CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO" REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316. 31 — Retiro 5839 Leto II. BUENOS AIRES, 27. OKTOBRA 1934 štev. 55 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH MALA ANTANTA NEOMAJANA in prepričani zagovornik nedotaklji vosti meja naših držav. Tej veliki dediščini ostanejo zveste vse tri vlade Male antante." Iz gornjega je razvidno, da je Mala antanta na konferenci v Beogradu ugotovila in sklenila: da ostanejo vezi, ki družijo Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo, še nadalje trdne in krepke; da zahtevajo, naj se u-gotovi, kje, kako in s čigavo pomočjo se je pripravil in izvršil marseilleski atentat; da ne bodo popustile od svoje protirevizio-nistične politike ter da so pripravljene pristati na sporazum z Italijo le v kolikor je ta spora zum v skladu z interesi držav Male antante. V zvezi s to izjavo je jugoslo vanska vlada že zahtevala od Madžarske, naj uvede preiskavo o delovanju hrvatskih usta- Solidarnost med državami Male sporazuma - Izjave zunanjih izrednih konferencah v Beogradu Važni konferenci Male antante in držav balkanskega sporazuma, ki sta bili sklicani radi marseilleskega atentata, sta se. vršili v Beogradu kakor je bilo napovedano. Prejšnji petek zve čer sta bila objavljena dva posebna komunikeja, ki sta pa popolnoma enaka, le da je v enem govor o Mali antanti, v drugem pa o Balkanski antanti. Komunike Male antante je glasi: "Povodom tragičnih dogodkov, ki so zadeli Jugoslavijo in Francijo, je sklical predsednik Male antante za danes, 19. oktobra 1934, stalni svet k izrednemu zasedanju. Svet smatra za svojo prvo dolžnost, izreči svoje globoko sožalje jugoslovanskemu narodu, ki je izgubil svojega velikega vladarja Aleksandra I. Obenem izraža svet svoje globoko sožalje francoskemu narodu, ki je izgubil velikega tvorca miru — Louisa Barthoua. Svet je proučil okoliščine, v katerih se je izvršil marseilleski atentat, ter je prišel do spoznanja, da se gre tu za zločin, ki se je zakrivil pod vplivom sil, diejujočih jz>ven meja prizadetih držav, in ki zanima tudi zunanjo politiko. V zadnjih časih se je v resnici dogodila ceia vrsta atentatov, katerih .namen je bil omajati mednarodno pozicijo, ki so jo dosegle nekatere dežele, ali pa onim državam, ki so dosegle svoje narodno ujedinjenje, ugrabiti njih najbolj odlične služabnike. Medna rodna anarhija je dosegla danes vrhunec s smrtjo velikega, ljubljenega in spoštovanega kralja. Svet Ma le atante smatra radi tega za potrebno, da vse države mirno in sporazumno sodelujejo v svrho ugotovitve odgovornosti za to dejanje. O-benem zahteva svet, da se podvza-mejo vsi oni ukrepi, ki so potrebni, da se prepreči ponovitev takšnih dogodkov. Ako se takšni mednarodni ukrepi ne narede s pošteno lin dobro voljo, utegnejo, po mnenju, »veta Male antante, izbruhniti prav resni spori. Države Male antante ne bodo zaradi terorističnih akcij popustile od svoje dosedanje politike. Globoka bolest, ki jo občutimo, je le še bolj ojačila vezi, ki družijo države Maleiga sporazuma, čigar vlade slovesno proglašajo svojo solidarnost z Jugoslavijo. Obvezujejo se, da bodo izpolnjevale doslej spre jete obveznosti ter nadaljevale politiko, ki so jo do seidaj vodile. Trajni svet je za trdno odločen storiti vse, kar je združljivo z interesi Male antante, da se nadaljuje politika sodelovanja in zbližanja, ki sta jo vodila kralj Aleksander Sn Barthou s tako veliko vnemo in s tolikšnimi žrtvami. Kralj Aleksander je bil tvorec in simbol jugoslo vanskega narodnega ujedinjenja ter eden izmed največjih pristašev Ma- antante in ministrov, balkanskega zbranih na Nova vlada g. Uzunovica šev na njenem teritoriju ter naj ugotovi, v koliko je atentat v zvezi s tem delovanjem. Obenem je naš zastopnik v Budimpešti izrecno zahteval, da se a-retirajo nekatere osebe, ki so o-sumljene, da so zapletene v mar seilleski zločin. Madžarska vlada je v te zahteve takoj privolila." Preiskava o atentatu, čigar žrtvi sta postala kralja Aleksander in Barthou, se še vedno nadaljuje. V Franciji in drugih državah so oblasti izvršile številne nove aretacije. Kolovodja ustašev, ki so se bili nastanili na Madžarskem, Gustav Per-čec, je bil aretirana v Liegeu, na Belgijskem. Pri zasliševanju je izjavil, da se je nameraval vkrcati na kakšno tovorno ladjo, ki naj bi ga bila peljala v Argentini jo. USTASKA TABORIŠČA V ITALIJI Italijanska uradna gen cija "Štefani" je objavila pretekli ponedeljek podrobna poročilo o zasliševanju dr. Ante Paveliča in Evge^a Xvaternika, ki sta bila, na zahtevo francoskih oblastev, aretirana v Tu-rinu, ker sta osumljena, da sta organizirala atentat na kralja Aleksandra Italijansko uradno poročilo na dolgo in široko razlaga, kako oba a-retiranca trdovratno izpričujeta svojo nedolžnost. Od nekod že napovedujejo, da Italija ne bo izročila Paveliča in kraternika francoskim sodnikom, ker da jima "ni mogoče ničesar dokazati". Takšnega mnenja o zadržanju Italije v tej zadevi je tudi beograjsko dijaštvo, ki je v ponedeljek uprizorilo protiitalijanske demonstracije v znamenju gesla: "Naj izroče Paveliča!" In temu zadržanju Italije se ne moremo čuditi preveč, ako vemo, da obstojajo na Apeninskem polotoku tabori one teroristi6:ie ustaške organizacije, ki jo je s tujim denarjem u-stanovil Pevelič, da bi delala roko v toki z onimi neprijatelji Jugoslavije, ki jim je naša država trn v peti. Pn-velič bi utegnil povedati francoskim sodnikom več, nego bi Italiji bilo prav, in je zato prav malo verjetno, i.ko ne naravnost izključeno, da jim ga bodo italijanske oblasti izroč"c. Zanimivo je tudi, da inšpektor francoske policije Hoyerc v Turinu ni mogel dobiti dovolenja, da bi smel govoriti s Paveličem. Podrobne in verodostojne podatke o obstoju ustaških taborišč na itali- obveščevalna a- ( Peter Oreb, ki je bil obsojen na smrt, ker je 16. decembra lanskega leta nemeraval izvršiti atentat na kralja Aleksandra ter je naslednjega dne, ko mu je prišla policija na sled, ustrelil policijskega agenta Čuriča, težko ranil pa njegovega tovariša Lečiča. Oreb je pred sodniki podrobno o-pisal, kako je s Korčule prišel na Lastovo, od tam Zader in nato v Trst, kjer je bil sprejet v "Paveličevo ustaško yojsko" in zaprisežen pred križem, samokresom in dvema svečama, ter kako je bil nato poslan v spremstvu Paveličevih agentov v Bor gotaro in kako so tam živeli. Naj v naslednjem navedemo nekaj važnejših odlomkov iz zasliševanja na procesu, ki se je vršil sredi marca v Beogradu : — Ko smo prišli v Borgotaro, je na daljeval Oreb svoje pripovedanje, sta nas sprejela dva človeka v ustaškili uniformah (uniforma sive barve, se-stoječa iz vojaške bluze, ki se spredaj zapenja, iz dolgih hlač ter pokrivala, ki je podobno šajkači, a je sive Larve in nosi Črko "U") ter nas peljala v "Palazzo" (t. j. v zgradbo, kjer so imeli ustaši svoj tabor). Kosili smo, nato so nas oblekli v uniformo. 