AP>K A
) l»
Številka 3
VESTNIK
Letnik XIII. 1968
GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA NELBOURNE
SLOVENCI, SLOVENKE!
Letos proslavljamo Slovenci petdeseto obletnico tistega oktoberskega dneva 1. 1918, ko so po tisočletnem suženjstvu in hlapčevstvu slovenske zastave zaplapolale na svobodnem slovenskem ozemlju in oznanile svetu, da so se Slovenci odločili, da si bodo kot svoboden narod sami krojili svojo usodo.
Slovenci v Avstraliji, predvsem pa mi v Melbournu, pa bomo ta mesec slavili še dva druga pomembna dogodka:
_ blagoslovitev in otvoritev prve slovenske cerkve v Avstraliji, cerkve
sv. Cirila in Metoda v Melbournu, ki so jo zasnovale in zgradile slovenske roke in
— dokončno odplačilo Slovenskega doma v Melbournu, ki je s tem postal slovenska last in je prvi slovenski dom v Avstraliji, katerega edini lastnik je slovenska skupnost.
Slovenci v Melbournu smo ponosni na te sadove našega truda in prizadevanj in upamo, da bodo naši uspehi v bodrilo in vzpodbudo vsem Slovencem širom Avstralije.
Slovensko društvo v Melbournu
Naša naslovna stran ponazarja prvo poštno znamko, ki jo je po osvoboditvi 1. 1918 izdala novoustanovljena slovenska poštna uprava v Ljubljani za svobodno slovensko ozemlje. Osnutek za znamke je napravil ljubljanski umetnik prof. Ivan Vavpotič in so jih tiskali v Ljubljani; ker je znamk primanjkovalo, so jih uporabljali tudi v drugih delih Jugoslavije za pisemsko frankiranje.
Le Tòtani, vstani narod moj, do danes v prah teptan.. Pepelni dan ni dan več Tvoj, Tvoj je vstajenja dan ?
(S. Gregorčič )
"b 25. oktober I918 je Vstajenja dan Slovenskega naroda. Stoletja zasužnjen, zaničevan in ponižan, narod tlačan je tega dne dokončno pretrgal verige suženjstva.
Pred petdesetimi leti, 29« oktobra I9IS, so se Slovenci, ob viharnem navdušenju odrekli stari Avstriji in Habsburžanom in razglasi li svojo svobodo in neodvisnost. Narodna veča, pod predsedstvom dr. Antona Korošca, je postala s tem dnem najvišja izvršujoča oblast. Pred* sodstvo Slovenskega narodnega sveta v Ljubljani je nato imenovalo prvo narodno vlado za Slovenijo, s predsednikom dr. Josipom Pogačnikom in dvanajstimi poverjeniki. S tem je bil ustvarjen san slovenskih rodoljubov in narodnih delavcev poslednjih sto let. Politično upravno zedi-njona Slovenija z Ljubljano, kot svojimjiaravnim in zgodovinskim narodnim , kulturnim in političnim središčem.
S ponosom lahko gledamo nazaj na ta dan, ki jo krona prizadevanja več generacij narodnih vodnikov in nepremagljivega odpora preprostega ljudstva. Kje na svetu je še narod, ki bi ne izgubim svojo in dentiteto pod pogoji, pod katerimi je izdržal naš narod osem sto let.
Vse od izgube Karantanske državo in svojega plemstva je bil Slovenski narod brez pravega vodstva, le dober tlaČan tujih gospodarjev, delovna živim, s katero je mdšetarila tuja gosposka. Njegova zcm 1ja je bila razkosana med tujo fevdalno in cerkveno plsmstvo.
Brez svojega meščanstva, kaj šele plemstva, se je slovenski tlačan, prepuščen sam sebi, zakrknil vase in predajal ustno izročilo o stari pravdi iz roda v rod, dokler mu tudi ta nada ni propadla z nesrečnim koncem kmečkih uporov. Šele, ko so pripadniki Martina Luthra spoznali, da bodo lahko širili protestantske nauke na^Sloven-skem najhitreje s pomočjo slovenskega jezika, je pričelo našemu na rodu svitati na obzorju.
