo. Neštevilne državne šole za motorno športno letenje so dajale do izbruha vojne vsem navdušenim letalcem, ki so pripadali NSFK, možnost, da se nauče leteti. Kakor pri drugih formacijah, je tudi pri NSFK obrambni šport eno izmed onih polj, kateremu se pri celotni izobrazbi posveča naj* večjo pažnjo. Z obrambnim športom naj s« možje vzgoje za ostre borce. Ravno udej« stvovanje v zračnem športu zahteva pra« vega moža, ki mu je bolj kot vsakemu drugemu treba ppguma in telesne izvežba-nosti zr uspefoe kasnejše naloge. Poleg teli nalog pa se samo po sebi umevno vzporedno razvija tudi svetovno nazorno šolanje.
Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, so skupine nemškega zračnega orožja in edinice nemške vojne mornarice ob sodelovanju z italijanskimi zračnimi in pomorsidmi bojnimi silami prizadejale britanski mornarici in sovražni preskrbovalnl plovbi težke udarce na Sredozemskem morju. V času od 13. do 15. junija so nemške zračne in pomorske bojne sile iz močno zavarovanih britansldh konvojev potopile štiri križarke in enega rušilca, dve stražni ladji in šest trgovskih ladij s skupno 56.000 brt. Vrhtega so bili en rušilec in osem trgovsliih ladij zadeti s torpedi, zažgani ali tako težko poškodovani, da se jih mora šteti med izgubljene. N^aljnjih šest trgovskih ladij je bilo zadetih po bombah ali torpedih. V zračnih bojih z za z^čito konvoja uporabljenimi lovskimi letali je nemško zračno orožje sestrelilo 33 sovražnih letal. 10nemških letal je šlo v izgubo. Posebni delež pri teh uspehih gre letalskim skupinam, ki stoje pod vrhovnim poveljstvom Generalfeldmarschalla K e s s e I r i n-ga in pod vodstvom Generala der Flieger Geislerja in Generalleutnanta Hoffmanna pl. W a 1 d a a a. Delež tega uspeha pade tudi na podmornico JKa-pitanleutnanta Resohkeja, ki je potopil neko sovražno križarko.
Boj v Mormariki zmagoslavno končan
Britanski položail odrezani In po Italijanskih dlvizllah predrti
„železni ођгоГ okoli obale ISA
Roosewelt ]e moral dati 250 milijonov dolarjev na razpolago
Imrija 1942.
KARAWANKEN-ВОТБ
stran 3. — Stev. 48.

Sodobne stthe
Tri dni je bival v Kftmtnu Reichaorganisationsleiter dr. R. Ley, Leiter der Deutsche« Arljeitsfroait in voditelj твећ ustvarjajočih VelikonemSkega Reicha. Naše slike kažejo odlomke tega obWta, o katerem poročamo na drugem mestu. Kažejo Reichsleiterja, ko ga pozdravlja Gauleiter dr. Rainer v Klagexifurtu, nadalje posnetek, ko govori dr. Ley v dvorani KdF zbranim Betriebsfiihrem, BetiebsobmSinnem in Werkscharen. Zopet na drugi sliki vidimo poslušalce med govorom — kako zadržijo v See-bachu pri Villachu Reichsleiterja delavci eraajlne tovarne, na drugi sliki, kako se pogovarja z mladimi delavci. Dr. Ley je obiskal pri Schulungsburg Heroldeck. Na sliki spodaj na levi uvaja dr. Ley Stellv. Gaiileiterja, HJ-GebietsfUhrerja Pg. Thimela v njegovo službo.
»KSmten je bilo za mene doživetje,« je rekel Reichs-organisationsleiter, ko se je poslovil od K&mtna. V treh dneh sVojega obiska se je lahko uveril, da bodo možje in žene v K&mtnu izpolnili svojo dolžnost napram fronti.
Bilder: DAF-Archl7. Klischee: NS'Gaumlsg

	
	
	Ж^ујШр#;^
	

Stran 4. — St€T. 48.
KARAWANKEN-BOTE
8obota> 20. 1942,
Iprašanfe v spodnjem domn radi Libije
Močan padec na borzi - Gbnrđiiu molči - Položaj v severni Afriki zelo resen
Stockholm, 19. junija. Težak angle&i poraz r Marmarikl je -ptljab ChurehlllovM »vijačnim poskusom Imel v angleški javnosti neprijetne posledice. V torek se je pokazal prvi znak glede tega v spodnjem domu. Poslanec Williams je vprašal vlado, če тоте podati izjavo o izgubi Bir Hacheima in o dozdevno nezadostni podpori letalstva. Minister Attlle je odgovoril, da ne more podati nobene izjave, ker so boji še v teku, da pa se to ne more smatrati kot pritrditev na vprašanje.
Angleška javnost je namreč ravno z ozi-rom na delovanje angleškega letalstva zelo kritična; ona zahteva, da naj se vendar upoštevajo prejšnje slabe izkušnje, ko so baje prejšnjim porazom vzrok po večini slabotne podpore letalstva.
Na londonski borzi je že padec Bir Hacheima imel za posledico močen padec. Borza je v tem pogledu imela dober nos. Sved-
MtTnUXNDtSCH£$ MtSH
poetavitl v boj, kot ao zavezniki pričakovali.
O zračni In pomorski bitki v Sredozemskem morju, 8 težkimi izgubami na vojnih In transportnih ladjah, London, kar je zha-čilno, Se vedno molči. Cel torek je angleSka javnost napeto pričakovala uradne objave. Churchill je pa samo z nekaj zelo malo prepričevalnimi puhlicami polemiziral zoper Italijanska poročila o doseženih uspehih. Ne zanikajo pa več dejstva, da so poskušali po najkrajši, četudi najnevarnejši poti vreči vLibljopomočS. armadi.
Anglija ne more pomagati Kitajski
Čunkking je prepuščen samemu eebi
Berlin, 19. jundja. V zvezi z dnevom adru« ženih narodov« se je brezuspešni indijski potnik sir Stafford Cripps čutil poklicanega, da govori v radiu spodbujajočo poslanico na Cungking-Kitajski naslov. Anglija, tako se glasi, je morala občutiti vso moč Nemčije in Italije in nI imela nobenega drugega ozemlja več, kamor bi se mogla zateči, da bi se bolje branila in imela večjo varnost. Velika mesta in proizvajalna središča so bila dan in noč brez usmiljenja bombardirana, ter je Anglija po padcu DUn-kirchna In po velikih materialnih izgubah
morala začeti znova graditi. Anglija je bila do skrajnih meja svojih možnosti vprežena In nI mogla Kitajski pomagati. Ko je bila Sovjetska unija »napadena«, so ji poslali vso pomoč, kolikor jo je Anglija le poslati mogla. Po izbruhu vojne z Japonsko končno ni bil presežek Anglije zadostno velik, da bi Cungking-Kitajski zamogla poslati nadaljnjo pomoč.
Cripps je končal svojo poslanico z vzpodbudami za bodočnost, v kateri bo vse boljše In bo Anglija zopet pošiljala pomoč ...
Doslej,so pa v sovražnem taboru na velika usta trobili o neprestanem dotoku materiala v Cungklng - Kitajsko In o vedno močnejši pomoči. Po zaporednih porazih Cungking-Kltajcev bodo tolažilne besede Crippsa, če v tem oobstoji cela pomoč, težko izzvale kako posebno navdušenost v Cung-king-kitajskem taboru.
Moskva okrašena z zavezniškimi zastavami
Stockholm, 19. junija. Mo^va je kazala v nedeljo sliko, katere Se ni bilo videti od obstoja Sovjetske unije. Iz Kremija je vihrala angleška zastava in na vseh uradnih poslopjih prestolnice so bile razobeSene zastave »združenih 26 narodov«, h katerim je bila svečano razobešena še kot 27, zastava Mehike. V. gledališčih podajajo sedaj izključno samo dela angleških in severnoameriških pisateljev. V kulturnem parku je bila otvorjena razstava angleških slik.
Zračni napadi na Pori Darvin brez preslanka
Pred popolno zasedbo čungklnškega tretjega vojnega pasu
Zemljevid k uspeiaim napadom v severni Airiki
(Kartendienst Zander, M.)
вка goepodarska poročila iz Londona poročajo, da je čudovito, kako da je ta pnd neuspeh mogel imeti tako veliko posledico, javnoet in časopisje pa sta očividno imela slabo slutnjo. Splošno se sedaj po švedskih poročilih v Londonu priznava, da je sedaj poloiaj T Libiji zelo reeen. Angleško časopisje se izmotava x izrazi »resen« in »kritičen«. Švedska poročila od torka zvečer povedo, da je London po npih, ki jih je imel še pred nedavnim, odnese) z močnim pretresom.
Zadnja angleška frontna poročila is severne Afrike povedo, da vsa puščava izgleda kot prostor za staro železo od izgorelih tankov. Na stotine oklopnjakov, motoriziranih topov, oklopnih voz, motorizirane pehote, da praktično ves premični material na kolesih, kar ga je na obeh sjtraneh moglo biti uporabljenega, je udaril v peklu dima, prahu , ognja in vročine drug na drugega, tako se glasi v poročilih. Rommel je de-loval hitro in je zamogel močnejše sile
Berlin, 19. jimija. Avstralsko letalsko in pomorsko oporišče Port Darvin je izpostavljeno brez prestanka vršečim se napadom japonske mornarice In letalstva. Samo 15. junija so japonska bojna letala trikrat zaporedoma napadla oporišče in uničila važne pristaniške in vojaške naprave. Nasprotnik se je samo branil, tako da je prišlo nad mestom le do neznatnih letalskih bojev, ki so končali s sestrelitvijo treh avstralskih lovskih letal. Vsa japonska letala so se vrnila na svoja oporišča.
Poročevalec Domeja sporoča, da po zavzetju glavnega stana čungkinškega tretjega, vojnega pasa, Sangyaa, grozi neposredni zlom odpora v tem prostoru. Popolna ze-sedba tretjega vojnega pasu po Japoncih bi za Cungking pomenila materialno in strateško velik udarec.
K temu pasu spada ravnina Cekianga, ena izmed najrodovitnejših kitajskih pokrajin, od katere je bil doeedaj Cungking odvisen glede poljedelskih pridelkov. Ob takih razmerah bi bila izguba tretjega vojnega pasu za Cungking izredna prikrajšava živil, ki bi pospešil padec čungkingškega režima. Stra-tegično je bil pas važno oporišče za zaveznike, od koder so vodili gverilsko zračno vojno zoper po Japoncih zasedeno zemlje
in zoper bodoče japonske napade. Skoraj vsa letala, ki so jih USA poslale za tretji vojni pas, so, po brez odmora vršečih se japonskih bombnih napadih na letališča tega pasu uničena.