1 t» — Koliko ustašev je bilo tam, je vprašal predsednik sodišča. — Petdeset do šestdeset oseb. Po kosilu smo šli gledat, kako se oni vežbajo, kako eksercirajo, kako se i-grajo z metanjem kamena in drugo. — Kaj ste pa vi delali? — Jedli in pili. — Ali so vas vpisali v knjige? — Da, upisali so nas. — Kaj so vam dajali? — Jedli smo in pili ter prejemali vsakih deset dni po 10 lir za cigarete. — Kaj ste delali pozneje? — Živeli smo po vojaško. Vstajali smo ob 7. zjutraj in vsak dan ob 8.30 smo šli na vežbališče, ki je bilo odda ljeno 300 do 400 korakov od poslopja. Tu smo se učili korakanja in raznih vaj. Na vežbališču smo bili do 11. in pol, opoldne je bilo kosilo, nakar smo počivali do dveh. Od dveh do štirih so bile spet vaje, ob šestih pa je bila večerja. Spat smo hodili ob 9. zvečer. Znamenje je dajala trabenta. — Kdo je bil trobentač? — Čepin je bil, neki Slovenec. — Kako ste govorili s prebivalci? — Jaz nisem znal italijanski, jaz nisem mogel z njimi govoriti. — Ali vam je bilo prepovedano izjavljati, da ste Hrvati? — Da, to je bilo prepovedano. Ljudje so nas imeli za Bolgare. — Ali ste vežbali s puškami? — V Borgotari smo bili brez pušk, pozneje v Vischiettu pa smo vežbali s puškami. — Ali je Pavelič prihajal k vam? — Da, prihajal je. — Kako ste ga sprejemali? — V Borgotaru ga nismo pričakovali v vrstah, marveč poleg postelj. On nas je vselej .pozdravil z beseda- janskem ozemlju, je dal pred sodiš-le antante, Barthou pa ostane trajni čem za zaščito države v Beogradu Uzunovičeva vlada V skladu z določbami ustave, je g. Uzunovič takoj po kraljevi smrti predložil regentskemu sve tu ostavko celokupne vlade. Re-gentski svet pa je zaprosil ministre, naj dalje vodijo državne pos^e, dokler se ne izvrši pogreb tragično preminulega Kralja-Ujedinitel ja. V soboto, 20. t. m., ko so bile pogrebne slovesnosti končane, je vlada demisioniralá. V političnih krogih so napovedovali, da se bo stvoril kabinet, v katerem bodo večinoma sami bivši ministrski predsedniki, z dr. Jev tičem na čelu. Člani regentske-ga sveta so takoj začeli konzultacije ter pozvali k sebi med prvimi gg. Korošca, Srškiča in Marinkoviča. Zgoraj navedena napoved se ni izpolnila, marveč je bil mandat za sestavo nove vlade poverjen g. Uziinoviču, ki je že v ponedeljek predložil re-2-entskemu svetu listo članov no O vega kabineta. Vsi ministri zadnje Aleksandrove vlade so ohranili svoje portefelje, le ministrstvo za vojno in mornarico je prevzel general Živkovič in sta, poleg njega, vstopila v vlado še gg. Srškič in Marinkovič kot ministra brez portfelja. Največja angleška ladja "Queen Mary", ki so jo pred nedavnim splovili in ki bo prevažala potnike mert Evropo in Sev. Ameriko mi "Za dom!", a mi smo morali odgovarjati "Pripravljeni!" — Kako ste imenovali Paveliča? — Paveliča smo imenovali "poglav--ik". On je prišel pozneje še dva aH tri krat, a z njim so bili še nekateri drugi. —' Ali so karabinerji prišli kdaj mimo vašega tabora in ali so vas videli? — Vedno so hodili mimo naše hiše, videli so nas v uniformi in mi njih, a pozdravljali se nismo. Tega nismo :meli. — Zakaj so vas preselili iz Borgota ra v Vischietto? Kaj so vam rekli? — Rekli so nam, da se selimo zato, ker so doznale za tabor jugoslovanske oblasti ter poizvedovale, kje je Paveličeva vojska v Italiji, pa so nas zato preselili. — Ali sí slišal govoriti, kje se je tabor prej nahajal, nego v Borgotaru? — Slišal sem, da je bil prej v Bo-regnu, severno od Brescie. Oreb je nadalje pripovedoval, kako so se v novembru leta 1933, v Vis-chiettu, vežbali v rokovanju in luča-nju bomb ter v streljanju z revolverjem. Učili so se tudi, kako se bombe pripravijo za lučanje v žepu, da bi pri atentatih mogli to izvršiti neopa-ženo. 8. decembra je "zapovednik" Dabi-ša pozval Oreba v taborovo pisarno, kjer mu je sporočil, naj pripravi civilno obleko, ker da bo potoval v Pia cenzo. V avtomobilu in v spremstvu nekaterih drugih oseb se je res odpeljal tja. Tam ga je čakal tudi neki Bego, ki ga je bil v Trstu zaprisegel in vpisal v Paveličevo vojsko. Na kolodvorski restavraciji je Bego pozval IZ LOME NEGRE Loma Negra, 22. okt. 1934. Po dolgem času se spet enkrat o-glašam v "Novem listu", za katerega Vam pošiljam obenem naročnino. — Pred nedavnim sem čital v pozivu na dopisnike, naj se kaj več oglašajo, pripombo, v kateri ste povedali: "Tista, da ni nič novega, je bosa". In to je res. Jaz bi pa še dodal, da je tudi ona druga: "Nimam časa" — ne samo bosa, marveč popolnoma gola. To liko časa vsak najde, da nekaj vrže na papir, pa naj bo še tako hudo zaposlen. V naši naselbini se je zadnje čase obrnilo nekoliko več v vseh oddelkih, kakor v kamnolomu, v fabriki, v a-pnenici, ki ji tu pravimo "calera", pa tudi mehanična delavnica seveda ne liočiva. V tvornici cementa delo sploh r.i bilo prekinjeno in se kriza takorekoč ni poznala, dočim so se morali siromašni delavci v kamnolomu zadovoljiti z borimi 25 pesi zaslužka na meječ; to seveda ni zadostovalo niti za bomo hrano, kaj šele za druge po-'rebščine, ki jih delavec ima, pa si bo še tako skromen. V vseh zgoraj navedenih oddelkih smo zaposleni tudi Jugoslovani, oziroma Slovenci; nekako polovica nas je v kamnolomu, polovica pa v tovarni. V tovarni je res zaslužek dober, delo pa je naporno in. tudi zdravju škodljivo, posebno v takozvani "bol-sadori", kjer so zaposleni skoro sami Oreba, na stran in mu dejal, "da bo šel v Jugoslavijo in da mora izvršiti atentat na kralja". Bati da se nima ničesar, ker da so tam njihovi ljudje in da je že vse organizirano za beg. Dodal je še, da bo on (Oreb) dobil pol milijona dinarjev, ako izvrši atentat, ler da ga bo v Jugoslavijo spremljal neki Herenčič, katerega mora poslušati; ta da mu bo dal vsa nadaljnja potrebna navodila. Bego mu je nadalje rekel, da ne sme pasti v roke ob-lastev ter da se mora usmrtiti, ako bi se mu, vkljub vsemu, beg ne posrečil. Ako bi pa le padel v roke jugoslovanskih oblastev, da ne sme ničesar izdati, posebno pa ne taborov v Italiji. Ko je Bego govoril to Orebu, je prišel v restavracijo dr. Pavelič; približal se jima je, se nekaj razgovarjal z Begom v nemškem jeziku, nato pa je potrepljal Oreba po rami ter mu re kel: "Ti izvrši vse tako, kakor ti je Bego rekel, pa glej, da boš dobro izvršil. Herenčič ti bo vse povedal. Ne boj se ničesar; vrnil se boš k nam srečno in dobil boš ono, kar ti je obljubljeno, t. j. 500.000 dinarjev, pa boš 'ahko živel, kjerkoli boš hotel. Oreh se je nato odpeljal proti Be-natkam in od tam v Avstrijo. Spremljal ga je Ilercnkovič, ki mu je v vla-Ku izročil madžarski potni list, glaseč se na ime Emila Benedikta. PeS sta šla p^eko avstrijsko-jugoslovan-ske meje in od tam v Zagreb, kjer je Oreb iskal priliko, da bi izvršil svojo nakano, pa prvi dan ni imel dovolj poguma, naslednjega dne pa gc je že izsledila policija. Na procesu proti Orebu in tovarišem jo bilo jasno dokazano, da Italija podpira na svoji zemlji Paveličevo /ojaško organizacijo, ki je uniformirana in razpolaga z orožjem, se neovirano vežba ter pripravlja teroristične akcije v Jugoslaviji. Torej ni težko razumeti, zakaj du ;e prav malo verjetno, da bi Italija izročila Paveliča Francozom. V San Franciscu, v Združenih državah, so proslavljali praznik dela. Po mestnih ulicah je šla povorka od 100.000 delavcev in zastopani so bili vai poklici. Slovenci. Da, tu je pravi pekel: večkrat nastane takšna cementna megla, da ljudje ne vidijo drug drug'ega. Pri takšnem delu morajo naši ljudje garati, da se preživijo. In ne samo moški, marveč tudi ženske! V celici, zraven zaprašene "bolsadore", pridno premetava in šiva žaklje tudi Slovenka, vdova Žlenbergarjeva, da preživi sebe in svojih šest nedoraslih otrok. Tu zaposleni delavci imajo tudi dobro organizirano društvo, ki se imenuje "Club Atlético y Deporte Loma Negra"; po imenu boste takoj uganili da je to nogometno društvo, kakršnih v Argentiniji. hvala Bogu, nikjer ne manjka. Izmed 800 tu zaposlenih delavcev podpira to društvo, ki za nas priseljence ne more imeti posebnega pomena, nič manj ko 400 mož, med njimi tudi več Slovencev in drugih Jugoslovanov. Več krat sem se že vprašal, čemu so tudi naši ljudje včlanjeni, ko vendar nogometa skoro nič ne vidijo, pri društvenih prireditvah pa morajo itak plačati vstopnino — In si j>ač mislim, da so včlanjeni zato, ker mi sami nimamo svojega iastnega društva, dasi nas je tu toliko, da bi ga prav lahko ustanovili in bi lepo uspevalo. Dragi