Prve luteranske knjige v slovenskem jeziku so gotovo bilie razlog, da se je tudi katoliška protireformacija obrnila do slovenskega kmeta v njegovem jeziku ter pričela njegovo sinove vzgajati za dušnopastirki poklic. Tako se jo zgodilo, da ima naš narod v dobi prosvetijenstva še svoje ljudi, po večini iz duhovniških vrst, ki mu po malem začno kazati pot.
Toda šele prihod Francozov in ustanovitev Ilirije, mu da pogum, da se narodna zavest, čeprav pokrajinske omejena , javno pokaže j tlačanu pa zopet vzplamti misel o stari pravdi, katero sedaj imenuje stanovsko enakopravnost, odnosno zemljiško odvezo.
Po porazu ilapoleona jo pritisk s strani dunajske vlado zatrl vsako misel o kakršnemkoli narodnom gibanju. Zemljiška gosposka je zopet pritisnila na kmeta ter terjala celo dajatve, katere jo izgubila med francosko okupacijo. Toda mod narodom jo pričelo vreti. Obrtniški pomočniki, ki so so vračali iz tujih dežel, trgovci in pa še tudi slovenski študentje so nosili na deželo novice od drugedin dvigali duha in vero v boljše čase.
Slovenski tisk, ki se jo pričel razvijati v dobi prosvetlje nstva jo bil po odhodu Francozov omejen le na strokovni časopis, ki ga jo izdajal dr. Bloivois pod naslovom "Kmetijske in rokodelske Kovico" ter leposlovni list "Cbelica".
Prosvotljonstvo, ki jo s splošno omiko in izobrazbo zbudilo tudi dvome v absolutistično drSavo se jo umaknilo v literaturi gibanju romantike, ki je s svojim glodanjem pričelo, kljub vsom uradnim zapretan kam buditi narodno miselnost, ki se v Avstriji prične upirati ITemštvu, katerega več ali manj istoveti z pritiskom birokratičnoga državnoga aparata. Skoro v istem času se v našo kraje upelje železnica in s tem lajše in boljše zvezo z drugimi avstrijskimi Slovani, med katerimi je narodna in protinemšlca misel že mnogo bolj razvita. Saj polski emigrant ti še v letu 1Ö4? pripravljajo oborožen upor ter ustanovitev velike republike, ki naj bi obsegala Češko, Poljsko, Moravsko Sležijo, Slovaško, Slavonijo in Srbijo ter Hrvatsko. 0 Sloveniji ob tom Času še ni govora kajti razkosana jo in poznajo jo le pod imenom kronovin Štajerske, Krag: njske, Koroške, Goriške in Istre.
Kljub velikem pritisku vladne upravo, v kateri ima vsa važ na mosta plemstvo, ki je sovoda nemško so pa mod maloštevilnimi slovens skimi izobraženci širijo zahteve o političnih svoboščinah, - pravica soodločanja pri vladi, odprava cenzure, pravica zbiranja, razširitev po -krajinske samouprave, svoboden pouk in ljudska porotna sodišča. Ze so d tudi zavedajo glavne naloges razbiti vpliv in nadvlado ITemcev in Madža» rov tor ustanovitev nove upravno in državno tvorbo.
Zahtevo po teh svoboščinah so se razširilo do nas od drugod. ... ■<--:->,..• Saj v tem času jo vrolo mod meščanstvom v Evropi. Idojo enakosti, ki jo je oznanila volito francoska revolucija, reakcija absolutizma ni mogla zadušiti. Meščanstvo je leta I848 spet šlo na barikade in zahteva]o a» , nakopravnost no glodo na stan, vero in narodnost. Iz Pariza se jo revoät lucija prenesla na vsa mesta Evrope in tudi na Dunaj, kjer je dijaštvo
pod vodstvom dr. A. Fugstra ,'doma iz Radovljico, 11. marca I848 zahteva od cesarja svobodo tiska., govora, pouka? vere ter ljudsko zastopstvo. 14. marca cesar Ferdinand objavi, da bo ustregel zahtevam.