21dle In vzhodnoazijski novi red
Tokio, 19. junija. Japonsiki član držav« nega zbora Generalleutnant Nobutaka Skio-ten zavzema v neki izjav' v japonskem časopisu »Kokumin Simbun« ostro stališče k vprašanju »židje in vzhodnoazijski novi red«. On Izjavlja med drugim, da se v vzhodno azijskem prostoru ne nahaja več kot 100.000 Židov. Navzlic temu pa je potrebno že z oziroA na škodljivi vpliv, ki so ga izvajali židje v preteklosti, podvzeti zoper nje primerne ukrepe. Tukajšnji židje se v ničemur ne razlikujejo od onih rasnih tovarišev, ki danes v Angliji in Ameriki opravljajo svoje peklensko delo. Nekaj Židov je celo baje pripravljenih vstopiti v japonsko vojsko in zopet drugi bi radi pri uvedbi novega vzhodnoazijskega reda sodelovali ter bi si radi pridobili azijsko narodnost. Japonska pa se ne sme v nobenem primeru, vkljub navidezni odkritosrčnosti Židov, dati varati niti z zapeljivimi ponudbami niti z lažnimi ukrepi.
FUhrer čestita maršali Aitmsci
Berlin, 19. junija. Ftthrer je гоакшаАл* mu državnemu vodji maršalu Antonesea za njegov eo-letni rojstni dan poslal si#* dečo brzojavno čestitko; »K Vašemu 60« letnemu rojstnemu dnevu Vam pošiljam, gospod maršal, svoje prisrčne čestitke. Pri tem se spominjam posebno pomembnega prispevka, katerega sta RcHnunija in njena hrabra vojaka pod Vašim vodstvom doprinesla v boju za uničenje skupnega boljie-viškega sovražnika. Odkrito želim, da bi Vam bila še dolga leta ohranjena Vaša smotrna tvorna sila v korist Vaše držav« in v srečo romunskega naroda.«
Oau „Bayreutb"
Berlin, 19. junija. Reicbspreeseetelle NSDAP glasom NSK objavlja:
ruhrer je odredil, da se Gau »Bayriscbe Ostmark« s takojšnjo veljavo imenuje Gaa »Bayreuth« NSDAP.
Gauleiter W&chtler je ne temelja tega FUhrerjevega ukaza govoril v Regenstnirgir pred Flihrerkorpsom stranke, njenimi oddelki In priključenimi združenji o doeedanji zgodovini Gaua, ki podaja obenem razvoj Velike Nemčije.
20 let za atentatorja na Papena 1
Ankara, 19. junija. V sredo je bila razglašena sodba v kazenskem postopku radi dne 24. februarja 1942. v Ankari zc^er nemškega veleposlanika von Papena izvrše« nega napada z razstrelivom. Glavna obtoženca, sovjetska državljana George Paw-low In Leonid Comilov, sta bila na podlagi člena 450. odstavek 4, turškega kazenskega zakona radi neposredne udeležbe pri napadu na življenje tretje osebe obsojena vsak na 20 let ječe.
Oba turška obtoženca Abdurrahman in Suelejman sta bila kaznovana vsak na 10 let ječe radi Izkazane zveze In podpore na« padalca. Vsi obtoženci imajo pravico prl-zlva.	_
Po poročilu agencije Domel se je general Lin Yuch Ting, poveljnik na novo postavljene i3. čuDgklngSke divizije, ki stoji pod vrhovnim poveljBtvonl generala Sun Tschuang Ylnga v torek popoldne z vet kot 100 Častniki In vojaki predal japonskim bojnim silam, ki operirajo v provincah Hopei, Schaaal in Honau.
Po dveh zaporednih slabih letinah ima Finska letos upanje, da bo dobila srednjo "letino. 75 odstotkov na novo pridobljenih pokrajin v Karelljl Je že obdelanih In bodo te pokrajine lahko prevzele velik del preskrbe čet z kruhom, žitom In senom.
Pred vojaškim »odlščem v Sofiji se Je pričela kazenska razprava proti 27 sovjetsko-ruskih agentom, ki so Jih boljSevlkl pred nekaj časa spuetill po padalih In ki so jih Bolgari nato zaprli.
r" Dipi.Opliker
€. Mtonfufi 1
И • D • e p »• r
'taqnn«i<ir»> • s
Moslovt preKo vseh ovir
4 ROMAN/SPISAL ULRICH SANDER
Tam preko pri sovražniku tudi niso dru« gače počenjali. Daleko se je v noči slišalo delo v položajih in pred njimi, klice straž, pogovore v rovih, približevanje poljskih kuhinj.
Tu pa tam je nenadoma začelo pokati.
Ali pa so se dvignili ognjeni zublji Iz kakšne hiše ali dvora tik ob meji. Zažgali so posestva Nemcev in revne ljudi trumoma gnali v tujiao.
Brez moči so morali pionirji vse to gledat.I
Njim Se ura nI bila odbila.
Ampak bližala se je.
Cez malo časa bo pa tudi tukaj druga podoba, kajti daleč tja onkraj je bila nemška dežela. Krivično imetje ne uspeva, kdor je kaj ugrabil, bo to ob svojem času zopet izgubil.
Kdor Ima sam doma hišo In dvor In ve, kako težavno je zgraditi posestvo, škrta z zobmi ,ako vidi, kako lahkomiselno in zločinsko se uničuje delo Nemcev z eno steklenico bencina m eno vžigalico.
Boljše dares kakor jutri udariti in narediti red! Ne bi bilo to prvikrat, da je prišel Prus, ki 60 mu tukaj iztrgali dve lepi provinci, v deželo in jo uredil.
Toda za dolgio stvar je treba časa. Pio« airji so vedeli, da se brez lesa ne da graditi mostov. Ce je bilo že tako daleč, potem se bodo udarili preko vseh ovir. Na tej meji, kjer je srce togotno. ^ OberfeMwebel Weembwg je
ni bil s svojim voflom v položaju, sedel v družbi mlajših in pripovedoval o Poljski in Flandriji. Njegova lastna sinova sta ga poslušala, ravno tako F&hnrich od oddelka zraven. Ce je prišel Leutnant mimo, se je tudi on tiho vsedel v en kot in z drugimi vred pobožno poslušal: to, kar je Oberfeld-webel že prebil in кад bo moral sedaj vdru-glč doživeti, vse to so mladi imeli še pred seboj.
Službeno ga sedaj tudi niso več nazivall oče, ampak Oberfeldwebel, ne več gospod Wesenberg, ampak Oberfeldwebel, nI bil več soprog, ampak ZugfUhrer, ne več mestni zidarski mojster, ampak pionir.
Pri vsem tem mu je pa stvar zelo ugajala. Zdaj nI Imel več nobenega opravka z računi, nič več z finančnim uradom in stavbno policijsko oblastjo, noben župan ga Al več nadlegoval za kaj: tukaj je bila vojna In ne meščanska dobrodušnost.
Kadar je Oberfeldwebel Wesenberg prišel k kaki drugi četi, da jI je s svojim vodom pomagal, so se mladi vojaki nekako plašno ozh-all nanj, ki je nosil Eisemes Kreuz I. KI. (železni križ I. razreda). Ako so ga srečali stari stotniki In majorji, ki so tudi že poznali prvo vojno, ni trajalo dolgo, pa je že sedel Oberfeldwebel pri mizi In je pripovedoval. Kako je bilo in kako bi bilo moglo biti. In ker takrat niso tako udarili, kakor bi bili morali, zato so šil vnovič na vojno, da zaključijo pravi stavek s pravilno piko. S takimi ljudmi, ki še morajo enkrat opeti, da revidirajo stvar, ki je spodletela, ni dobro zobati črešenj. Zlasti se jim ne sme zvečer pokazati tam preko na drugi strani gorečih domačij nemških rojakov.
w paj 0# M nqxytreboem utreljal«
na nje ponoči. Ni dobro, če od beguncev slišijo, kako se je postopalo z Nemci, če je v poljskem gospodarstvu vse v neredu in če se vseeno predrznejo prinašati kakšno kulturo v LUbeck. Ti resni stari ljudje, ki vojno že poznajo, rešujejo, kadar pride do tega, vse stvarno. Izkazala se je potreba, da se napravi naglo konec veliki svinjariji. Ko je ura napočila, so se mejniki začeli premikati in sicer tako daleč proti vzhodu, kolikor je to bilo potrebno.
Oba Sonntagova fanta sta bila rada v družbi svojih sosedov Wesenbergov. Tudi če niso veliko govorili; vedeli so, da so tukaj in da se tam nekje zadaj nahaja tiha Cesta in brod, od koder so prišli.
Bilo je tudi nenavadno, kako slični so bili opravki onih, ki so ostali doma, in mož na fronti: gospa Helena Wesenberg je zvečer zapirala vrata in patruljirala z žepno svetil« ko. Njen mož je zapiral mejo. Oba sta prebivala v zatemnjenem stanovanju in nenadoma spoznala, kako čudna reč je hiša: žival, ki leži težka in sklonjena pod drevesi in ki dovoli samo tistemu pristop, ki vanj spada. Oba sta sedaj tudi odkrila, s kakšno ljubeznijo sta bila vdana svojim otrokom. Oče je hrepenel po svojih hčerkah, mati je koprnela po svojih sinovih.
Znenada so se vsi ljudje znašli pred bistvom, ki je vse kaj drugega kot vsakdanjost.
Ko so končno smeli zopet pisati, so starši točao prejeli pošto.
Toda Grete Sonntag je dobila vojno po* Sto hkrati od svojega brata Hansa, svojega stričnika Heinza Sommtaga, od meetnega zi« darskega mojstra, od njegovih sinov Thea ia mtm b od tnrojega šoferja верра Ob*.
meierja. Povrh je vsak sosed in prijatelj podpisal na dopisnici drugega.
Ravno tako se je godilo konzulovi hčerki Annemarie Sonntag. Dobila je točno iste dopisnice z vsemi podpisi.
Obe hčerki mestnega stavbnega mojstra Roeemarie in Erika, ki sle bili tako sreč« ni, da sta njuni rojstni imeni bili posneti iz znanih vojaških pesmi, sta dobili dopisnice kar od cele stotnije. Knjigovodja, gospod Thielicke in tudi kočijaž Ahlera sta se jih bila spomnila.
Tiha Cesta na brod je, kakor še nikoli, postala sestavni del pionirjev. Vsak večer in vsako dolgo noč so krožile misli teh zunaj okrog temnih streh in dreves, pod kam terimi so spali oni tam notri In sanjali o pionirjih.
NIČ drugače se ni godilo Elsi in Minnl т konzulovi hiši. Sporočili so jima pozdrave ne le onih, pri katerih so bili člani rodbine, ampak pisali so jima tudi vsi številni prijatelji, s katerimi sta bili kdaj plesali. Vsi oni mladi možje, ki so bili z veselimi vrMiki ko« rakali mimo njunih oken. Vsi oni pionirji, ki so kos svojega srca izgubili v Cesti na brod. Celo mam zel Petersova je dobila vojno poštno pismo od Seppa Obermeierja, ki Ji je bil dolžan hvalo za redno in izvanred-no dobro prehrano.