rojaki! Kar si bomo lastnega ustvarili, to bo naše. Naš denar, ki gre za tuje organizacije, posebno za take, od katerih ne moremo imeti jugoslovanski priseljenci nobenega ha-ska, pa ostane za vedno drugim. Kaj ne bi bil že skrajni čas, da bi te tudi mi nekoliko zgenili ter ustanovili društvo, v katerem bi se lahko zbirali ob prostem času? Že če bi zbrali nekaj knjig in si naročili nekaj listov, kar bi lahko dosegli s prav majhnimi žrtvami, bi nam društvo že nekaj nudilo; na vsak način mnogo več, nego mora nam, delavcem, nuditi nogometni klub. Prav lahko bi se pa s časom osokolili tako, da bi tu di sami organizirali lastne prireditve itd. Marsikaj dobrega in koristnega bi mogli narediti. Potrebno je le, iia se složno lotimo skupnega dela. Ali bomo večno odlašali? M. S. Mihajlova in pet drugih makedonskih revolucionarjev je bolgarska vla da proglasila izven zakona. Na bolgarskem ozemlju jih sme ustreliti kdorkoli jih zagleda. Japonski industrijalec Saiši Okubo si je prerezal vrat, ker mikado, japonski cesar, ni prišel obiskati njegove tvornice, kakor je bil obljubil. Ce-~ar se je premislil, ker je izvedel, da ima Okubo razne sleparije na vesti. Banco Argentino de Ahorro y Edificaciones DIREKTORIJ PREDSEDNIK: Sr. José Félix Ratto veleposestnik, bivši ravnatelj zavoda "Banco de Córdoba" Podpredsednik: Tajnik: Sr. Facundo Escalera Dr. Carlos Ernesto Deheza Bivši preds. zav. 'Banco de Cór- Pravni svetnik zavoda "Banco doba', predsed. d.d. "El' Comer- Alemán Transatlántico", pred- cio de Córdoba" in drž. poslanec sednik d. d. "El País" RAVNATELJI: Sr. Fermín V. Yñarra Kontreadmiral Alfredo G. upravitelj zav. 'Banco Español Malbrán predsednik Pokojninske blagaj-del Rio de la Plata" v. p. bivši ne (Caja Ue jubilaciones y Pen- podpreds. zav. 'Bco. de Córdoba' siones) Dr. Aquiles Villalba Profesor medicinské fakultete RAVNATELJI-NAMESTNIKI: Ing. Eduardo Deheza Sr Arturo Bouqnet Minister javnih del pokrajine Córdobo estanciero Dr. Fernando García Montaño Ravnatelj zavarovalne družbe "San Francisco" Pregledov, računov: Pregledn. namestnik: Sr. Tristan A. Malbrán, notar Sr. Mariano Goicoechea CENTRALA: CORDOBA, 9 de Julio 70 PODRUŽNICE: ROSARIO BUENOS AIRES SANTA FE Santa Fe 972 Corrientes 502 San Girólamo 2024 Opomba: Ravnatelj-namestnik inž. Eduardo Deheza bo na dopustu, dokler traja njegov mandat ministra za javna dela v pokr. Córdobi. Vodja inozemskega oddelka ter kreditne sekcije: G. Luka Aljlnovič IZ CORDOBE PRIREDITEV Tukajšnje društvo "Iskra"' je j)c»levilo preteklo nedeljo, v dvorani Ukra iina, svojo prireditev. Spored se je začel izvajati celo uro pozneje, nego je bilo napovedano v oglasu, objavljenem v Novem listu. Tega niso toliko krivi prireditelji sami, ampak obiskovalci, ki se trdovratno držijo starega slovenskega običaja. Po otvoritveni točki, ki jo je izvajal orkester, je stopila na oder 4-letna deklica, ki je deklamirala par kitic v pozdrav domačim, ki so onkraj velike luže. Od poslušalcev je dekletce želo mnogo aplazov. Nastopil je nato moški oktet; od občinstva je žel obilo pohvale, četudi ie bilo pfri izvajanju pesmi opaziti, da ni bilo zadosti vaj. "Moč uniforme" je bila prilično podana, le šminke so bile nekoliko slabše, nego pri prvi uprizoritvi, in tudi petje je bilo nekoliko bolj površno. Videlo se je tudi, da se režiser ni potrudil, da bi izpilil nekatere vlogo, kakor bi bila njegova dolžnost. Kar se posameznih igralcev tiče, naj omenim, da je bil Cviren prav dober, le nekoliko preveč "po domače" jo včasih zavije. Agata, Cvirnova soproga, je dobra igralka moč, le premalo energična je bila v nekaterih prizorih; ni se vedno zavedala, da ;ma v igri opravka s krojačem, katerega mora imeti popolnoma v svoji oblasti. Milek je bil v mimiki dober, le včasih je nekoliko pretiho govoril. Liza je ena od najboljših igralk; ima izvrsten glas in v svoji ulogi je bila prav dobra. Agent Majer je dobro nastopil, le kuplet se mu ni posrečil. Eksekutor je bil dober, le nekoliko preveč je prišlo do veljave njegovo dostojanstvo. Hlapec Jernej je sem pa tja pretiraval' v besedi in maskiran je bil tako, da je bil bolj podoben ciganu, nego hlapcu. Pri občinski seji, v tretjem dejanju, je bilo med igralci nekoliko nereda. Ali se niso dovolj vživeli v vloge, ali pa so imeli premalo vaj. Ostali igralci so se bolj ali manj dobro odrezali. In še nekaj. Opomniti moram, da je bilo za časa igre v dvorani mnogo nereda, ki je motil gledalce in igralce. Čudim se, da moram že v drugo opominjati prireditelje, naj poskrbo za reditelje pri prireditvah. Udeležba s strani rojakov in rojakinj je bila bolj pičla, več pa je bilo udeležencev od drugih slovanskih narodov in tudi Argentincev se jih je odzvalo lepo število. Vrlim društvenim delavcem in delavkam kličem: le tako naprej za delavsko prosveto! Udeleženec. SLOVO Zapustila nas je vrla članica in igralka D. K. D. "Iskre" v Córdobi, Ludvika Pipan. Šla je v Buenos Ai- RAZNE VESTI "Črna srajca" je dobila vstop tudi Vatikan. Prejšnji petek se je prvi krat zgodilo, da je papež sprejel tisoč rasističnih delavcev, ki so se mu prišli jioklonit v črnih srajcah. Na smrt so obsodili v Rusiji sovjetskega funkcionarja Bortsikovskega, skega, ki je bil član vohunske tolpe, katero je vodil neki Kurt Fux, Nemec. Za denarje je bil narisal načrt Lenin grada, v katerem so bila označena vsa v vojaškem oziru važna mesta. Vohune je ovadil Čeh Kadiec, katerega so bili tudi vabili v svojo družbo. Pet drugih obtožencev je bilo obsojenih na ječo od 6 do 10 let. Gonja proti katoliški duhovščini se še vedno nadaljuje v Mehiki. Par-.'ament je odobril pretekle dni resolucijo, v kateri zahteva od vlade, naj izžene iz dežele vse nadškofe in škofe Težko izbero bodo imeli na Estonskem na smrt obsojeni jetniki. Eno uro pred časom, določenim za ekse-kucijo, bodo vsakemu na smrt obsojenemu prečitati obsodbo, nakar mu bodo izročili strup, da si lahko sam vzame življenje. Če se bo obotavljal »eč ko eno uro, ga bodo pa obesili. 109 metrov pod morsko gladino se je pogreznil italijanski podmornik "Galileo Ferraris". Ostal je v tej globini 20 minut ki s tem postavil nov rekord. Štirje delavci so zgubili življenj^ v žvepleni jami pri Pesaru, ko je nastal' požar ter jim je usad zemlje zaprl pot. Zadušili so se, dočim so devet njihovih tovarišev še utegnili rešiti, dasi napol zatrupljene od škodljivega plina. Madžarski ministrski predsednik Goemboes je bil na Poljskem v obiskih. Ob tej priliki so spet začele krožiti vesti, da so se Poljaki in Madžari domenili, kako si bodo razdelili Slovaško. Tako hudo pa najbrž ie ne do. Goemboes je šel sedaj še v Rim. Vse nove zgradbe v Berlinu bodo morale imeti kleti, ki bodo tvorile var na zavetišča za stanovalce za slučaj obstreljevanja in sovražnih napadov s plinskimi bombami. res, da si tam poišče boljšo službo. Vrli društvenici želimo vse najboljše v glavnem mestu Argentinije! Tovarišice in tovariši. ONIM, KI IMAJO VESELJE DO GLASBE D. K. D. "Iskra" v Córdobi vabi vse one, ki imajo veselje do glasbe, naj se javijo v sedežu društva. "Ljudski oder" iz Buenos Airesa' naše osrednje društvo, nam je poslal,pretekli teden nekaj godal za tamburaški zbor. Pred v domovini udejstvovali v tamburaš-nost imajo predvsem oni, ki so se Sikih zborih. Na£. Tamb. odseka. Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACION Prodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse pnrnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviška kupne cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih. DENARNA NAKAZILA Vprašajte za pojasnila ustnieno ali pismeno pri banki-prijatelju: Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACION CORRIENTES 562 CORRIENTES 562 BUENOS AIRES V soboto, 27. oktobra, ob 21. uri, »Pohujšanje" v d vorani ul. Sarmiento 2419 ARGENTINSKE VESTI VABILO NA ŽALNO MANIFESTACIJO Začasni odbor Sokolskega društva Buenos Aires I. vabi vse člane in vse jugoslovansko čuteče rojake na žalno manifestacijo povodom prerane in tra gične smrti kralja Aleksandra L, velikega Jugoslovana in Sokola. Manifestacija se bo vršila v nedeljo, 28. t. m., ob 3. popoldne, v sokolski dvorani ulica San Juan 782. * Po končani manifestaciji se bo vršil izredni občni zbor ter se bo volil nov odbor. Zač. odbor Sokola Bs. As. I. Izredno zasedanje kongresa V ponedeljek se je sestala poslanska zbornica k prvi redni seji svojega sedanjega izrednega zsedanja. Poleg državnega proračuna je vlada postavila na dnevni red zasedanja še celo vrsto nujnih zakonskih predlogov, da jih kongres čim prej prouči. Prva seja, toliko v poslanski zbornici, kolikor v senatu, je bila prav kratka. Poslanska zbornica ni ime;a nobenega zakonskega predloga, ki bi bil že proučen od komisij ter bi se mogla o njem otvoriti razprava, senatorjev pa se k prvi seji ni zbralo toliko, da bi bili sklepčni. Povratek dr. Alvearja Bivši predsednik argentinske republike dr. Marcelo T. de Alvear se je prejšnji petek povrnil iz Evrope, kamor se je bil odpeljal, ko je moral v začetku t. 1. tretji krat v izgnanstvo. V pristavnišču ga je pričakovala velika množica pristašev, baje okrog 100.000 ljudi, ki so ga navdušeno pozdravili. Dr. Alvear je imel ob tej priliki govor, v katerem je naglašal, da je radikalska stranka poklicana, da čuva demokracijo republike Argenti-nije, ker je njena dolžnost, da ohrani pridobitve prednikov ter da poskrbi, da se ne omajajo temelji, na katerih sta bila zgrajeni moč in blagostanje domovine. Dr. Alvear je naslednje dni spet prevzel vodstvo radikalske stranke, o kateri pravijo, da se bo odpovedala svoji dosedanji volilni abstinenci tar da bo na bodočih volitvah spet skušala priti do nekdanje veljave in nekdanjega vpliva. Nevaren gost med brezposelnimi V nekem skladišču Novega pristanišča, kjer so nastanjeni brezposelni delavci, so v nedeljo slučajno izsledili gobavca, nekega 40-letnega Argen-tinca. Oblasti se takoj poskrbele za potrebno izolacijo omenjenega skladišča, da bi se nevarna bolezen ne razširila. Bolnika so oddali v bolnišnico Muniz, kjer bodo skrbeli zanj. Oblastvom ni hotel dati «nobenih podrobnejših podatkov o svoji osebi, pa sumijo radi tega, da je zbežal iz kakšne bolnišnice za gobavce ter se zatekel med brezposelne. Mlekarska industrija Odbor za ureditev mlekarske industrije (Junta Reguladora de la Industrija Lechera) je sklenil razviti v državi veliko propagando za povečanje porabe sirovega masla in drugih mlečnih izdelkov. Mlekarska industrija se namreč močno razvija in bo njena proizvodnja kmalu nadkrilila notranji konsum, ako se ta ne zviša. Superprodukcija pa bi kvarno vplivala na nadalnji razvoj te važne panoge narodnega gospodarstva Argenti-nije, ker bi preobilice pridelka ne bilo mogoče spraviti na tuje trge. Nor-malo trgovino masla je popolnoma pritisnila ob tla cela vrsta omejitev, uvoznih carin in kontingentov, ki so jih uvedle skoro vse države sveta. — Celo Anglija, ki je bila dober kupec za angleško sirovo maslo, je v zadnjih mesecih zelo skrčila svoja naročila. Cene temu proizvodu mlekarske industrije so na svetovnem tržišču prav močno padle. Za zadevno argentinsko produkcijo vidi zgoraj navedeni odbor rešitev v povečanju notranje potrošnje, ki je doslej še prav nizka. V argentinski mlekarski industriji je vložena približno ena milijarda porov kapitala. V deželi je sedaj okrog tri milijone in 700 tisoč krav mleka-ric in industrija zaposluje približno 200.000 oseb. Letna produkcija sirovega masla znaša 38.000 ton, od katerih se porabi v Argentiniji 24.000 ton. Pomankanje vode v Salti Radi dolgotrajne suše je nastopilo v Salti veliko pomanjkanje vode in je moralo ravnateljstvo za zdravstvene naprave (Obras sanitarias) omejili njeno porabo na par ur dnevno. Največja, v Južni Ameriki zgrajena ladja V ladjedelnici Hansen Puccini, v Tigre, so začeli graditi za Državno petrolejsko upravo Y. P. F. petrolej-sko ladjo, ki bo 100 metrov dolga in 16 metrov široka ter bo mogla nato-voriti 3.000 kubičnih metrov petroleja. To bo največja izmed vseh ladij, kar jih je bilo do sedaj zgrajenih v Južni Ameriki. 0—o—o Razsodba v železničarskem sporu Med zasebnimi železniškimi družbami in njihovimi uslužbenci se je že dalj časa vlekel spor, ki je bil nastal, ko so podjetja hotela spremeniti svo-ječasno "začasno" znižanje plač v trajno znižanje. Spor je večkrat grozil, da privede do proglasitve železničar-ske stavke, končno pa sta se obe prizadeti stranki le domenili, da prepustita razsodba državnemu predsedniku gen. Justu, ki naj končnoveljavno odloči. Predsednik Justo je te dni razsodil tako le: na plačah uradnikov in potujočega personala smejo železniške družbe pridržati 3,3 od sto, a bodo morale ta denar izplačati, ko se njihov gospodarski položaj izboljša. SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak rofak |e dobrodošel - Z NAŠEGA POSLANIŠTVA Kr. Jugoslovansko poslaništvo poziva spodaj navedene izseljence, naj se mu javijo na naslov: Charcas 1705, Buenos Aires, kjer ima naše pos'a-ništvo svoj sedež: Florijana Gradinščaka, ki se je javil poslednji krat 11. 11. 1927 potom The First National Bank of Boston, Florida 99, Buenos Aires. Miguela Abramovicha, iz Pos. Pod-gajca, z. p. Rajevo selo. Juso Kresa, iz Trebinjskega srez;i. Gjura Petrovič Markova, rodom iz Dobrote (Zetska banovina), čigar poslednji znani naslov je bil Lamadrid ?09, Buenos Aires. Mateja Marica iz Slane vode. Ljubomira Adama iz Vračevgaja (B;i nat). Za graditev velike pomorske postaje Ministrstvu za javna dela je oil pred nekaj dnevi predložen načrt za zgraditev velike in moderne pomorske postaje v Novem pristanišču, ki naj bi v vsakem oziru odgovarjala potrebam tako velikega pristanišča, Kakršno je buenosaireško. Stroški za to zgradbo so proračunani na okroglih 3.300.000 pesov. Proti davkom V Córdobi so rubili nekega trgovca, ker že od 1. oktobra 1932. leta dalje ni plačal davka na trgovske transakcije. Dolgoval je natančno $ 176,92. Radi tega rubeža je nastalo veliko razburjenje med cordobskimi ■trgovci ter je vodstvo tamošnje Trgovske zveze odredilo, naj se v znak protesta zaprejo v sredo, 24. t. m., vse trgovine za 24 ur. Obenem so cordob-ski trgovci poslali predsedniku republike, finančnemu ministru ter cór-dobskim poslancem brzojavke, v katerih zahtevajo, naj se davek na transakcije takoj odpravi. DROBNE VESTI Nov vzlet v stratosfero je izvršil v lorek dr. Jean Piccard, brat onega Piccarda, ki se je prvi dvignil v višje plasti zemeljske atmosfere. Spremljala ga je tudi njegova žena. Dvignila .sta se v višino 16.000 metrov in tudi precej srečno pristala pri Cadizu, v državi Ohio. Z brzino od 709.202 metrov na uro ie letel nad Gardskim jezerom italijanski letalec Francesco Angello ter je s tem presegel svoj prejšnji brzin-ski rekord. B. Richard Hauptmann, (s klobukom), ki je obdolžen, da je ngrabil in umoril I.indfcertjhovega sinčka in proti kateremu se bo 2. novembra pričel proces \ Prireditev ,,Tabora" Opozarjamo, da se vrši nocoj, v soboto 27. oktobra, ob 9. zvečer, v dvorani "Garibaldi", na ulici Sarmiento 2419, velika prireditev Izseljenskega društva "Tabor". Poleg sijajne Cankarjeve farse trodejanke "POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJAN-SKI", so na sporedu še druge točke, med katerimi je tudi pesem "Slovan na dan!" ki jo bo izvajal mešan zbor in bo pela "solo" gčna. Valer. Makuc. Zaradi mojsterskega Cankarjevega