Zo 16. marca jo prišla novica o revoluciji na. Dunaju v L jur&j -a.no« Pivi jo zvedel zanjo tedanji ravnatelj cukrarnc Tržačan Karel Kranjc, ki jo bil še poznan po avojih svobodoljubnih in rodoljubnih nazorih. Po prvem začudenju so Ljubljančani reagirali z demonstracijami, ki so bile v glavnem usmerjene proti oblasti kneza, lletter-nìcha in proti lokalnim uradnikcm, kot na primer tedanjemu ljubljansko mu županu Janezu Fieherju, doma iz Koroške,-velik nomčur in nepriljub— ljen med slovenskim prebivala tvom• Demonstracijo, ki so v vsem še vedno očitno izražale zvestobo cesarju so se razširile tudi v podeželska mesta. Toda nikjer ni prišlo do prevelikih nemirov, kajti meščanstvo je zavedajoč se potrebo po redu in zakonu, pričelo ustanavljati svojo narodne garde, katerim je bilo daiiQ v nalogo, da, "branijo imovino in čut vajo življenja".
Najvažnejšo za Slovence ob tuj priliki jo dejstvo, da je naše izobražonstvo v tej dobi prvič javno stopilo na politično bojišče in pričelo z dejavnostjo, ki nij bi prinesla alco že no Slovenskemu nar© rodu politične pravice, pa vsaj Slovenskemu jeziku enakopravnost v šoli in uradu. Pa 110 samo izobražonstvo po mestih, tudi naš človek na podeželju so je po prvenstvenih zahtevah po por. o Ini odpravi tlake pričel zavedati, da hoče še voč« uporabo Slovenskega jezika po uradih»
Slovenci tedaj živeči na Dunaju so prvi uvideli, da je za dosego teh ciljev potrebno organizirano delo, zato so se združili
v	društvo "Slovenija". P0 zgledu tega društva so so potem ustanovila slovenska društva po drugih krajih, kjer se bili Slovonci. Na inciativp dr, Bleiweisa se je že 2S. aprila 1348 ustanovilo v Ljubljani "Slovensko društvo". Predsednik mu je kot prvi bil dr. Henrik Martinak, tajnik ka pa Franc Malavašič in dr. Janez Bučar. Po proteku enega meseca, je dr Bleiweis sam postal predsednik» Društvo jo pričelo prirejati shode v re dutiii dvorani, kjer so govorniki navduševali prebivalstvo za slovensko narodnost in slovenski jezik. lied pravili• društva beremo, da si jo na-delc namens "izoblikovati slovenski jezik, povzdigniti slovensko narode nost v njeni harmonični ideji ustavnega cesarstva ter na zakonit način braniti pravice Slovenskega naroda". Vidimo, da so v tem času tedanji Slovenski izobraženci že dobro zavedajo pravic Slovenskega naroda, čeprav jim je koncept habsburške monarhije nekaj -v k?r so - spie h dvomiti n ne moro in ne smo« To je velik korak naprej, kajti predstavljati si moramo, čeprav nam je danes to-težko, da se je prebivalec Štajerske v pri
vi	vrsti smatral za Štajerca, Kranjec za Kranjca, Korošec za Korošca". Z drugimi besedami, Slovenci na^Stajerskem niso bili smatrani kot Slovenci, nogo'slovensko govoreči Štajerci,, Nemški stanovi so se prav dob» ro zavedali, da morajo tako mišljenje in občutek prebivalstva ohraniti čim dalje, ako hočejo preprečiti , da se Slovenci zedinejo in tako onem mogočijo nadaljno nadvlado nomštvca. Prav tako so stanovi , posebno na Štajerskem jn Koroškem, povdarjali važnost obstoječih pokrajinskih meja in s tem, kjub toni-}, da so od sedaj morali popuščati zahtevam Slovencev, ohranili pokrajinsko razmejitev prav do konca prvo svetovne vojno.
Tudi med slovenskimi rodoljubi tistega časa jo bila razdelitev po pokrajinah še zelo ukoreninjena* Prav zato se pri določanju enotnih ciljev za narodno bodočnost niso mogli hitro ediniti. Zato so se nekateri ogrevali za Zedinjeno Slovenijo, nekaterima panslavizam ta? ter prav posebno med Štajerci za Ilirizera ( Dr» ST. Ko čevar in Stanko Vraz.)