Hauptmann »brez vsake službe« Je s svojim pismom skočil Se h konzulu in ž njim pregledoval Andreesev ročni atlas. Gospa Helena Weeenbergova tudi po dnevih, ob katerih Je bilo obilo dela, ai opustila, da ne bi še naglo stopila k gospe konzulovi, da bi slišala, kaj še vse pišejo od meje. Prinesla je tudi svoja lastna pisma « seboj.
Sobota. 20. junija 1942.
KARAWANKEN-BOTE
stran 5. — Štev. 48.
Dr. Robert Ley ie obiskal Gau Hamten
Navdušeni sprejem Reidisorganisalionsieilerja v pre\lolici - GroAappell der Belriebsfuhrer, Betriebsobmanner u.Werksiharen
K&mten je tri dni stalo v znamenju obiđka Reichsorganisatiensleiterja dra. Roberta Leya. Viharno navdušenje, s katerim so Reichsleiterja pozdravili v našem Gauu, je znamenje povezanosti starega sobojevnika Adolfa Hitlerja z narodom v Kamtnu. Dr. Ley je imel priliko, da se je preipričal o delu stranke in Deutsche Arbeitsfront in da je govoril v velikem govoru v dvorani KdF v Klagenfurtu enemu delu ustvarjajoćih v najjužnejšem kotu velikonemškega Reicha.
Prihod v Klagenfurt
V Splttalu In Vlllachu je bil dr. Ley naj-prlarčnejSe pozdravljen po zastopnikih stranke, države In oborožene sile.
Pred zapadnlml vratml deželne hiše v Klagenfurtu je pričakoval Reichsleiterja Gauleiter dr. R a 1 n e r. Zvoki fanfar, bobna-nje in vihamo vrlsJcanje Hltlerjugend deželnega glavnega mesta so sprejeli dr. Roberta Ley-a, ki ga je prisrčno pozdravil Gauleiter dr. Ralner In ki je potem, ko so mu bili predstavljeni k sprejemu došll gospodje, In ko je prejel poročilo Standartenfiihrorja W e 1 z a z Gaulelterjem in Stellv. Gaulelterjem ob zvokih Prftsentiermarscha godbenega voda SA koračll mimo vrst na dvorišču deželne hiše nastoplvSlh edlnlc oddelkov. Nato se je Reichs-lelter z Gaulelterjem In njegovim spremstvom podal v zgodovinsko dvorano grbov, kjer se Je zbral k pozdravu celokupni FUhrerkorpe Iz Gaua K&mten.	'
Kazaje na vihamo veselje prebivalstva v K8,mtnu, ki ga je Relchslelter doživel na svoji vožnji v Klagenfurt, je Gauleiter dr. Ralner Ugotovil, da so KSmterji ponosni, da Imajo dr. Ley-a v svoji sredi. »Dasl je zaradi vojne del6 naraslo«, tako je Izvajal Gauleiter dalje, »ste, Relchslelter, zopet prišli, da obiščete nemške Gaue. V več kakor sto zborovanjih boste govorili delavcem oboroževalnega gospodarstva in k Politlschen Leiter. Pri tem se boste lahko prepričali, dali nemški narod in zlasti NSDAP Izpolnjuje avojo dolžnost. Mi v najjužnejšem obmejnem Gauu nemške države
občutimo vedno posebno hvaležnost, če pridejo k nam možje, ki jih je B'Utirerjevo zaupanje poeta vilo na vodeča mesta v Reichu. Vi, Relchslelter, ste prišli k nam kot FUhrerjev zastopnik, kot njegov glasnik, kar nam poveste vi, je za nas smernica In merilo. Kar nam boste torej vi povedali, najsi bo to pohvala ali kritika, bomo rade volje poslužall. VaS bojeviti Idealizem bo našemu narodu v Kftmtnu podelil novo moč. NaSa volja je, da Karnten, njega prebivalstvo In stranka izpolnijo evojo dolžnost. Prosim, da to poročate yuhrerju.«
Karnten je postalo trdnejša
v svojem govoru je Reichsorganlaationslelter dr. Ley povdaril ,da je ideja nacionalnega socializma prodrla do zadnjega kmečkega dvora In da dobi zaupanje prebivalstva do stranke vedno znova nove pobude. To dejstvo najlažje spoznamo v razliki med časom prve svetovne, vojne in današnjim usodnim bojem, čigar potek kaže celemu svetu, kaj zamore narod, ki ga druži ena vera pod enim močnim vodstvom. »Na tej vožnji«, tako je ugotovil Relchslelter, obmivši se na Gaulelterja, »sem dobil vtis, da je Karaten od tlstihmal, ko sem bil zadnjič tukaj, postalo trdnejše In za to bi se vam rad zahvalil. VI ste spravili popolnoma nov duh vanj. želim vam vse dobro tudi za daljnjo bodočnost.«
Iz dvorane grbov se je Relchslelter podal z Gaulelterjem In gospodi njegovega spremstva v Hotel Sandwirt, kjer je bila v najožjem krogu večerja.
v velikem apelu je v torek dopoldne govoril Relchsorganlsatlonsleiter dr. Robert Ley zbranim BetrlebsfUhrer, Betrlebsobmaimer In Werksscharen v Kamtnu. Iz cele dežele so bili" prisil, da posliifajo dramllne besede Reichsleiterja In Iz njih Črpajo novo moč za velikanski storllnl boj, h kateremu je FUhrer pozval vse delavstvo GroBdeutschlanda.
V slovesno okraSenl In do zadnjega prostora zasedeni dvorani KdF smo videli poleg ustvar-jajočlh vojnega gospodarstva, vodeče može stranke, države in oborožene sile. Prišli so tudi številni ranjeni vojaki in zavzeli sedeže v prvih vrstah, vtem ko so se bile ob Izhodu in ob obeh straneh dvorane poetavlle Werk-scharen, oblečene v bele srajce In irhaste hlače.
Ko je bil prišel Reichsorganisatlooslelter dr. Ley z Gaulelterjem dram. Ralnerjem, Stellv. Gaulelterjem Thlmelom in gospodi njegovega spremstva — zbrani so ga pozdravili z dvignjeno roko — so pod zvoki godbenega voda SA vkorakali z zastavami, na kar je Stellv. Gauleiter s kratkim nagovorom otvo-ril apel. Pozdravil je Reichsleiterja kot enega izmed najstarejših in naJzvestejSlh Flihrer-Jevih privrežncev in kot gorečega idealista pokreta ter kot odkritega zagovornika točk socialističnega programa NSDAP, ki mu je uspelo ustvariti iz dveh sovražnih svetov delodajalcev in delojemalcev nemSko Betrlebe-gemeinschaft (obratno skupnost); ki Je postala hrbtenica za bojujočo se fronto. Ustvarjajoči v Kamtnu se priznavajo k tej Betrlebsige-melnschaft, ki ravno tako zvesto vrši svojo dolžnost, kakor nemški vojak na vseh frontah nemškega usodnega boja, ki se priznavajo h geslu, izdanem po dru. Leyu, ki je postalo njih lastno gealo: aaSa čast je naša storitev.
Usoda nam je odprla oži
Nato je stopil Reichsorganisationslelter na govorniški oder in v navduSevalnem govoru uetvarjajočlm v Kamtnu govoril o pomenu in dolžnosti v tej vojni ter Jim na dojmljiv način obrazložil, kaj bi postalo Iz Nemčije, ako ne bi povzela boja proti plutokracijl in boljševizmu, proti mednarodnemu žldovstvu. Ta boj je, tako je izvajal dr. Ley med drugim, edinstven po svoji veličini in po svojem pomenu, ker gre za golo življenje, za biti aH ne biti. Pričet pred več kot 20 leti, gre danes za iste cilje in proti Istim nasprotnikom, ki hočejo uničiti Nemčijo. Gre za življenje vsakega posameznika, kajti ako bi bili premagani, ne bi ostalo ničesar, kar bi nas še spominjalo na ®emSko ime. BolJševlSki roj bi požrl Nemčijo In muke, ki si jih izmisli Juda in ki bi si Jih izmislil, se ne dajo slikati v zadostno črnih barvah. Od onega trenutka, ko smo si mi
versajskega diktata. Mi vsi se skupaj borimo za vsakdanji kruh, to se pravi, mi hočemo toliko dežel In zemlje, da bo 150 milijonov Nemcev lahko živelo tjidl še po lOOO letih. To nalogo smo jasno spoznali in Je ne smemo preložiti na naše naslednike. Generacija, ki • Je izgubila prvo svetovno vojno, mora Nemčijo predati tako veliko in Se večjo kot jo Je nekoč prevzela. Naš nalog se glasi, da moramo narodu dati več kruha in več hrane, in zato moramo dobojevatl to vojno proti lakoti. Juda In lakota ne smeta Imeti več oblasti nad Nemčijo, takrat šele bo Nemčija svobodna, bo imela svobodo življenja In volje. V našem delu
se moramo zato osredotočiti na eno misel: kaj bi še lahko storili, da pomagamo, ali smo v r&snlci izkoristili naš čas do zadnjega, ali narod od naa Se lahko več zahteva, ali imamo še več moči in ali Se lahko več storimo. To nam je mogoče, če 16 hočemo, kajti volja zmore vse. Več storitve! Zahtevamo to brutalno in brezobzirno! Več delati, več ustvarjati, proizvajati več orožja in municije, letal in oklop-njakov. če so delavska druStva v svetovni vojni dosegla višje plače, so zato zgubili vojno: mi ne prinašamo ničesar, ker ničesar nimamo, toda Adolf Hitler nam zato prinese zmago.
Nemčija ima ise šanse zase
Zadnji bataljon bo postaiila Nemčija
Nemci upali gledati Judo tako, kaliorSen je v resnici, kot protlpol človeštva, kot uničevalca In ruSUca, kot rasnega tujca, je Juda prisegel, da bo Nemčijo uničil. Tukaj nI nobenega kompromisa, kdor tvega začeti boj proti tem dednim sovražnikom, mora vedeti, da ga je treba dobojevatl do konca. Bilo bi napačno, ako bi hoteli Iz usmiljenja žlde Izolirati na kakšnem otoku. Mrčes se ne da Izolirati, kajti v 50 ali lOO letih bi bilo zopet Isto, takrat bi pa sovražnika morda ne-spoznali več. Zato se morajo žldje Iztrebiti.