dela, ki pojde tu prvi krat na oder, je med našim občinstvom največje zanimanje za to prireditev. Da ne bo v zadnjem hipu prevelikega navala pri blagajni, se bodo vstopnice začele pro dajati že eno uro pred pričetkom prireditve. Udeležence prosimo, naj bode točni, da ne bodo s prepoznim prihajanjem motili gledalcev tekom igre. Nov način uveljavljanja delavskih zahtev Med delavci, zaposlenimi pri mestnih vodovodnih napravah v Palermu se je zadnje čase širila vest, da jih bodo preko 1000 odpustili iz službe. Delavci so se na tihem že pripravljali na odpor. Ko jim je v ponedeljek •lirekcija povedala, da je večje šte \ ilo delavcev začasno suspendiranih, so najprej protestirali, ko pa besede niso nič pomagale, so se spravili v velik rezervni vodnjak, ki se nahaja pod največjim paleiimskim vodnim rezervoarjem, ter so izjavili, da se ne umaknejo, dokler ravnateljstvo ne prekliče svoje naredbe, tudi če bi morali umreti od gladu. Stavki so sc pridružili še delavci drugih oddelkov drž. oddelenje "Obras Sanitarias" in to je obrodilo uspeh: ravnateljstvo je takoj preklicalo suspenzije, nakar so se delavci skobacali iz vodnjaka. KROJAČNICA IN TRGOVINA GORICA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. • Delo in postrežba prvostna. Priporoča se FRAN LEBAN Avda. del Campo 1080 U. T. 59-3102 Buenos Aire» ★ # * lir KAKO bi se naročili na naš list? NIČ NI LAŽJEGA Pošljite svoj naslov na: NOVI LIST, LA VALLE 341 Buenos Aires i HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DORRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA ' a^cMsiaasi^JsjaisHSja^^ Izseljensko društvo »Tabor" uprizori v soboto, 27. oktobra, ob 21. uri, v dvorani 'Garibaldi', ulica Sarmiento 2419, farso v treh dejanjih Pohujšanje v dolini šentf lor janski od IVANA CANKARJA OSEBE Krištof Kobar, imenovan Peter, potepuh, umetnik in razbojnik Jacinta, družica njegova Župan Županja Dacar Dacarka Ekspeditorica Učitelj Šviligoj Notar Štacunar Štacunarka Cerkovnik Debeli človek Popotnik, sirota iz doline šentflor- janske Zlodej Ivan Matajurc Mary Lipičarjeva Matko Simčič Helena Godina Bernard Primožič Marija Mavec Roza Zorn Ivan Berginc Andrej Volarič Valerij Godina Pepea Kodelja Martin Keber Stane Rijavec Aleksander Vodopivec Srečko Špula Režija: Karlo Tišlar = ti SLOVENCI DOMA IN DRUGOD ilillll Kako se g o di Nemcem v Ju-goslaviji Pod naslovom "Naši Nemci" je objavil ljubljanski "Slovenec" sredi septembra članek, v katerem govori, kako so Nemci do največje pretiranosti zaverovani v kulturno in politično poslanstvo germanskega plemena in kako je hitlerizem to zaverovanost še poglobil. Vpliv te miselnosti se opaža posebno v onih državah, kjer so Nemci iz gospodujočega naroda čez noč postali državljani drugorodne dežele, v kateri se morajo pokoravati o-nim, ki so jih prej smatrali za svoje sužnje. List piše, med drugim: Le poglejmo nemški živelj v naši državi! Nikjer na svetu kakor samo v Jugoslaviji Nemci kot narodni manjšina ne uživajo toliko svojih naravnih narodnih pravic kakor med nami. Imajo 39 šolskih vrtcev, 620 osnovnih šol in oddelkov, -88 višjih osnovnih šol, učiteljišče in strokovne šole; njihovi zasebni narodni kulturni delavnosti pa niso sploh postavljene nobene meje in ovire, da ne govorimo o njihovem udejstvovanju na gospodarskem polju, kjer so nam v mnogih ozirih še danes gospodarji! In kljub temu niso zadovoljni in njihov "Scwabischer Kulturbund" neprestano napolnjuje nemško časopise s tožbami in pritožbami, kako slabo se Nemcem v Jugoslaviji godi. V isti meri velja to za našo kočevsko manjšino, dasi. se njene naravne narodno pravice vprav z najnežnejšo rahločutnostjo, da ne rečemo naravnost s pi-jeteto spoštujejo. Najbolj pa se mora človeku zameriti nemškutarski element v bivšem spodnjem Štajerju, ki s>i ga Nemci še danes lastijo kot svoj pravi in pristni ter domoroddi "Kul-turgebiet". Tega smo se veda po velikem delu sami krivi, ker smo v teni oziru vse preveč dobri in širokega srca, v mnogih slučajih pa ne samo lirezbrižni in malomarni, ampak naravnost suženjsko sami sebe kot manj vredne občutimo, tako da ne dajemo nemški nadutosti zadostnega odpora, kjer se šopiri preko vsake mere. Pa tudi v Ljubljani, Zagrebu in Belgra-lu se nemškutari tako, da je človeka sram in da čuti, kakor da se nahaja v nemškem miljeju. Zato ni čudno, če ee je nacistični pokret od naših nem-škutarjev in Nemcev razumel tako, da se ima vpliv "tretjega rajha" zopet razširiti in še intenzivneje uveljavljati na poti, po kateri je nameraval Viljem peljati svoje legijone za osvojitev sveta. Zdaj pa naj kdo pomisli, kako se godi slovenskemu življu na Koroškem, kjer je slovenski jezik v zakonito priznanih osnovnih šolah že skoro popolnoma izginil, pa se bomo .norebiti vendarle zavedli, da ima vsa ka stvar svoje meje Končno opozarja list, da to ne velja seveda za poštenega nemškega delavca in kmeta, ki naj na naši zemlji, Kjer se že dolgo nahaja, živi v popolni narodnokulturni svobodi kot docela enakopraven državljan ter dalje razvija svoje bogate zmožnosti. V mislih ima samo gotovo plast nemške m nemškutarske inteligence, ki dela velenemško propagando po zgledih iz dobe pred Viljemom II. Stoletnica rojstva Frana Erjavca V nedeljo 9. septembra je poteklo sto let, kar se je rodil v Ljubljani slovenski prirodopisec in pisatelj Fran Erjavec. Erjavec se je sredi 19. stoletja lotil pomembne naloge, da med slovenskim ljudstvom širi zanimanje za živalstvo in sploh za prirodo. Največji Erjevčev spis so "Domače in tuje živali v podobah," ki ga je izdala Moharjeva družba. Pridružil mu je v isti izdaji še "Naše škodljive živali." Poleg teh je spisal tudi "Rastlinske svatbe," "Mravlja," "Rak" itd. Erjavec je opisoval domače kot tuje živali kar moči mikavno in podomače, za preprosto ljudstvo. Erjavčeve knjige o priredi je rado čitalo uko in neuko, mlado in staro. Spisal je tudi roman-ilčne knjige "Huzarji na Polici" in 'Ni profesor' nato pa 'V Gorici'. Umrl je v Gorici 12. jan. 1887. S pesnikom Simonom Gregorčičem so ga družile jirijateljske vezi in ob njegovi smrti mu je Gregorčič v svojih poezijah postavil spomenik, ki je trajnejši od nagrobnega kamna na goriškem pokopališču. Slaba letina v Sloveniji Poročila, ki so jih poslala vsa glavarstva na upravo dravske banovine, pravijo, da bo letošnja letina najslabša izmed zadnjih desetih. Vremenske neprilike, nevihte, povodnji in toča, so popolnoma uničile pci^ekod pomladanske, drugod pa poletne posevke. Škodo, ki je letos trpi dravska bano vina samo radi elementarnih nezgod, računajo na okroglih 50 milijonov dinarjev. Kmetje so hudo prizadeti. Ce-i e poljedelskim proizvodom so tako rizke, da jo bil izkupiček zanje itak prav majhen. Letos pa so jim povrh vsega še nevihte uničile pridelek. Premog na Muljavi lz Št. Vida pri Stični poročajo, da so na Muljavi začeli kopati premog. Po izjavi strokovnjaka je ta premog prvovrsten. Do kolodvora v Stični je komaj tri milje daleč. Cesta za prevoz premoga je v dobrem stanju in ravna. Ljubljanski tisk l)va nova dnevnika dobi po vsej pri i iiki Ljubljana. Nekaj pristašev Jugo-j slovanske nacionalne stranke je zače- , lo z akcijo za ustanovitev zadruge "Narodna prosveta", r. z. z o. z., ki naj bi širil v Sloveniji propagando za to stranko. Okrožnice, ki so jih razposlali organizatorji, pravijo, da bi lastništvo bodočega dnevnika "prevzelo enega izmed otetoječih javnih glasil", katerega pa za sedaj ne imenuje. Pa tudi bojevniki so se zgenili. Pripravljajo ustanovitev "Bojevniške tiskovne zadruge r. z. z o. z.", ki bi poleg drugih nalog prevzela tudi skrb, da dvigne v dnevnik bojevniško glasilo "Prelom", ki je sedaj tednik. V svojem pozivu na javnost