Leto 1848 jo bilo leto prepolno dogodkov za Slovonco; Revolucija, ustanovitev narodnih straž, boji proti Italijanom pod maršalom Radeckim, Madžarski upor in pohod hrvatskega bana Jolačiča na Dumj, da reši cesai ja pred Ogri in nemškimi uporniki, volitve v deželne in državni zbor, pokrot nemcev za vključitev Avstrije v vsonemško federacijo ter bojkot volitev v Frankfurtski parlament, vsoslovanski kongres v Pra gi. Leto velikih perturbaci j in odločitev« V vseh teh smo Slovnici že 11 nastopali kot taki in imeli svojo narodno smer, čeprav smo bili še neo kretni in neizkušeni.
Ustanovitev in organizacija narodnih straž nam jo prinesla dokončno odločitev o slovenski zastavi, katero so nosile ljubljanske narodno straže na svojih kokardahs belo-modro-rdeče0
V bojih maršala Radeckega smo bili Slovenci odločno na avstrijski strani in to radi zavesti o italijanski nevarnosti, katere se je zavedal tudi naš preprosta! človek, Kronikar poroča, da se italijan ski poslanec De Francosci na.potu na Dunaj ustavi v Sežani» Gostilničar in župan Mohorčič mu na vprašanje, zakaj nima naročenih laških listov odgovoriš " Kaša dežela jo slovanska, tudi Trst je naša slovenska zemlja»»..
Pri pohodu bana Jolačiča na. Dunaj so se Slovenci postavili na njegovo stran, kajti zavedali so se, da bi zmaga nemškega meš čans-tva in Ogrov priključila Avstrijo nemški federaciji in bi bil položaj Slovanov za to mnogo težji» Prav iz istega razloga so Slovenci bojkotirali izvolitev kranjskih poslancev za frankfurtski parlament„ Zavedal-li so se, da bo delo za afirmacijo slovenskega naroda še najbolj uspelo da so povežejo z bratskimi slovanskimi narodi» Zato so se tudi udeleži li Vseslovanskega kongresav Pragi 31. maja I848 s predstavniki s Stanko Vraz, Globočnik, Sparovec, Junik in Grbovič.
To leto nam je tudi prineslo svojo prostolico» Ljubljana s «a je utrdila kot središče vseh Slovencev,, To vlogo ji je predvsem priborilo dujstvo , da je bila središče edino pokrajine z veliko večino slo venskega prebivalstva. Kljub temu, da so se Slovenska društva ustanovi la tudi v drugih mestih ( Celovoc, Trst, Gorica, Celje, Radgona, Polj-čane, Uovo mesto, Postojna itd. je bilo ljubljansko "Slovensko društvo kot osrednje in vzor za druge. Graška "Slovenija" pišeš Ljubljana je Slovenije srce. Vi sto in bodite glava vseli obmejnih slovanskih družb. Ravnajte nas, karkoli sklenete v prid naroda, bo nam po volji ino radi bomo Vam po celi svoji slabi moči postrezni samo, dia nam na znanje das tos kaj in kako".
Tudi časopisje se je v tem letu razbohotilo„ 4. julija izide v Ljubljani prvi slovanski politični časopis " Slovenija ", katerega urejuje Matej Cigalo» Zahteva lista v katerega dopisujeta tudi
Korošca Matija Majar in Andrej Einspielor, je Zodinjona Slovenija s svo jim postavodajnim deželnim zborom» poleg drugih izide v Ljubljani pod uredništvom Malavašiča prvi slovenski uradni lists Ljubljanski Öasnik"
Kot žo roceno so v tej dobi naša politično zahtevo bile e še dokaj megleno in politiki, ki so šolo iskali prav/ smer poti v bodo čnost, niso bili v pcpolnem soglasju. Kiso se še popolnoma mogli nasla njati na vol io ljudstva, ker to šo ni bilo popolnoma narodno zavedno. Kmečki poslanci nočejo sodelovati z gosposkimi, kor jim ne zaupajo5 še so razdeljeni na dožolo in glasujejo, da so deželne mojo no smejo odpr raviti. Toda kljub tomu so že pojavijo precej odločno zahtovo te dobe: Zodinjon „ Slovenija z ustavodajnim zborom v Ljubljani, priznanje enako pravnosti Slovenščino v uradu in soli, zahteva po vseučilišču, nozavis nost Avstrije od Nemčijo in odprava carinske mejo proti Hrvaški.