Naš boj za prostost
Drugi sovražnik Nemčije Je lakota. Ta je ravno tako nespremenljiv v svojem hotenju In ravno tako trd v svoji krutosti kot prvi sovražnik. Ml Nemci smo narod brez prostora. Ml nimamo zadosti pogojev za življenje, da bi si preskrbeli zadosti hrane In kruha, obleke In stanovanja. Lahko si razdelimo kakor hočemo, ne zadostuje, kajti strop Je prekratek In preozek In ne pokrije vseh 85 milijonov Nemcev. Ko je Clemeneeau Izrekel kruto sodlbo o Nemčiji, da živi 20 milijonov Nemcev na tej zemlji preveč, je Imel v toliko prav, da na prostoru, ki je bil dan Nemčiji, lahko živi le 50 do 60 milijonov ljudi. To pa pomeni, da bi morali 20 do 30 milijonov odstraniti, uničiti In Iztrebiti In takšen je bil pač pomen
Kaj zamore volja, je pokazala ta zim«, ki nas Je zadela kakor kakšna katastrofi), toda Adolf Hitler In njegovi vojaki so vzdržali. Ne mehanična orožja, ne materija, ampak edino volja, moranje, ki Jih Ja ihihrer postavil na čelo svoje misije sta premagala to zimo. Napoleon se Je zlomil ob tej ruski zimi, Adolf Hitler Je pa zlomil rusko zimo.
Kaj pomenijo temu nasproti male težavice, ki jih najdemo v domovini?
In če bi morali vsi možje na fronto, bodo zadnji ba. taljoni na fronti, vendar le nemški.
In tokrat se bori čas z nami. Danes smo v posesti Zemljine z vsemi njenimi dobrinami, ki nam bodo v bodočnosti na razpolago. 350 milijonov ljudi se bojuje združeno proti našim nasprotnikom. Kdor se pa noče boriti in ne delati, bo ugonobljen. Bandltl ne morejo zadržati naše velike dobe; tukaj se pravi le ostati trd In ne odnehati. Ta drhal bo Iztrebljena In Nemčija, JEvropa koraka novi dobi nasproti. Ml smo po svetovni vojni, po sledeči dobi lakote In po današnjem boju postali trdi kot jeklo, in ravno tako žilavi In gibki. Ne zlamljamo se več ob malenkostih In zato apeliram na vas vse: Izdelujte več orožja In zopet orožja.
Relchsorganlsatlonsleiter dr. Ley je nato »govoril o storitvi žene v tej vojni In povdaril, da si ničesar bolj ne želi kot da bi žena, namesto da Izvršuje kak drug poklic, bila mati In osrečevala evojo obitelj. Toda to se danes ne da spremeniti, kajti obrati v Nemčiji potrebujejo žena in jih bodo morebiti Se več potrebovali, kajti ne vemo, kaj bo boj še vse prinesel. Vemo le to, da bo zmaga na naši strani. Zato prosi može, naj delajo skupno z ženami, naj ravnajo z njimi tako, kaJtor žene zahtevajo, da se z njimi ravna, naj jim odvzamejo vse težkoče In naj jim bodo hvaležni za žrtve, ki jih doprlna^ajo za narod. Nemčija Ima v tem boju vse šance zase; imamo zedl-njeno nacljo s 85 milijoni ljudi najboljše krvi In takšne rase, kakršne nI nikjer. Imamo t akno oboroženo silo, da je svet Se nikoli nI videl, najboljše vojake In najboljše orožje. V vodstvu Imamo najboljše častnike In generale In Imamo velike ter hrabre zaveznike. Nismo več sami. Doba svetovne vojne, v kateri je Anglija lovila nemško žlahtno divjačino, je za nami. V tem boju, ki se razteza čez celi svet je Anglija tista, ki jo podijo kot zajca. Nemčija, ki je pred 300 leti od svoje nekdanje višine padla na najnižje dno, je prestala dobo preizkušnje in usoda mu je poslala FUhrerja en-
Močna živinoreja s sušenjem krmil
v zvezi z dodelitvijo zelenjadi pozimi se je vedno več rojakov prepričalo, da posušena zelenjava — pravilno pripravljena — predstavlja izvrstno hranilo. Staro strašilo iz svetovne vojne, ki je'v zvezi z rečenica-mi »Stacheldraht« (bodeča žica) in »Draht-verhau«, (žična ovira), je danes brez vsake moči in veljave.
S sušenjem zelenjave se je posrečilo, da zelo lahko pokvarljive zelenjadrte vrste v polni hranilni vrednosti ohranimo za čas, ko narava ne daje zelenjave. Manj znano je, da je Nemčija poleg sušenja hranil tudi pri sušenju klaje imela posebno velike uspehe. Prekomorskl dovoz močnih krmil je bil že v mirni dobi zelo omejen, radi čestir je bilo lastno pridobivanje klaj povečano. Pivovarne, žganjarne, škrobame in sladkorne tovarne so napravice sušilnice za to, da pesno perje, travo, deteljo in ostale sadeže v
posušenem stanju spremene v dalj časa trajajočo in lahko prevozno klajo.
Naprave sušilnic se pospešujejo in danes posluje že preko 200 takih obratov z izključno nalogo predelave pesnega perja, medtem ko je približno enako število o-bratov zaposlenih s sušenjem zelene klaje.
V suhem stanju daje izredno dobro koncentracijo dragocenih hranil in je gotovo polnovredna klaja.
Z ozirom na narodnogospodarski pomen teh naprav v svrho zadostne preskrbe klaj, daje Reichsn&hrstand za postavitev takih naprav pomembne podpore, v splošnem do 40% celokupnih stroškov. Skupno z nadaljnjo izgraditvijo sistema silosov bo Nemčija v doglednem času s preskrbo klaje v največji meri neodvisna od inozemskih dovozov močnih krmil.
kratae veličine, ki pelje Nemč.jo na strmi gori njene zgodovine navzgor. Nasprotniki na/-roda bodo padli In ml bomo Imeli svobodo. Nemil ja In mladi narodi bodo svetu prinesli srečo. Nova doba se začenja In Adolf Hitler џат prinaša luč In svobodo.
Obljuba ustvarjajočlh v K&rntim
Pravi vihar navdušenja je sledil tem vedno znova z odobravanjem prekinjenim izvajanjem, ki jim je Stellv. Gauleiter Thlmel pridobil obljubo, da ustvarjajoči v Gauu K&mten БЧШгегја ne bodo razočarali. V zvestem Izpolnjevanju dolžnosti bodo zadostili vsem zahtevam, ki jih je Fiihrer stavil do njih. S počastitvijo FUhrerja in himnama nacije je bil ta veliki apel zaključen. Preden je Relchsorganlsatlonsleiter dr. Ley zapustil dvorano, se je Se poslovil od vsakega navzočega ranjenca, podavSl mu roko.
Obisk na Gauschulangsbnrg v Heroldecku
Zgodaj popoldne so se Relchslelter, Gauleiter in Stellv. Gauleiter s svojim spremstvom peljali skozi Gegendtal na Millstatter See, kjer je bil nameravan kratek obisk v Gauschu-lungsburg Heroldeck. V Seebachu pri Vlllachu s6 je bil en del nameščencev tamoSnje tovarne za emajllranje postavil pred tovarniškim poslopjem, in na prošnjo BetriebsfUhrerja je Reichdleiter pr^ledal tovarno. V prostoru za nameščence ga je BetrlebsfUhrer presenetil s tem, da nameščenci že prihajajo, da bi slišali Reichsleiterja govoriti. Smehljaje se je doktor Ley vdal v situacijo Jn nato govoril došlim delavcem In delavkam spodbudne besede.
Nato se je vožnja nadaljevala. Pred dovozom do Gauschulungsburg so se bila postavila dekleta iz nekega taborišča KLV za otroke, ki so iz po zračnih napadih ogroženih ozemelj zapadne Nemčije poslani na deželo; ko se je Relchslelter pripeljal, so mu priredila viharen sprejem. Schulungsleiter Je podal poročilo, nakar so se gostje in. udeleženci šole podali v veliki šolski prostor, da so tam poslušali Reiohelelterja, ki je govoril o šolanju in o njenih bistvenih nalogah.
Zvečer se je v zvezi z apelom za Politiachc Leiter, o katerem emo že poročali, vršila prireditev Karatnerjev v dvorani KdF, ki ji je dalo obeležje Slngschar dee Ш Gebletes KKm-ten in pri katerem so sodelovali tudi Pg. dr. W a 1 z 1 kot govornik, Grenzlandkinderg&rt-nerlnnensemlnar, neka plesna skupina HJ in kmečka godba iž Matrela, predvajali so Relchs-organlsatlonslelterju pristne reči iz narodnega življa in narodnih šeg v K&mtnu.
Zadnji dan dr. Leyevega obiska
v sredo zjutraj se je vršil kratek obisk pri Gauleiter ju dr. Rainerju v njegovih uradnih prostorih v Reichsstatthaltergebftude.
Nato je Reichsorganisationslelter z Gaulelterjem in svojim spremstvom obiskal Gau-waltung DAF, kjer je pod vodstvom Stellv. Gaulelterja Thlmel a, ki vodi Gauwaltung, In Gauhauptatellenlelterja W u 11 e J a obiskal posamezne oddelke In si dal obširno poročati po vodjih oddelkov o njihovih delovnih področjih.
Od doma der Deutschen Arbeit se je potem odpeljal v sosedni Gau Stelermark. Na potu do PackhOhe ga je prebivalstvo v TJnter-kftmtnu povsod prisrčno pozdravljalo.
Preden je Relchslelter zapustil Gau Karaten, mu je priredilo še prebivalstvo v Wolfsbergu nad vse prisrčen sprejem. Na Weyerplatzu so se bili zbrali dae Polltlsche Lelterkorps des Krelsee, vsi oddelki, Šolska mladina In en del nameščencev v obratih in z veselim vriskanjem pozdravljali Reichsleiterja, ko se je pripeljal na svojem vozu. Na deželni meji na PackhOhe je Reichsleiterja sprejel štajerski Gauleiter dr. U1 b e r r e i t e r in njegov Stellv. Gauleiter. Ko se je nad vse srčno poslovil od Gaulelterja dr. Ralnerja In Stellv. Gauleiterja Thimela, je Relchslelter nadaljeval svojo vožnjo po Štajerski.
Hauswasser« Pumpenanla« gen — SdirSgrollenlager« Adisen samt RSdern Itir Gespannwagen«— Wasser-, Industrie« and Prefiluli« sdil&udie
ANTON CSCHIEL
Spegial" Unternehmen tiir Bercifungcn und tedinisdfe Waren
KLAGENFURT, OTTO-PLANETTA-PLATZ 1 / RUF 1101 VILLACH, RINGHAUElUiASSE 11 / RUF 4757
Naprave črpalk za vodo т hiSI«— Osi s poSeTnimi Taljenimi tečaji in Icolesa za vozove z vprego — Cevi za vodo, industrijo in stis« njeni zrak
stran 6. — Stev. 48.
KARAWANKEN-BOTE
Sobota, 20. Junija 1942.