naglašajo bojevniki, da mora postati njihovo glasilo "eliten list, ki ga slovenska javnost že dolgo pogreša". MANEVRI V BELOKRAJNI Naročnik nam piše: Iz stare domovine nam poročajo, da so vojaške oblasti opozorile kméte, naj do 15. oktobra pospravijo vse svoje pridelke s polja, ker se bodo proti 'soncu tega meseca vršili vojaški ma nevri. Na Gorjancih in na Sv. Gori, ki sta največja belokranjska hriba, se že delajo velike priprave. To bodo prvi manevri v Belokrajni, odkar svet stoji. Tu vidimo, kako so jugoslovanske vojaške oblasti previdne in obzirne VESTI S PRIMORSKEGA i BEDA NA KRASU Kraška zemlja ni bila nikoli preveč radodarna napram našim ljudem, ki na njej žive že dolga stoletja in ki jo z občudovanja vredno marljivostjo obde lujejo. Le malo je na Krasu tak snih kmetov, ki iztisnejo iz zemlje toliko, da lahko preživljajo svoje družine in sebe. Večji del kraških družin pa je moral vedno iskati zaslužka tudi drugje, v tržaških in tržiških tvor-nicah, pri cestnem in drugem delu, da si je prigaral ono, česar zemlja ne da v zad stni meri: vsakdanji kruhek. Precej va žen vir dohodkov je bil tudi teran, zelo cenjeno vino. Po vojni so se prilike temeljito poslabšale in se slabšajo vsak napram kmetu. Naši delajo vežbe v jeseni, ko je že vse pospravljeno s polj, Italijani pa uničujejo v naši Julijski Krajini poljske pridelke, kadar je vše v najboljši rasti. Nadalje liani poročajo o slabi letini. Tudi slabo trgatev so imeli; to je pa hud udarec za belokranjskega kme ta, ker je gospodarsko odvisen od vinogradništva. Sad ne pade daleč od drevesa: Fabrbsio Ciano, sin Mussolinijeve hčerke, že sedaj kaže, kako bo navdušen, ko bo velik giniiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiNiiiiuiMiiiiiimiiin Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE | ZASEBNO KLINIKO I Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires ¡ V VSAKEM SLUČAJU 1 KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJEE ZDRAVNIKE IN NAJMODER- f NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRAN NI V REDU. NAŠLI BOSTE V | NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE 1 UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ I = 2 I NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO ¡ 1 OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE | 1 POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO ( Sprejemamo od 14. do 20. ure. .......................................................................................................................................................................................................................................................iriiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii» dan bolj. Zaslužka v tvornicah ni več, pri javnih delih zaposlujejo večinoma delavce iz notranjih pokrajin Italije, cena vinu je radi konkurence italijanskega proizvoda močno padla, poleg tega pa našega kmeta neusmiljeno izmozgava fašistična davčna črpalka. Kar se konkurence italijanskih vin tiče, naj omenimo, da ponujajo iz Sicilije vino, s 14 odstotki alkohola, po 130 lir hI, franko katerikoli kraj Italije, in darujejo povrh vsega še sod. Trta je letos na Krasu zelo slabo obrodila; v Komnu, Plis-kovici, v Skopem in drugih krajih so celi latniki brez grozda, tako da bo še tisti skromni doho dek od vina letos skoro popolnoma odpadel. Fižola pa je bila letos v izobilju. Pa kaj pomaga! Zeleni fižol v stročju se je v Trstu prodajal po 10 centezi-mov kg! In vendar se je našlo na stotine kraških ženic, ki so peš nesle 20 do 30 kg težko breme po par ur daleč na tržaške tržnice, da so izkupile tisti borni dve lirici! Beda, ki tare žilavo in trpljenja vajeno kraško ljudstvo, je naravnost nepopisna. Tako so nam pred kratkim pisali o neki družini iz Skopega, ki je pred vojno dobro izhajala, a živi sedaj po cele tedne samo od krom pirja v oblici! V hlevu imajo prešiča, ki so ga z veliko muko zredili in bi ga za veliko potrebo zaklali, pa ga ne morejo, ker jim ni mogoče spraviti skupaj 30 lir, ki jih mora kmet plačati oblastvom za vsakega presiča, ki ga zakolje . . . Izterjevanje davkov je neizprosno in prav dajatve tlačijo in davijo kmeta tako, da je v nebo vpijoče. Nobenega usmiljenja ni, nobenega pri zanašanja. Ko čita človek, kaj se do gaja po naših krajih, se mu stiska srce in se mu roka krči v pest. Kmet iz neke vasi blizu Du-tovelj je imel plačati davke in so mu grozili, da mu odpeljejo poslednjega vola iz hleva. Imel je nekaj posekanih in posušenih iirastov, pa jih je sežagal, razcepil, naložil na voz ter jih odpeljal proti Trstu, kjer se hrastova drva prodajajo i>o pet lir kvintal. Ko pa pride na Opčine, ea ustavi cestna milica. Na vo-zu ni imel tablice s svojim imenom. Naložili so mu kazen. Pro dal je drva, pa ves izkupiček ni zadostoval za plačanje globe: zmanjkalo je še 15 lir! Ni čudno, če se mnogih loteva obuj) in če se je nekaterim že začel mračiti um od neprestane mizerije in večnih skrbi. KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Bllllnghnrst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) 48234823482323535323485301000101020053000002010000020002020201020000010201020023000101000202010101020100000201020000010248235348532323235302000102010200020123482348234823532348234848 PISMO IZ ERZELJA Iz Erzela pišejo: Letina kaže, hvala Bogu, dobro. Koruze ho mnogo in tudi trta dobro obeta, le škoda, da preveč dežuje. — Grodzdje je ponekod že začelo gniti in ga moramo naprej brati. Če nam ne zašije kmalu blagodejno solnce, nam naš pridelek ne dozori in vsi naši dobri upi splavajo po vodi. Sam Bog vedi, kako bomo plačali davke in kako se bomo črez leto preživeli, če se vremo ne izboljša. Nekaj žalostnih avtomobilskih nesreč smo imeli v naših krajih. Drejče Micen iz Branice je šel na sv. Ano na semenj v Log. Po poti je privozil avto kateremu se mož radi gneče ni mogel dovolj ogniti. Vozilo ga je zgrabilo, vrglo predse ter mu pod kolenom nogo dvakrat prelomilo. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico, kjer revež grozno trpi, ker se mu noga noče zazdraviti. Boji se, da mu jo bodo morali odrezati, pa ga skrb tare, kako bo potem preživljal družino in kako bo plačal bolnišniške stroške. Kmalu za tem se je pa pripetila podobna nesreča 15 letini Zori Pregelj co-vi. Deklica se je peljala s kolesom f Vipavo. Pri "Villi Anni" jo je dohitel avto in zavozil z blatnikom v njeno kolo tako silno, da se je zdrobilo, Zorka sama pa je odletela več metrov po cesti. Obležala je nezavestna. V Vipavi so ji nudili prvo pomoč, nato pa so jo morali prepeljati v goriš, bolnišnico. Nesrečna deklica je zadobila težko rano na čelu in ustnicah; to poslednjo so ji morali zašiti. Zlomila si je pri padcu tudi obe roki: eno v rami, drugo v zapestju. Zora pravi, da jo je sam angel varuh obvaroval, da ie ostala še živa. Sedaj ji gre že ne bolje in zdravniki upajo, da bo v šest tednih že lahko zapustila bolnišnico. Tudi mi ji želimo, da bi okrevala ter se kmalu povrnila k svojim staršem in sestricam, ki jo težko čakajo. Prav tako želimo tudi Drejčetu, da bi se skoro povrnil zdrav k svojim otrokom. Tudi dva požara smo imeli; pogorelo je Ferjančičevo in Cecovo poslopje. Pa so že pričeli zidati na novo. Kakor je v naših krajih že navada, nobenih veselih novic nimamo, da bi vas z njimi razveselili. SMRTNA KOSA V Prvačini je nmrl v 70. letu starosti posestnik, gostilničar in trgovec Andrej Pahor. Zapustil je deset otrok od katerih trije žive v Jugoslaviji, o-stali pa v občini. Ker je bil skrben in varčen gospodar, si je pridobil precejšnje premoženje ter je svoje otro-kc dobro preskrbel, da so danes dobro stoječi posestniki. Že vsi so poročeni, razen najmlajšega, Rudolfa. Najstarejši sin, Oskar, je prevzel o-četovo posestvo. Kako priljubljen je bil pokojni Sirom Vipavske doline, in kakšen ugled je užival, to je dokazal veličastni pogreb: udeležilo se ga je kakšnih pet tisoč oseb in dve godbi sta spremljali pokojnika na njegovi poslednji poti. N. v m. p.! Žalujočim naše sožalje! ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene H * ,. i ■ Jf!' — ' . Vi, O sončarici Francoska ladja "Tunisie", na kateri je francoski izumitelj G. Claude instaliral stroje, ki bodo izrabljali razliko v temperaturi različnih plasti morske vede v svrho proizvajanja energije IZ BAHIJE BLANKE Spet sem se namenil, da se nekoliko oglasim v Novem listu. Razveseljivih novic sicer nimam, da Ei vam jih sporočil, in tudi o žalostnih rečeh ne nameravam preveč pisariti, saj 1-cnamo žalosti več ko preveč na vseh koncih in krajih, ko nas kriza stiska in mrcvari. Vkljub temu pa menim, da je prav, če se od časa do časa oglasim s kakšnim dopisom in bil bi zelo zadovoljen, če bi se tudi dopisniki iz drugih krajev Argentinije bolj pogostoma oglašali v našem glasilu. Tako bomo vsaj vedeli drug za drugega. Opisati hočem najprej nekoliko naše tukajšnje delavske razmere. Reči moram takoj, da je letošnje leto najslabše od petih, ki sem jih tu preživel. Nobenega izgleda ni, da bi f?e brezposelnost kaj omilila. Skoro nemogoče je najti službo in še tisti, ki delajo, zaslužijo komaj toliko, da se skromno preživljajo. Pred dnevi me je obiskal rojak in me je prosil, naj bi mu skušal najti delo pri podjetju, kjer sem jaz zaposlen. V kratkih besedah mi je obrazlo žil svoj položaj: "Imam ženo in štiri otroke. Že d..d-go zaman iščem zaposlitve in zame je še posebno hudo, ker sem že prileten, pa se delodajalcem zdi, da prile-icn človek ni bogvekaj za delo. Kamorkoli se obrnem, me tolažijo s svo-,'im "no hay trabajo!", odkod naj vzamem, da preživim družino? Obljubil sem mu, da storim vse, kar je v moji moči. Tu pri nas, kakor vsepovsod, je vse odvisno od poznanstva z gospodarji, od priporočil, ki jih dobi. Če ima dobro priporočilo., s:me imeti nekaj upanja, da dobi de-Jo, če pa takšnega priporočila nima, ga v teh slabih časih povsod odganjajo, kjerkoli potrka na vrata. Vi tam, v Buenos Airesu, ste pa pre cej bogati vkljub krizi! Pred nedavnim sem dobil iz Buenos Airela pismo od prijatelja, ki ga poznam še od doma. Poročal mi je, da je zgubil delo, da je z njim tako in tako ter da je zmožen tega in tega. Javim naj mu, ali bi se dobilo delo v B. Blanki. Končal pa je tako le: "Na vsak način pa vedi, da izpod pet pesov na dan ne delam!" Povedati moram, da je tu mnogo takih, ki imajo dober poklic, pa so zadovoljni, ako zaslužijo tri pese na dan. Zadovoljijo se pač z malim, če velikega ni: hočeš, nočeš, moraš! Ali tako, ali pa si na cesti. In hudo je dandanašnji človeku, če je na cesti, li prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC PATERNAL Osorio 5085 BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Creva — kislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po pro fesorju Glassner, zdravniku u niverze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sulica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi čenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ 3-- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom ŽENSKI KOTIČEK Nekaj, kar mora vedeti domača kuharica l)a ustreza hrana svojemu namenu, mora bili pravilno sestavljena. Imeti mora vse snovi, ki jih organizem potrebuje za zgradbo, za ogrevanje in proizvajanje delovne sile ali za nadomeščanje porabljenih snovi. Te sne» vi mora imeti hrana v pravem razmerju. H Pri sestavi jedilnika moramo upoštevati starostno dobo, zdravstveno ;tanje, poklicno delo in letni čas. Mladi ljudje, ki so še v dobi razvoja in se veliko gibljejo, potrebujejo več, ne samo beljakovinaste, marveč tudi druge hrane, da vzdržijo ravnotežje med prejemki in izdatki. Pri starih ljudeh organizem že slabše de luje. Za nje so okusne, lahko prebavne jedi, ki ne obtežujejo želodca. Lahko prebavna hrana mora biti tudi hrana za bolnike in okrevajoče. Pri pripravljanju te moramo uvaževati zdravnikova navodila. S težkim delom zaposlenemu človeku, zlasti če je napor združen z gibanjem na svežem zraku, prija hrana, ki jo lahko sestavljajo težje prebavna živila, kakor so: fižol, zmesna moka in masti. Proizvajajo mu moč in sile, ki jih porablja pri izvrševanju posla. Za duševne delavce in o-sebe, ki veliko sedijo, moramo izbrati primerna živila in jih tako pripraviti, da ne obremenjujejo prebavil, da so lahko prebavna. Čim več toplote odda organizem, tem večja je njegova potreba po hrani, ki proizvaja toploto. Zato nam pozimi teknejo mastne in druge močno /abeljene jedi, dočim jih poleti navad 110 odklanjamo. Hrana mora biti tudi zdrava, okusno pripravljena ter ne sme biti enolična ali predraga. Uporabljati smemo le zdrava, ne-pokvarjana živila. Škodljivo je meso, ki se je že jelo razkrajati. Zelenjad mora biti sveža. Nikoli ne dajmo na mizo konzervirane zelenjave, če je nismo ponovno prevreli. Morebitni izločki glivic se namreč s kuhanjem MLEKO V KAVI Dodatek mleka v kavo ne rabi samo izboljšanju okusa, temveč ima celo vrsto kemičnih in fizioloških učinkov. Kofein v kavi ima n. pr. to lastnost, da pospešuje izločevanje seči. Praški profesor Starkenstein pa je dokazal, da se z dodatkom mleka ta učinek kofeina skoraj uniči, ker ga mleko ne kako zadržuje. Najbolj učinkuje kot pospeševalec sečnega izločevanja črna kava in to celo bolj nego čisti kofein. Iz tega je umljivo, zakaj oslabi mleko tudi dražeči vpliv kave. # * # * * ^ ^ * & * ft uničijo. Nasprotno pa ne smemo upodabljati v kuhanega mesa, če smo opa žili še tako neznatno znake razkrajanja. Strupenih izločkov glivic, ki so povzročile razkroj, kuhanje ne uniči in je tako meso Nevarno za zdravje in dostikrat tudi za življenje. Hrana, ki jo organizem rad sprejme, se tudi dobro prebavi. Zato mora biti hrana okusna, skrbno pripravljena in lepo podana. Hrano, ki pride pogosto v isti obliki na mizo, organizem odklanja. Vsako živilo lahko pripravimo na več različnih načinov. Tako pripravimo n. pr. ohrovt danes v obliki pri-kuhe, drugič postrežemo z zabeljeni-mi glavicami ali damo mrzlega z o-ljem in kisom na mizo. Kuhane liste nadevamo s sekanico, jih zvijemo v klobasi ce ali napravimo iz njih potico, kipnik. Da ne pride dan za dnevom na mizo kuhana govedkia, vstavimo v jedilnik zelenjavne juhe. Meso pa opečemo ali parimo z dodatkom raznih začimb, ga zrežimo v zrezke, zvijemo v zvitke itd. Večkrat se ogibamo kake jedi iz strahu, da presega naše premoženjske razmere. Zato je pametno, če hrano včasi preračunamo. Dostikrat nam tak preračun razprši neutemeljeno bojazen kot prevzet predsodek in pokaže možnost, postaviti tudi kaj boljšega na mizo. Važna pa je preudarna, varčna priprava. Filmska zvezda Beatiuee Powell kaže, Ikako bogato je obrodUa trta v Kaliforniji Nova moda: eleganten klobuk iz črnega žameta * -¿V * it * # Migljaji za hišne gospodinje Kako zvišamo trpežnost preprog. — Preproge v domačnosti in v raznih podjetjih pomenjajo večji ali manjši kapital, zato zaslužujejo, da postopamo ž njimi previdno in jih ne- uničujemo po nepotrebnem. Najbolje se ohranijo preproge s tem, da si vsi čla ni rodbine in vsi obiskovalci, ki prihajajo k nam, dobro pčistijo obutev, preden vstopijo. Snažnost ljubeči Japonci bi smatrali za barbarstvo, stopiti z blatnimi čevlji v -stanovanje, ozir, na preprogo. Njihova šega, da se sezujejo, preden vstopijo, je prav hvalevredna, a ima tudi svoj zdravstveni pomen, ker se na ta način ne donaša v stanovanje blato in prah z množico bacilov. V