Vso to zahtevo, čoprav niso uspelo v glavnem , pa so nam mnogo pridobile vsaj na nekaterih poljih v uradnih krogih so pričoli priznavati pravico Slovenščine in Ljubljanski gubornij jo pričel objavljati svoje odločitve v obeh jezikih ter zato nastavil prvega uraclneg' ga provajatolja» Glede šol je bilo za Slovence v tem času kaj slabo pro skrbijono. Bilo so v glavnem v rokah duhovščino in ugodno za nas jo bi lo, da so na vplivnih mestih delovali duhovniki, ki jim lahko postavimo Častno mesto mod narodnimi preporoditelji s na Kranjskom Ravnikar, 11a Koroškem in Štajerskem škof Martin Slomšek, na Goriškem Stanič. V glavnem so na podeželju delovale nedeljsko šolo, ki so bile vodene v slovenskom jeziku. Šolo v mestih pa so bilo izključno v nemščini. Za šolo godnih otrok v tem lotu jo bilo 57,ol6, v šolo pa jih jo hodilo lo 11.Ó32.
Bloiwois in Slovensko društvo so zahtevali da se ljudske šole pomnože in izpolnijo učni načrti tor da "slovenski jezik obširnojs še pravico zadobi kot zdaj". Šele v 2. septembru I848 ministrski odlok uredi, da se mora v vseh šolah v bodočo poučevati v materinščini. Toda ta odlok se jo posebno v šolah na Štajerskem in Koroškem zanemarjal, kj kajti dodatna odredba ministrstva je dojala, da naj so v materinščini uči le, kjer jo učitelj toga jezika vešč. Namškim oblastem je bilo pa kaj lahko najti učitelje neveščo Slovenščino. V višjih šolah jo bil do voljon pouk Slovenščine le "akc je to potrebno". Po večini so potem Slovenščini poučevali slovenski profesorji brezplačno»
Doba svobode I848 jo bila prekratka, da bi prišlo do večjih pridobitev za Slovence. Ko jo 1849 stopil na prestol mladi cesar Franc Jožef, jo z novo ustavo pričel odtegovati dano svoboščino, dokler ni z ministrom Bachom uvodol režim, ki se jo spot naslonil na orožništvo in dvignil nomštv) nad ostale narode monarhijo. Z vodno novimi spromombaffii mi zakonov jo uvedel cenzuro, razpustil vsa politična društva, ter prepovedal vsako politično delovanje. Vso, ki so so poprejo vmešali v polili tično delovanje so dali pod strogo policijsko nadzorstvo in tako jo bilo tudi politično delo Slovencev za nekaj let popolnoma zaustavljeno, vezi mod slovanskimi narodi prekinjeno in slovenskim študentom zabranjeno študirati na univerzi v Pragi. Toda some zasejano I848 jo klilo daljo, čeprav prikrito» Nove generacije so doraščalc. Mladina, ki so jo
navdušila ob "pomladi narodov" jo postajala zrela, da prevzame mosta Starih". Prišlo je leto i860 in z njim 2o. oktobra takeimenovani oktoberski diplom s katerim jo cesar pod pritiskom razmer spet pr our ost dil državo. Da ohrani monarhijo jo dovolil pokrajinam vocjo a vt onorasse nost, v Icatori naj bi so posamezne narodnosti celi monarhiji v prid primerno razvijalo in napredovale. Friznava enakost podložnikom pred postavo, svobodo bogoslužja in pravico do javnih služb« S tem so bili zopet podani pogoji za nadaljne politično dolo v dobrobit Slovenskoga naroda. Naslednjo dobo bi lahko karakterizirali kot dobo ucvr-šcevanja narodno zavednosti in odkritega boja proti ponemčovanju. Zopet so glavno togo toga dela prevzeli maloštevilni izobraženci, ki so bili ljudstvu vso hkrati: narodni buditolji, politični voditelji, pes niki, pisatelji, organizatorji in gospodarstveniki. Nadeli so si idejo 1848 leta spraviti v življenje. C-lavne uspehe so imeli v svojem bo
ju za uveljavljanje Slovenščine v uradu in šoli. Toda dolo ni bilo lahko. Boriti s t. jo bilo treba na vso strani, proti tujin očitkom pani slavizma in protidržavnega rovarjonja tor proti mlačnosti nekaterih slovenskih uradniških slojevin nezadostni bojevitosti narodnih mas.