Aus dem Kreise Hrainburg
Kralnburgf. (Nezgode.) Pred nekaj dnevi Je oeebnl avto povozil neko staro ženico, ki Je na nepravem mestu paslrala cesto. Kljub danim znakom se žena ni umaknila, bila je namreč gluha, vsled čeea jo je avto podrl in poškodoval. Zdravi se doma — V Falkendorf pa je povozil tovorni avto 7-letnega Theodor-Ja Straus, ko je ravno tekel preko ceste. Ropotanje voza in na drugI strani avtomobila je otroka tako zmedlo, da je prišel pod težki avto, kolesa so mu zdrabila glavo In roko, vsled česar je bil otrok na mestu mrtev. StarSi, pazite na otroke!
St. Veit an dcr Sawe. (Pregled W e h r-mannschaftsturma.) Moštvo Ortsgrup-pe St. Vplt an der Sawe je bilo pred kratkim vpoklicano na enodnevno vežbo v Rojo. Vežbo je vodil ObertruppfUhrer der Wehrmann-schaftstandarte iz Laak, pregled je pa vršil Ortsgruppenleiter Llxl.
St. Velt an der Sawe. (Lep uspeh tečajev za nemški jezik.) Ortssruppen-leiter Pg. Llxl je ob pregledovanju tečajev za nemški jezik ugotovil, da te tečaje že v St. Veitu samem obiskuje lOO rojakov razne etarostl in raznih poklicev. Uspehi so zelo dobri, Učnim močem gre vso priznanje.
Nakloe. (NS.-F r a u e n s c h af t.) Pred kratkim je bila tu uste.uovljena mladinska skupina NS.-Frauenscliafte, pri čemer je podala KreisjugendfUhrerin Brunnhilde See-' bache r navodila za delovanje mladinske skupine v Frauenschaftl. Ortsgruppenlelter je Imonoval učiteljico Anno Kastner za voditeljico in Minko R e s Ш a n n. Nato so se učili neke pesmice. Naloge, ki jih je postavila Krels-jugendgruppenfUhrerin je vseh 62 udeleženk radostno vzelo na znanje.
Gallcnfels. (Poučni apel Orstgrup-pe.) V družabni sobi bolnišnice Gallenfels se, je pred kratkim vrJllo učenje sodelavcev* NSDAP, Ortsgruppe Gallenfels. Vodja šolanja Ortsgruppe, Pg. dr. AltenstraSerje predaval o temeljih nacionelsoclalizma.
GrlbnreU. (Oskrba ranjencev.) V zadnjih dneh je NSV-Ortsgruppe Laak obiskala ranjence v bolnišnici v Gallenfels in jih obdarovala z darili, Ranjenci so zelo veseli, posebno zato, ker se je tudi NSV Laak njih spomnila.
Burgstall. (Rodbinska kronika.) V mesecu maju smo imeli v nsil Ortsgruppe tri novorojene in tri smrtne slučaje.
Burg?itall. (Apel.) Te dni se je vršil apel AmtEleiterjev in sodelavcev v strankinih prostorih. Bil je to pregled požrtvovalnega dela v naSl Ortsgruppe. Vodja šole je razpravljal o pomenu In nače'ih NSDAP, o propagandi v splošnem, o pomenu razglednih tablic in omaric. Slišali smo '/oročllo Ortswalterja o delu NSV in Hilfsstellenleiterin o lepem razvoju pododdelka >Multer und Kind«. — Orts-bauernfUhrer je poročal o prevzemu bikov in o ugodnostih, ki so jih bili dsležni prejemniki bikov. Dobili sme lepo število lepih in poceni • prašičkov.
Hitlerjugend pri ranjencih
HJ,	in JSSV v Guilenfelsu
Zadnja nedelja je bila za naše ranjence prav poseben dan. Kralnburger M&delslngerschar, Wehrmannschaft in NSV so jim hoteli pripraviti nekaj veselih ur. Zaradi tega je bilo popoldne tam prav živo. Najprej so šle deklice pod vodstvom SingerscharfUhrerln Irmgrad Glantschnlg od sobe do sobe, da razveeele ranjence s svojimi veselimi pesmimi in jim pokažejo, da je tudi mladina Oberkraint ponosna, če jim more kaj dobrega storiti. Obenem je nekaj deklic vsakemu posameznemu vojaku Izročilo cvetlične pozdrave
mladine in Krelsleiter NSV, Pg. K m e 111 s c h, je skupno s. svojim štabom razdelil darila. Medtem je prišla Wehrmannschaftskapelle z ObersturmbannfUhrerjem Kuscharjem, ki se je skupaj s Slngerscharjo nastanila v lepem vrtu, odkoder je enkrat donela skozi vrt do sob ranjencev odločna koračnica, drugi krat pa pesem iz K&mtna. Prehitro je minul čas, toda vsi so se odločili, da čimprej pri rede nov vesel popoldan ranjencem.
NSV obdaruje ranjence
Sodelovanje OrcnzlaJtdtheatra v Laaku In Krainburgu
Pred nekaj dnevi je NSV Krainburg zopet v Laaku In Krainburgu obdarovala ranjence. Da se vojakom v vsakem pogledu nudi sprememba, je igral Klagenfurter Grenzlandtheater in žel velik uspeh. Vojaki, ki so.prejeli od NSV pivo, vino in druga darila, so bili kmahi v najboljšem razpoloženju. Poleg tega je kon-certlral zunanji glasbeni vod Wehrmachte. Wehrmachtstandartaitester je prišel ob odmoru, pozdravil umetnike Grenzlandtheatra In se jim zahvalil za njihovo sodelovanje. V Kralnbrugu je bil pri obdarovanju navzoč Krelsleiter Pg. K u s s, ki je slovesnost otvo-ril s prisrčnimi besedami. NSV je zastopat Krefsamtslelter Kmetitsch. Tudi tu je potekal spored v najboljšem razpoloženju. De-
kleta Jugenđgnippe v Krainburgu eo stregla./ Hauptmann der Kompanle se je imenom vseh vojakov zahvalil stranki in NSV za njihovo zvesto skrbnost.
Kreli Itein
Stein. (Izobraževanje UnterfUh-rerjev Wehrmannschaftstandar-t e.) V Domschale se je v učnem tečaju koncem tedna zbralo nad 50 Wehrmannschaftunter-fUhrerjev. Po uvodnem predavanju o pomenu in smotru učnega tečaja so se udeleženci vež-bali v raznih strokah iz Gruppe I des SA Wehrabzeichens. Med odmori so peli korajžne vojaške peemi. Nek FUhrer der Wehrmann-schaftstandarte je predaval o nacionalno-socialističnem svetovnem nazoru.
Stein. (Delovno zborovanje NSV-Kreisamtsleitunge.) Zadnjič je bil v Krelsamtsleitungi NSV- Stein razgovor o delu Ortsamtsleitei-jev in Hilfastellenleiterinnen. Bila so razmotrlvana vprašanja o razširjenem Kriegswlnterhilfswerku.
Uttai. (Knjižno d m r 11 o Gaulelter-j a za pevce.) Ob priliki obiska Gauleiterja je pevski zbor vprvič pokazal svoje znanje in žel polno priznanje. Sedaj je sprejel zborovnl vodja Sepp P r u g g e r večjo pošiljko knjig, ki jo je Gauleiter daroval pevcem. Tudi mladinskega pevskega zbora, ki se je izkazal s prednaSanjem pesmi iz K&rntna, se je spomnil z lepimi knjigami, šesti razred ljudske šole v Llttai je ponosen na svoj uspeh.
lelike manUe^lacije i Kreisn Slein
Tri prireditve v enem tednu s prelio 6000 udeleženci
/ gotovih časovnih razdobjih je potrebno, da se prebivalstvo okrožja poduči o stvareh, ki so v Altganu že »sme po sebi umevne. Znova je treba može In žene opozarjati na njihove dolžnosti, ki jih morajo Izpolniti napram Relchu. Sčasoma bodo vsi razumeli boj Nemčije za prostost Evrope. Da vsak posameznik razume smisel našega boja In za ohranitev kulture Evrope, sklicuje stranka zborovanja in manifestacije.
Na treh manifestacijah tekom preteklega tedna v Steinu, Domschale In Llttai je govoril Krelsleiter P 11 z k preko 6000 ljudem različnih Ortsgrupp. V Steinu so vprvič poleg Landrata, zastopnikov stranke In države nastopili tUdI sklenjena edinica nemškega Selbst-schutzverbanda pod vodstvom Untersturm-fUhrerja Prascha in prostovoljci izmed moškega prebivalstva. V Domschale je bil >.dolf-Hltler-Platz poln ljudi. Tu so bill kot gostje Krelsleiterja Radmannedorfa in Krain-burga, Pg. dr. Hochstelner In K u s s, Gauprppagandaleiter D r u m b 1, Ortsgruppen-leiterji sosednih Ortsgrupp In drugi zastopniki stranke in države. V Llttai јб bil manife-stacijskl prostor nagnečen ljudi, domače edi-nlce so bile kot drugod polnoStevilno zbrane. Prisostvovali so tako Landrat kot župan Littala, Ortsgruppenlelter St. Martina pri Llttai In zastopniki države.
Krftisleiter Pilz je govoril prebivalstvu
v vseh treh Ortsgruppah je Ortsgruppenlelter otvorll manifestacijo, na kar je govoril Krelsleiter. Uvodoma je pojasnil vzroke vojne in bičal vpliv žldovstva na svetu, ki smatra vojno kot velik posel. Belgrad ni v bivši jugoslovanski državi hotel miru in je izdal evropsko idejo. Bil je pripravljen izročiti Evropo boljševizmu pod nož. Kot na vseh bojnih poljih sveta, so tudi tukaj nemške čete zmagale In 80 navzlic temu deželi prizanesle. Krelsleiter je nato govoril o razdirajočem vplivu boljševizma in je poudaril, da žid smatra za svoj cilj uničenje civilizacije In kulture ter spre-
menitev sveta v ruševine. Cilj svetovnega žldovstva je, da človeštvo zasužnji in ga neusmiljeno Izrablja. Ravno zadnji primeri so znova dokazali, kako brutalno se boljševizem bori. Zveri v človeški podobi se niso ustavile niti pred šele nastajajočim življenjem.