glavnem najbolj varujemo preproge, ako ne pustimo prahu do njih. Saj potem jih ni treba toliko stepati in ne krtačiti. Vendar preproge ne smejo preveč mirovati, ker bi lahko prišli molji vanje. Stepajmo jih narobe, a krtačimo nalice; na ta način jim stepanje ne škoduje. Kdor ima se salee prahu, je dobro, da ga uporablja na preprogah približno vsakega četrt leta. Ako preproge dosti trpe, pa še večkrat. Tako izsesavanje je higije nično in preprog ne oškoduje, ako ga ne ponavljamo prevečkrat. Dobro o-čedimo preproge, ne da bi se prašilo iz njih, na sledeči način: Olupke sirovega krompirja dobro operi, odce-di in nekoliko razreži. Raztrosi jih po preprogi in z mehko metlico potne taj sem in tja. Olupkov se prime res prah iz preproge, ki na ta način ne more v zrak. — Da moramo varovati preproge vsakršnega polivanja z mastnimi tekočinami, da treba vsako nesnago ta,koj odstraniti, se razume samo ob sebi. Končno zvišamo trpežnost preprog, ako polagamo pod nje NAŠIM PRIJATELJEM! Vsakdo, ki čita "Novi 'ist", ima naslov kakšnega svojega prijatelja ali znanca. Prosimo ga, naj nam naredi uslugo: izreže naj obrobljeni formular, napiše nanj naslove, za katere ve, in naj nam jih pošlje! Njegovim znacem bomo poslali "Novi list" par krat na ogled. Če se bodo naročili, prav; če ga bo pa kdo vrnil, ne bo zamere in ne bomo sitnarili. Hvala! "NOVI LIST CAPITAL LA VALLE 341, E?cr. 316 Sporočam Vam naslednje naslove, na katere lahko pošljete "Novi list" na ogled: Kraj in dan Podpis enakomerno debele pole papirja. Še prav posebno dobro pa je, ako podložimo vsako preprogo s cenenim bar-hentom ali z juto, ki jo prišijemo narobe preproge. Na ta način se obrablja na spodnjem delu podloga, ne pa preproga sama, ki počiva mehko na podlogi. In kadar stepamo, trpi predvsem podloga, ne pa preproga. Tako podšivanje se dobro odnese zlasti pri manjših preprogah, predposteljnikih in pri onih preprogah, ki mnogo trpe. ZA NASE KUHARICE DOBRE OREHOVE REZINE Umešaj 28 dek presnega masla, 28 dek sladkorja, 2 jajci, sok pol limone in nekoliko limonovega olupka. Dodaj 56 dek moke in zgneti v testo. Malo več kot polovico testa razvaljaj in položi na namazan pekač. Namazi z merelično mezgo, vrhu tega pa na debelo še s sledečim nadevom: u-mešaj 4 jajca in 28 dek sladkorja z nekoliko vanilje ali vanilinom, dadaj še 28 dek zmletih orehov. Preko orehovega nadeva napravi mrežo iz o-stalega testa in speci. Še gorko peci- vo razreži na rezine ali na male če-tverokotnike. To pecivo lahko napraviš tudi v obliki torte. Redke drevo Bukev s hrastovo skorjo. Kustos sarajevskega muzeja Karol Maly je našel v gozdu pri mali železniški postaji Stambulčič nenavadno drevo, ki ima bukovo listje in hrastovo' skorjo. Drevo je staro okrog 50 do 60 let in predstavlja posebno zelo redko drevesno vreto. Iz botanične literature je znano, da je nekaj takih dreves v Nemčiji, eno prav staro so pred leti našli v Italiji, drugo pa v Jugoslaviji v okolici Pakraca. IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Pragi in Ba. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. Deluje že 25 let, bivša babica v bolnišnici J. Fernftndez FILOMENA BENEŠ BILEK Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 3389 ^üu^iüyüuüuütm^^ Slü ¡yj ÍHJÍSJ} MM \\Ji \\jf. Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTEREŽBA IN ZMERNE CENE. Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začenja pri ul. Dorrego 931, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 DIPLOMIRANA Krojačnica Leopold Ušaj Calle GARMENDIA štev 4973 Tu boste našli najboljšo postrežbo, dobro izbero angleškega in češkega sukna ter solidne cene. Prvovrstno delo KROJAČ izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Obleke od $ 55 do 12C. Hlače fantazija od $ 10 do 28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—4271. ŽALOSTNA ZADNJA POT ZAVEDNEGA JUGOSLOVANA Sao Paulo, Brazilija, 7. novembra 34. Danes setn slučajno naletel na prijatelja, ki me je vprašal, kam da sem namenjen. Povedal sem mu, da grem posetit mojega starega prijatelja Božo Draganiča, na kar mi je na moje veliko začudenje sporočil, da ga že krije skoro tri tedne zemlja. Ker sem pokojnega Draganiča poznal kot zavednega Jugoslovana iz predvojne dobe, sem se takoj napotil, da poiščem kakega prijatelja in pozvem kaj več o njem. Božo Draganic je bil rojen v Črrii gori 24. 12. 1875. Po poklicu je bil u-radnik. Že 17. 5. 1914 prišel v Brazilijo, meneč, da si tu najde boljšo srečo kot v svoji borni, a ljubljeni domovini. Tu se je bavil z trgovino, a bil je vedno pripravljen za narodno delo. To se je videlo ko je izbruhnila svetovna vojna. Tedaj so se poka zali razni drugi "Jugoslovani" kot pravi avstrijci. On pa je trdno in neomajno veroval v svobodo in ujedi-njenje. Zanimal se je za vse, kar je jugoslovanskega, in bolelo ga je, ko so prišli razni tipi po vojni semkaj ter začeli sejati dražbo in nered med že skoro složne naše izseljenske vrste. Kolikrat mi je o tem tožil, da sem ga moral tolažiti. Udejstvoval se je aktivno na prosvetnem polju; bil je več mesecev predsednik bivšega S. J. društva "Pri morja", ako so tega uničili, že znani nekaterniki, je bil izabran meseca februarja t. 1. za podpredsednika J. P. Udruženja. Ljudem, ki danes predstavljajo J. P. Udruženje, je bil posebno zadnje čase, kot predsednik "Primorja", njihova žoga. Na primer: koliko pisem in- dopisov so p;-sarili proti temu in onemu, da jih je on v dobri veri podpisaval, ne vedoč, kaj se godi za temi dopisi, ki so jemali dobri ime, marsikaterim narodnim in zavednim Jugoslovanom. Trije možje ki bodo vodili gospodarsko obnovitev Združenih držav: Prof. Moley, drž. podtajnik Swope in finančnik M. Baruch Umrl je 18. 9. 1934 in ko je potreboval pomoči (bil je samec ter je tudi v tej svetovni krizi živel prečej siromašno), so ga njegovi "prijatelji" popolnoma pozabili. Tak je patriotizem pri nekaterih ljudeh! Zato ni čuda, če se jih vse izogiba. Ko je pa umrl in je uprava bolnice !an in prosil za pomoč, je naletel na gluha ušesa. Ko je pa umdl in je uprava bolnice "Umberto Primo" javila to Udruže-nju, so se rodoljubi in narodnjaki porazgubili ter na ponovno javljenje sporočili, naj pokopljejo, kakor ga vedo in znajo. Pokopan je bil na občinske stroške in brez vsakega sprem stva. Draganič je umrl in ga ni več med nami. Slovenci in ostali Jugoslovani smo izvedeli o njegovi smrti, ko je bilo njegovo truplo že v zemlji. Žalujemo po njem in pozabili ga ne bomo nikoli. Počivaj v miru in naj ti hode lahka tuja zemlja! V imenu članov bivšega društva "Primorja": Franjo Cotič. LETNIH $ 5.- ni mnogo za dober in zanimiv list velikega formata NAROČITE SE! * ti * ti * ti FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO R A D A L J Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud # * # * # * Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) * n pohitel na gornjo krilo. V veži je naletel na Je-gorovno, ki je vsa solzna objela svojega dojenca. Pozdravljena, pozdravljena Nana", je ponavljal in pritiskal dobro starko na srce. "Kaj pa oče? Kje je, kakšen je?" Ta trenutek je vstopil starec visoke rasti, ki je s težavo vlekel noge za seboj; bil je bled, oblečen v nočno haljo in čepico. "Kje je Vladko" je vprašal s slabotnim glasom in že je Vladimir iskreno objel svojega očeta. Veselje je bolnika vidno pretreslo; oslabel je, noge so odpovedale in pal bi bil, če bi ga sin ne podpiral. "Zakaj si vstal i/, postelje", ga je karala Jegorovna. Starca so odnesli v spalnico; mož se je trudil, da bi z Vladkom govoril, pa so se mu misli v glavi kar mešale in govoril je brez zveze besed. Utihnil je in zaspal. Vladimira je njegovo stanje porazilo. (Daljo.)