>V tem boju,« je nadaljeval Krelsleiter, >че kaže odkrito svetovno žldovstvo v svoji najstrašnejši brutalnosti. Tej svetovni kugi je dostojna Evropa napovedala boj do uničenja. Nemške in z njimi zvezane armade so na vzhodni fronti proti boljševizmu Izvojevale že velike zmage. Zadnje velike bitke pri Kertschu Jn Charkowu so svetu ponovno dokazale, da bo nastopil boj zoper boljševlško svetovno kugo z vsemi sredstvi do končne zmage.«
Krelsleiter je nato pozval prebivalstvo, da se postavi v jasno fronto in samo pomaga pri oblikovanju lastne usode in svoje bodočnosti. »Naj nihče ne misli, da ima napram skupnosti samo pravice ,ne pa tudi dolžnosti. Tu velja 'delovanje, čim višje je mesto, tem večje eo dolžnosti. Vel hočejo nekoč uživati sadove zmage, zato morajo tudi vsi pomagati. Iss trpljenja svetovnega žldovstva ne bodo odrešeni narodi s stokanjem in tožbami, temveč z močnim delom mož, ki bodo sedaj imeli možnost, da skupno z nemškimi zaposlenimi silami zavarujejo deželi mir In da se Izkažejo. Zaupanje se mora dnevno izkazati, široki krogi prebivalstva se bodo 8 studom obrnili od onih, ki mislijo, da ne. morejo z nami delati. Zgodovina je trda in bi nad temi ob strani stoječimi izrekla svojo najhujšo obsodbo. Naj nihče ne misli, da nima nemški Reich vseh sredstev, da pomede to grdobijo. V, prihodnjih tednih se bo pokazalo, če so možje te dežele srčni in udarni bojevniki za svojo domovino in s tem za prostost Evrope In sveta od židovske vlade, ali če bi jih mi morali nekoč smatrati za revne bo-jazljlvce.«
Krelsleiter je sklenil govor z besedami; »Zberite se v enodušni enotnosti, spoznajte skupnega sovražnika, boljševizem, In nastopite, da ga uničite! Veliki nemški Relch bo
Dr. F. J. Lukas
Ausschneiden! Aufbewahren!
Феи19ек meitiG^liSeh und ptaktisek
82. Stimde
Wieder etwas Rechtschreibung d — dt — t
1.	Fritz bat (bitten!) mich, ein Bad (ba-den!) zu nehmen.
2.	In dieser Bekleidung mufi ich Ihre Be-gleitung ablehnen.
3.	Das Feuer brannte in hellen Flammen und der Brand konnte erst gegen Mit-ternacht gelBscht werden.
4.	Wo kann ich meinen Wagen tankem ? Hier rechts ist eine Tankstelle. — Vie-len Dank!
5.	Der Fuhrmann fUhrte das Torf in das Dorf.
6.	Karl stolperte liber den Draht und trat mir auf den tTuB.
7.	Die Ente fand unter dem Messer ein trauriges Ende.
8.	Mein Vetter ergriff die Feder und echrieb seinen GroBvatern.
9.	Gewandt schlUpfte er in sein Gewand.
10.	Dieses Hemd ist mir zu eng, es hemmt mich in meinen Bewegungen.
11.	Im Hintergrund sah man ein Hin-demis.
12.	"'"if Л ni Tn?en seid Ihr nicht mehr
13.	Dieser stattliche Herr bezieht ein staatliches Gehalt von 400 RM, <?aa ihm jeden Erste.i von der Staii
zur Auszahlung gebracht wird.
Merke:
Alles was vom Hauptwort >Tod« abge-leitet wird, wird mit >d« geschrie'ben. Wor« ter, die vom Eigenschaftswort, »tot« oder vom Zeitwort »toten« abgeleitet werden, werden mit »t« geschrieben.
1.	Els traf ihn der Schlag, er war auf der Stelle tot.
2.	Kaum der Todesgefahr entronnen, trat er totenblaU ins Zimmer.
3.	Der Todeskampf dea Kranken dauerte Uber eine Stunde.
4.	Die kranken Schweine muIJten getotet werden.
5.	Der Totengraber war todmiide von der vielen Arbeit.
Vier Scherzaufgaben.
1.	Wie kann man mit einem einzigen geraden Strich ein Dreieck darstellen?
2.	Was 1st richtig: »Man tr&gt die Gems-feder auf dem Hute« oder лтап tragt die Geir"feder am Hute«?
3.	Was ist richtig: »Die Elbe fliellt in den, der oder die Ostsee«?
4.	Sagt man: Sechs und fiinf sind oder seche und fiinf iet dreizehn?
Antwort auf die Scherzfragen Man zeichnet auf ein Blatt Papier In eine Ecke einen schragen Strich,
2.	Die Gemsen haben bekanntlich keine Federn.
3.	Die Elbe fliefit in die Nordsee.
4. Sechs und fiinf ist elf (aber nicht drei-zehn!).
Nennen Sie mit einecn einsilbigen Wort:
Getrocknetes Gras, gemahlenes Getreide, gekeimte Gerste, alter Mann, gedroschene Garben, verwesender Tierkorper, gebundene Blumen, breiter FluB, kleiner FluB, dicker Strick.
Losung:
Heu; Mehl, Malz, Greis, Stroh, Aas, StrauS, Strom, Bach, Sell.
Eine klei le Aufgabe.
Setzen Sie die Befehlsform mit »Sie« und mit »Du« und ersetzen Sie auBerdem das Hauptwort durch das personliche Fiirwort. (Z. B. Mir die Suppe bringen. — Bringen Sie mir! Bring sie mir!)
1.	Die Striimpfe auabessern.
2.	Den Hut abnehmen.
3.	Die Wasche waschen.
4.	Blumen kaufen.
5.	Einem Herm einen Gefallen tun.
6.	Einer Frau die Meinung sagen.
7.	Einem Kind SiiBigkeiten kaufen.
8.	Sich die Hande waschen.
9.	Mir einen Vorschlag machen.
10.	Sich mit einer Angelegenheit beschaf-tigen.
11.	Sich den Appetit nicht verderben.
12.	Die Passe vorzeigen.
13.	Das Pallet Ubergeben.
14.	Einem Herm eine Nagelfeile geben.
15.	Die Blicher mitnc' зп.
WHrter.
abteilen (von etwas) — izpeljati, izvajati (iz čeea, od česa)
pod vodstvom Adolfa Hitlerja živel, ovetel In prospeval v tlsoClehja.«
Točke št.Ido20od 1.novembra zapadle
Veljavno.st diugfi llelchsklelderKarte podaljšana 6e za eno leto Berlin, 16. junija. V Relchsanzelgerju objavljeni 19. Izvršilni naredbl, ki jo je Izdal Sonderbeauftragter fUr die Splnnstoffwlrt-schaft (posebni poverjenik za tkanine) k uredbi o ureditvi uporabe tkanlnskega blaga so oklicanl z nadpisom »GUltlg nach Aufruf« (veljanl po oklicu) opremljeni nakaznlčnl od rezki St, 1 do 20 na tretji Relchskleider-kartl za moške, ženske, dečke, deklice In male otroke. Cas zapadlosti teh dvajsetih nakaznlč-nih odrezkov je za vse tretje Reichskleider-karte enotno določen s 1. novembrom 1942.
Z Isto Izvršilno naredbo, ki jo je Izdal Son-derbeauftragter fUr die Splnnstoffwirtschaft, je veljavnost druge Relchsklelderkarte za moške, ženske, dečke, deklice in male otroke In druge Zusatzklelderkarte (dopolnilne nakaznice za obleko) za mladostne preko 31. avgusta 1942 Se za eno leto do SI. avgusta 1943 podaljšana. Neizrabljeni nakaznlčnl odrezkl druge Relchsklelderkarte in druge Zusatzklelderkarte (dodatna nakaznica za obleko) za mladostne se morejo uporabiti poleg tretje Relchsklelderkarte tudi po 31. avgustu 1942 za nabavke.
Predhodna dela za Izdajo četrte Relchsklelderkarte so se že začela.
Naš športni kotiček
Zopet veliki boji v namiznem tenisu
Državni-prvak v ABlingu. Po uspešni izvedbi Gau-prvenstva v Vel-desu pripravlja ABlinger Sportgemeinachaft zopet velike borbe v namiznem tenisu. Posrečilo se je pridobiti za nastop v ABlingu najboljše nemško moštvo, letalski športni klub iz Wiena, ki je v letošnjem prvenstvu ostal neporažen. Moštvo sestavljata Herbert Wunsch in Franz Pilsl. Wunsch je letošnji nemški državni prvak in eden najboljših evropskih igračev sploh. Nastopal je že na svetovnih prvenstvih In internacionalnih turnirjih in bil pred kratkim zmagovalec ve« likega Wiemer'tumirja. Njegov partner Pilsl je internacionalni igralec velikega formata, ki s svojimi silnimi »bombami« navdušuje gledalce. Pred nedavnim je to moštvo premagalo tudi zagrebško moštvo Do« linar-Cmič, na Wiener-tumirju pa ei je priborilo dragoceno »Sport-Montagovo« da« rilo.
ABlinger Sportgemeinschaft bo postavilo v boj svoje najboljše moči, ki so že večkrat častno zastopali klubove barve. Obetajo ee zelo napete in zanimive borbe in bodo gledalci gotovo prišli na svoj račun. Dan in kraj prireditve bo še objavljen.
fSONNTAGS- UND NACHTDIBNST
der Apotheken in Krainburg von 20. bis 27. Junl
MDR. M. BAUCH
Bekleidung (w) — obleka
darstellen (etwas) — predstavljati (kaj)
dreschen — mlatiti
ich entrann, ich bin entronnen (einer Ge«
fahr) — uteči, pobegniti Flamme (w) — plamen, žar Fuhi-mann (m) — voznik Garbe (w) — snop gekeimt — skaljen Gerste (w) — ječmen Gemse (w) — divja koza Gewand (s) — obleka gewandt — spreten, uren hemmen — ovirati, zadržati Hindemis (s) — ovira, zadržek Hintergrund (m) — ozadek, ozadje mahlen — mleti
Nagelfeile (w) — pilica za nohte
Seil (s) — vrv, konopec
schrUg — prečen, poševen
schlUpfen (hineirip.-hlupfen) — smukniti v
staatlich — državen
stattlich -r- ugleden, lep. zal
Strich (m) — črta, poteza
Strick (m) — vrv
stolpern — spodtakniti se
tanken — polniti (z bencinom)
Torf ,(m) — šota
totenblaB — smrtno bled
verwesen — strohneti
Redewendungen ein Bad nehmen — kopati se ein trauriges Ende findeir — slabo se končati
zur Auszahlung bringen — izplačati ee traf ihn der Schlag kap ga je zadela sich den Appetit verderl ;i tek zgubiti; želodec si pokvariti
P" ' « 20. lunula lf»42.
. Л U A VV A N K E N - В O J E
stran 7. — Stev. 48.
Trdnjara Sebastopol /
Mes^o
tekom stoletij
Nemški napad na Sebast&pol gre proti eni izmed najutrjenejših trdnjav Sovjetske unije in celega sveta sploh.
Caristični namestnik knez Potemkin, ki je v ozadju pokrajine dal napraviti obširne lesene kulise, da natveze svoji vladarici, ko je nadzorovala, da gre za novo postavljene kraje, je vsled teh Potemkinovih vasi prišel v pregovor. V vojni zgodovini pa ima svoj pomen, ker je na svojem potovanju po Krimu spoznal strateški pomen črno-morske luke, ki leži na južno zahodni konici polotoka. Brskal je po kronikah; na tem delu Krima je bila v starem veku grška kolonija Chersones-Hera-Ikleia, Pontsko^boeporska država se je na» to umaknila Rimljanom, ki so v jugozahodni luki zgradili na čast cesarja Avgusta mesto Sebastopolis; sledilo je bizantinsko cesarstvo, nato Huni, Gotje, Karasi, Tar-tarji, ki so tekom stoletij prišli na Krim preko morske ožine pri Perekopu in so prodrli do morske obale; Chan Kiptschak je ustainovil svoje kraljestvo »zlate tolpe« in ipotem, ko je ugasnila njegova zvezda je tur« Ski sultan Mohamed vzel Krim pod svoje varstvo. Trgovci iz Genove so na obalah postavili svoje podružnice; bili so nato pregnani in je polmesec tri stoletja gospodaril nad polotokom v Črnem morju. Nato je začela pod carjem Petrom Velikim »politika oken«; Petrograd je bil okno na vzhod« no morje, Krim pa okno proti Dardanelam in Sredozemskemu morju. Leta 1783. se je odpovedal prestolu poslednji Chan vsled ru-eke invazije v korist naslednikom mogočnega zavojevalca Iz severa, takoj nato pa je začel knez Potemkin z deli, da na ruševinah rimskega Sebastopolisa, na razvalinah srednjeveškega trgovskega mesta KorsunJ in tartarske naselbine Achtiar postavi rusko kopensko in pomorsko trdnjavo Seba-stopol.
Na južni strani zaliva, ki se vleče od zahoda, je eno najleipžih pristanišč sveta, celo leto je, kar je zelo redko, nezamrznjeno. Zaliv je dolg od vhoda pa do izliva rečice Cor-naja 7 km, širok pas preko kilometra in globok okrog 18 metrov. Potemkin je hitro utrdil obalo in zaledje. Njegovi nasledniki
so to delo nadaljevali. Sebastopol je bil vedno močnejši. Sredi prejšnjega stoletja je bil ruski car Nikolaj I. v precenjevanju svoje moči in v upanju na nesložnost evropskih držav mišljenja, da je prišel čas, da uresniči politični testament Petra Velikega, da namreč nasadi na Hagijo Sofijo Andrejev križ, prežene Turke iz Evrope, zasede morske ožine in razširi ruski vi i v na Balkan in na Evropo. Pod pretvezo, da so grške pravoslavne kristjane preganjali, je zoper Turke poslal 40.000 mož močno vojsko, čemur
kadeče se ruševine mesta in trdnjave Sebastopol, s čimer je bila krimska vojna končana.
Novo mesto Sebastopol leži na južni obali Г pozidano je ampfiteatralično na južnem hribovitem ozemlju, kamor vodijo iz pristanišča kamenite stopnice. Ladjedelnice,
doki, vojašnice, ub-dbe, težki močni bunkar« ji in na globoko posejane obrambne naprave pokrivajo višinsko ozemlje okrog Seba« stopola. Sovjeti so zadnjo zimo uporabili, da vsak m® kemije utrdijo z zaprekami in zaporami, ker so vedeli, da bo nemška oborožena moč z nastopom toplega vremena napadla. Sedaj je ogorčeni boj za zadnjo trdnjavo boljševikov na Krimu v polnem teku. Vkljub najhujšemu odporu naše čete zmagujejo.
Iz vseh Krajev sveta
ll. IMUV.J


'^SEWASTOPOL
je sultan odgovoril 1853. leta z napovedjo vojne. Ko so iz Sebastopola odplule ruske bojne ladje v boj proti turškim ladjam so slednje pri Sinope uničujoče porazile in ko je car posredovalni predlog evropskih velesil zavrnil, so vdrle Anglija in Francija s svojo mornarico v Cmo morje in sklenile s Turčijo zvezo. Posledica temu je bila krimska vojna, ki je bila izredno krvava in katere središče je tvorilo obleganje Sebastopola. V oktobru 1854. leta je bila obkoli-tev trdnjave izvršena. Huda zima je nastopila; zdravstvene razmere so bile slabe, hud mraz je pred vsem z boleznimi napravil grozovita opustošenja med četami oblegoval-cev in obleganih. V tej zimski vojni od leta 1854. do 1855. so prvič v vojni zgodovini kopali strelske jarke, ki so kasneje v svetovni vojni bili več let karakteristični za to vojskovanje. Po večmesečnem srditem obleganju so 10. septembra 1855. Rusi predali
Ko M v longenbergu v Bhclnbandu hoteli Btavltl požarno sireno v pogoo, je odpovedala. V njej je gnezdila taščica,. Oprezno so potem taščico »preselili« iz njenega neprimernega bivališča.
Pri HaJlenbergu v Snuerlandu so opazovali svojevrsten boj med čebelnim rojem. Cebelnl roj si je Izbral za sedež Skorčevo hišico, v katerem je valila samica hudournika. Po polurnem boje je bila usoda ptice zapečatena; neštetokrat pičena, je padla mrtva na tla.
Plavalni rekord pobegle svinje. V Severni Nemčiji je nedavno postavila neka debela svinja rekord v plavanju, žival je preplavala najprej nekaj ribnikov. Ko je zagledala svoje zasledovalce, je skočila v reko Elbo ter jo je preplavala. Tam so jo preplašili neki ribiči, nakar je svinja preplavala reko zopet nazaj. Ko je videla svoje zasledovalce, je plavala še enkrat preko reke. To plavanje pa jo je končno tako upehalo, da se je pustila mirno vlovitl. Za debelo svinjo pač 5000 preplavanih metrov ni bila nikaka malenkost.
Na danskem otoku Samsoe je začelo goreti neko gospodarsko poslopje. Ker je primanjkovalo vode, so zlili na stotine mlečnih ročk z mlekom na s slamo pokrito streho. Čeprav je večji del poslopja pogorel, so vendar s pomočjo mleka rešili vso živino.
Praoče nekega roda, od katerega živi 207 potomcev, je preminul na danskem otoku Fuenen. Zmožnost Imenovanega (gre namreč za bika, ki je bil na Danskem najvišje premiran) je presegala vse dosedanje.
Vsa Japonska je 10. junija obhajala »dan Časa«. Pred 1272. leti je na ta dan na Japonskem pričela iti pod vlado cesarja Tenja prva ura na vodni pogon.
V	pristanišče Esbjerg je priplula enojambo-bomica, ki Je vlekla za seboj morskega kita brez glave. Kit Je bil priplaval na neko mino In mu je eksplozija odtrgala glavo. Truplo živali je tehtalo okrog 4500 kg.
V	Argentinijt se je začela zima z izdatnim ■neženjem in padcem temperature do 22 stopinj. Številni prelazi gorovja Anden bo postali neprehodni.
Veliki boj Ш proti hroščem je Imel v
Schleswlg-HoUstelnu izredno razveseljiv uspeh. Mladina je uničila v Segebergu 420 etotov hroSčev.
V Dulngenu (Hannover) so v nekem vlaku zalotili nekega 5 let starega dečka, ki ee je vozli brez vozovnice in brez spremstva. Pravil Je, da se hoče »peljati k svoji stari mami, ki prebiva zgoraj v hribu.« Doslej še niso moglt dognati, čigav je fant, ki govori Južno nemško narečje.
Za smeh in zabavo
Društvenega člana Schwipsa so obsodili, da mora govoriti. Ni se dolgo branil, vstal je, slekel suknjič, ker je bilo zelo zakurjeno in začel govoriti. Po govoru mu je predsednik pošepetal na ušesa: »Dobro ste govorili, toda suknjiča ne bi bili smeli sleči, kaj niste opazili, da imamo nekaj novih članov?«
»Seveda, zato sem tudi svoj suknjič tako
obesil, da sem ga stalno vi^el.«
*
»Kaj ste po poklicu?«
»Krojač«, odgovori Schwips.
»Samostojen?«
»Ne. Oženjen«!
*
»Gaier je celo svoje premoženje zapustil otroškemu zavetišču.«
.»Lepo dejanje. Kaj pa Je vendar imel?«
»Deset otrok«, je odgovoril Schwipa.
*
»Ali mi ne ponudiš cigare, dragi prijatelj?«
»Rad. Mislil sem le, da ne mislii več kaditi?«
»Res je«, je odgovoril Schv?ipe. »Toda ne naenkrat! Zaenkrat sem nehal kaditi lastne cigare.«
dQfnMaQp ^ -{fQSsm donftjo!
(^o&ef IfVUchaeli
WAFFE^MmVITION-v. mLinCR-EFFEKTEIV MIT ^ERKSTXTTE
Vlllach, Adolf-Hiller-Platz 28
Baumaterlallen itKoMen Ciro9liandeis-Ge$ellsđialf
^ STACE d CO. In ШШЋ
EUMIG" RIJNDFUNIK-
5 C H M n IF ILM G E R n T E
Die Weibliche Kriminfllpolizei eucht Anw&r> terinnen fiir die Beamtenlauftahn. Bevorzugt wer« den Volkspflegerinnen und andere nozial vorgebil-dete Krafte, femer Bewerberinnen mit guter Sohultoildimg, Berufaausbildimg nnd mehrjahriger bemflicher T&tigkeit im Alter von 22—30 Jaluren. Bewerbungsgesuche sind zu richten:
An das
Reichakriminalpolizeiamt
Berlin C2 Werderscher Markt 5—6.
Italien-Koniingent 1942
Ital.-Einfuhrlizenzbesitzcr fiir Sdinitt-, Bau- und Rundholz sudit ausfuhrbe-rechdgte Lieferanten.
Zuschriften imter „Nr. XJ99" «n
Alll, Klagenlarl, Alier Plali 1
(iaablii|densdiule Klagenlarl
Prijave za šolsko leto 1942/43 ee morajo poslati najkasneje do 15. julija 1942 na vodstvo Gau-blindenschule, Klagenfurt, GutenbergerstraBe št. 9.
Prijavi je priložiti krstni list in zdravniško spričevalo.
BEKANNTMACHUNG
AUe Einleger und Schuldner der Spar- und Darlehenskasse in ABling werden aufgefordert, daB sle mit den Biicheln spatestens bis 20. Juni 1942 im Amtslokal Hitler-StraBe 28 (t&glich von T-8 bis 12 und von 14 bis 19 Uhr) erscheinen.
ABling, 10, Juni 1942.
Spar- and Darlehenskasse, e. O. m. u. H.
AJBUng (Oberkrain)
RAZGLAS
Pozivajo se vsi vlagatelji in dolžniki Hranilnice v Alilingu, da se javijo g knjižicami vsaj do 20. junija 1942. v uradnem prostora v Hitler-StraBe 28. (dnevno od 8.—12. in 14.—18. ure).
Spar- und Darlehenskasse, e. G. m. u. H.
ABling (Oberkrain)
KARAWANKEN-BOTE
Pobota, 20. junija 1942.
£icMs^ieie
AHotmelne fHmlreuhand 6.ni.b.H.-2welpttlle Veldes
A s s L I N G
21.	VI. um 15 und 19.30 Uhr
22.	VI. uni 19.30 Uhr
23.	VI. um 19.30 Uhr
Herr im Haus Joffendllcdie unter 14 Jahneo nicht zugelaeeen
25.	VI. um 10130 Uhr
26.	vi. ШП 19.30 Uhr
27.	VI. um 16 und 19.80 Uhr
Mftnner mllssen so aein
FUr Juffendliche nIcht zugelaseen!
DOMSCHALE
20.	VI. um 19.30 Uhr
21.	VI. Dm 17 und 19.30 Uhr
22.	VI. um 19.30 Uhr
Der scheinheilige Florian Flir Jugendliche nicht zugelaeeen!
24.	VI. um 19.30 Uhr
25.	VI. um 19.30 Uhr
Mftimer miiascn so sein
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
KRAINBURG
19.	VI. um 19.30 Uhr
20.	VI. um 19.30 Uhr
211. VI. ШП 13.30, 16 und 19.30 Uhr
22.	VI. um 19.30 Uhr
Komodianten Jngendllche unter 14 JaJiren nicht zugelaeaen
21.	VI. um 10.30 Uhr MiirchenfilmvorsteUung Wundervolle Marchenwelt
23.	VI. um 19.30 Uhr
24.	VI. um 19.30 Uhr
25.	VI. um 10.30 Uhr
Liebe ist zollfrei
FUr Jugendliche nicht zugelaeeen!
26.	VI. um 19.30 Uhr
27.	VI. um 19.30 Uhr
Heimatland
FiVr Jugendliche ab 14 Jahren zugelaeeen
L A A K
19.	VI. um 19.30 Uhr
20.	VI. um 19.30 Uhr
23. VI. um 16.30 und 19.80 Uhr
Der scheinheilige Florian FUr Jugendliche nicht zugelaeeen!
23.	VI. um 19.30 Uhr
24.	VI. um 19.30 Uhr
Alarm auf Station III Jugendliche unter 14 Jahron nicht zugelaeeen
LITTA I
20.	Vt um 19,30 Uhr
21.	VI. um 16 und 19.30 Uhr
Geheimakte W. B. 1.
FUr Jugendliche zugelaeeen!
25.	VI. um 19.30 Uhr Frau nach MaB
FUr Jugendliche nicht zugelaeeen!
MIESS
20.	VT. um 20.30 Uhr
21.	VI. um 18 und 20.30 Uhr
Geheimakte W. B. 1. FUr Jugendliche zugelaeeen!
NEUMARKTL
20.	VI. um 19.80 Uhr
21.	VI. um 16 und 19.30 Uhr
Hauptsache glUoklich
FUr Jugendliche nicht zugelaeeen!
24. VI. im 19.30 Uhr 26. VI. um 19.30 Uhr 26. VI. um 19.30 Uhr Frau nach MaB
FUr Jugendliche nicht zugelaeeen!
RADMANNSDORF
19.	VI. um 20 Uhr FeetauffUhrung Wir bitten zum Tanz
Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelaeeen Alls Kart en bereits aueverkauft
20.	VI. um 20.30 Uhr
21.	VI. urn 14,30, 17 und 20i30 Uhr Wir bitlen zum Tanz
Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelaeeen
24.	Vr urn 20.30 Uhr
25.	VI. urn 20.30 Uhr
Das Glilck wohnt nebenan FUr Jugendliche zugeiassen!
STEIN
20.	VI. urn 19.30 Uhr
21.	VI. um 10, 15.30 und 19.90 Uhr 2i2. VI. um 19.30 Uhr
Wir bitten zum Tanz Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelaeeen
24.	VI. um 19.30 Uhr
25.	VI. um 19.30 Uhr Weifier Flieder
FUr Jugendliche nicht zugelaeeen:
KAFFEE
ERSATZ
F a br i k e.Wenger Klagenfurt
Theodor Rabitsch
V'cit an der Sawe
ESSIG
Fabrik e.Wenger Klagenfurt
Elnige lOOKubikinoter Flchten-
Bchnittholz,
trockene Ware, 0.—IV. Klasse oder s&gef&llend kauft gegen sofortlge Kasse. Erwtinscht wSre Versanđmogllchkelt mehrerer Waggons von elner Verladestatlon. Bezugschelne vorhanden,
HANS THANINGEU Klagenfurt, veikermarkter Str.
Bahntlbersetzung
ST. v E I T
20. VI. um 19.30 Uhr Zl. VI. um 16 und 10.30 Uhr Herr im Haus Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen 24. VI. um 19 Uher 26. VI. um 19 Uhr Du und ich
FUr Jugendliche zug*>.laeeen!
VELDES
20. VI. um 17 Uhr M&rchenfllmvorgteUung H&nsel und Gretel
20.	VL ШП 20,30 Uhr
21.	VI. um тЗО. 17 und 30,80 Uhr Daa ondere Ich
FUr Jugendliche nicht zngelassen!
24.	VI. um 20.30 Uhr
25.	VI. um 20.30 Uhr
Alarm auf Station III Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelaeeen
WART
20.	VI. um 19.80 Uhr
21.	VI. um 16 und 19.30 Uhr
Der Tanz mit dem Kaiser FUr Jugendliche nicht zugclaesen! 27. VI. um 19.30 Uhr Rosen in Tirol
FUr Jugendliche nicht zagelaesen!
SENF
Fabrik e.Wenger Klagenfurt


Službo dobi
Kovaški vajenec
se sprejme takoj. Hrana, stanovanje in perilo v hiŽi, druKO po dogovoru. Josef Kapus, Sdimied, Veldes-Auritz 37. 1812—t
hroia$kpqa va-icnca
z vso oskrbo — Sprejmem. Najraje z dežele. Ponudbe na Supan Johann, Felscndorf 34, P. Krainburg. 1813—1
Učenca za mlinsko stroko, zdraveg , močnega, ukaželj-nega, s srednješolsko izobrazbo, sprejme mlinska industrija Franz MaiditsA, Wir p. Domsdiale i820-t
Službe išče
Frizerka
velča moških in ženskih del išče mesta. Ponudbe na naslov Karaw.Bote pod značko „Per fektna". 1814—1'
Kupim
Una za qorivo
vsake vrste, trde in mehke, kupim vsako količino -Žmilek Franz
Wodi. Feistriiz.
LMnati rpzani Im
bukov, hrastov, jesenov, javorov, jel žev, orehov, kupim. Ponudbe na Hans Trantnger Klagenfurt, Vol-kermarkter Strafie Bahnubersctzung.
Nekaj sto kubičnih metrov rezanega smrekovega lesa, suho blago 0. do 4. razreda ali kakor pade od žage se kupi proti takojšnemu plačilu. Zaželena je odpo-šiljatev več vagonov iz iste nakla-dne postaje. Nakaznice so na razpolago. Ilans Tra-nlnqcr. Klagentun v 61 kermarkterStr. Bahnuberstzung,
Slar sircbrn denar
staro zlato, staro srebro, strt nakit itd. kupi vedno trgovina z urami in lepotičjem O. Habendii t Kla genturt, Bahnhof-straSe Nr. 24. -Nr. 27 Ank. Gen A 41/12(6 1491—7
Nakup zlata - srebra, starega nakitja tudi briljanfov in biserov. B. Sdioff.
mann Juvciier Villach. 1795—7
Prodam
teviiarski slro)
(cilinderca) znamke Singer, dobro ohranjen prodam. Ponudbe na Jenko Johann, Sattler, Hotel Hirsch — Krainburg. I819—6
Prodam Roleiflex kamero oz. zamenjam za Leico ter rabljen pis. stroj in umetno izdelan lestenc za kmečko sobo.Ponudbe pod ,Proda vse skupaj' na Karawanken-Bote, Klagenfurt.
1821—6
Oglasi v našem listu so uspešni!
Rosođonl". die fcste Zohnposta W zwar Wion stels den Vorzug besonderer Spoi^m-keil gehobt ober heule schotzt man sie 0« erst riAlig. Man weiS. doS ganz wenig .Rosodonl" zur Zahnpflege genOgt und ein NochfullstDdc monotelang reicht Es kann ntchi eintrocknen und dadurch un-brauchbar werden.	_
C n
ЕЖ Bergmenne fest« Zahnpaeta R: Д. H. Д. Beromann. Waldhelm CSa.J >
Splelwaren
Herbit
Klagenfurt, Fleischmarkt 16
„Karaw.-Bote"
je nač litt!
f ^LSubd%UMoh»
Seilerei (vrratna)
Krainburg
Am Baumgarten
MEDOPHARM lili Arzneimittel ||||
sind treue Helfer Ihrer Gesundheitl
Medopharm-Arznelmittel sInd nur In Apofheken •rhaiflidi.
MEDOPHARM •
Pharmazeutisdie Prđparate Gesellsdioft m.b.H. MOndienS
Globoko potrti naamaaijamo tužno vest, da Je naša dobra, ljubljena mati, sestra, stara mati in tašča, gospa
Marlanna Messner
rojena Schlacker,
poeeetinica in vdova po višjem e. oficialu, dne 14. junija ob 8. uri zjutraj zatianila svoje blage oči.
Pogreb se je vršil v Stein.u v torek, 16. junija ob 16. uri.
Stein, Belgrad, Wien, 16. junija 1942.
Luzian Messner
sin
v imenu ostalih.
Bekanntmadlung
đes Chefs đer Zivilverwaltang in den besetzten Gebieten Karntens and Kminti
In meinem Verordnimgs- und Amtsblatt erscheint demnSchat die Verordnimg iiber die GenehmignngspfUcht von Rundfunkemp-fangsgeraten und Sendeger&ten und sonstigen Femmeldeanlagen. Hienach bedarf jeder, der im Besitze eines solchen GerSt^ ist oder ein solches Gerat in Grewahrsara oder Verwai\rung hat, der Qeneh-migung der Deutschen Reichspost. Um dieee Genehmigung ist bis zum 1. Juli 1942, bei spaterem Erwerb eines solchen genehmigungs-pflichtigen Gterates oder edner Anlage binnen 3 Tagen nach Erwerb, personlich oder nachweisbar schriftlich beim zustandigen Zustell-postamt der Deutschen Reichepoet anzusuchen, Auagenommen hievon sind Femmeldeanlagen der Wehrmacht, die zur Verteidigung des Reiches bestimmt sind, Femmeldeanlagen der Deutschen Reichsbahn und der Deutschen Polizei. Verstofie gegen dieee Bestimmungen Ziehen empfindliche Strafen nach sich.
Im Auftrag] gez. Hierzegger

Kadar hocefe kaj kupiti, dafi v najem ali v zakup, ako hočete kaj menjali ali se celo poro^li, povsod je
»MAH CCIAS«
NAJHITREJŠI POSREDOVALEC
pri vsem iem je pa lako poceni.
Vtika bes*Je slane 6 Rpl In debelo tiskana 12 Rpf. Pristojbina za dopis 25 Rpf. Oglasi se sprejemajo do ponedeljka in srede in sicer prii
NS 0«uv«riag Karnien, Klagenfurf, Bismarckring 13 NS Oaiiverlag Karnftn, Zweigverlag Krainburg, Veldesersfr. 6