Takoj po objavi februarskega patontaso za 2o. marec I86I bile razpisano volitve. Ljudstvo je bilo seveda premalo pripravljeno. Političnega lista razen mlačnih "Novic" ni bilo. Slovensko društvo pa sejo pod vladnim pritiskom razšlo žo lota I853. Zato je bil uspeh Slo vencev pri teh volitvah lo skromen. Že pri drugih volitvah I867 je bi lo mnogo boljo» Na Kranjskem so dobili Slovenci večino v deželnem zbo ru, na Štajerskem so skočili od enega na osem poslancev. V upravno po litičnem ožiru pa smo bili še vedno v zagati. Razdelitev na pokrajine je še vedno ostala, ker se po februarskem patentu država organizirala po zgodovinskih enotah . Le v tem ozira pa Slovenci edini od Avstrijskih Slovanov nismo imeli izhoda, kajti edine naše zgodovinsko kronorst vine so bile Kranjska, Štajerska, Koroška, Goriška in Istra» Vsako združevanjo ali menjanje deželnih meja je bilo dovoljeno le s pristani: kom deželnih zborov. Naravno ni bilo v interesu Štajerskega ali Koroš koga deželnega zbora, da del svojega ozemlja izgubi in ga priključi Kranjski, ki jo edina imela slovensko večine.
Lota I865 je cesar začasno razveljavil ustavo z namenom, da se razširijo pravice posameznim deželam. Zato so se 24. in 25-septembra sešli v Mariboru slovenski politiki, da si natančno začrtajo smernice svojih zahtev v bodočnosti. To so bile že' daleč odločnoj» še od skromnih začetkov lota I848. Zahtevali so, da morajo vsi uradni ki med Slovenci biti zmožni Slovenščine, da se mora v vseh slovenskih krajih Slovenščina upoljati kot učni jasik v ljudskih šolah in učni jezik za polovico predmetov v srednjih šolah, Zahtevali s:> slovensko pravno fakulteto ter odstranitev deželnih meja Oer ustanovitev notranj jeavstrijsko upravno skupine, ki bi obsegala Kranjsko, Koroško, primor s ko ? Istro, Trst, Goriški kras in Štajersko.
Dualizem, to je razdelitev državo na avstrijski in ogrski dol je povzročil v slovenski politični javnosti preobrat. 2. soptombs-ra 1869 so se v ljubijani spot sestali slovenski poslanci. Uvideli so
da jim široka samouprava dozel, osnovanih na zgodovinskih mejah nikdar no bo v korist, ker bodo v deželnih zborih vodno v manjšini in za tegadelj se njih glas ne bo slišal« Uvideli so da bo za Sloveneo najkoristnejša pot močen centralni parlament, kjer bodo njihovi zastopniki nastopali kot enotna, skupina ter si istočasno našli oporo v osta lih jugoslovanskih poslancih« Froglasili so, da je edini zadovoljivi način za Slovence ustanovitev Zedinjene Slovenijo, Na žalost pa te svoje zahteve niso mogli sprovesti, deloma, ker so jim Cehi in ostali Avstrijski Slevani odrekli zadostno pomoč, doloma pa radi neodločnosti poslancev kranjskoga deželnega zbora»
Dolo za zedinjeno Slovenijo pa so jo kljub vsemu nadaljevalo s peticijami, spomenicami, po časopisju, shodih, zborovanjih, v deželnih in državnem parlamentu» Iz teh časov so pomembna imena med slovenskimi politikis ar» Vošnjak, dr. Zamik na Kranjskem, na Koroškem Einspielen in poslanec Toman;,na Goriškem poslanca dr, Tonkli in dr. Zigon, ki sta v goriški deželni zbornici žo 30, oktobra I869 vložila interpelacijo za združitev vseh slovenskih pokrajin. Sole loto kasneje 3o. avgusta I870 jima je sledil kranjski dožoini zbor z adro-sami v katerih govori o potrebi združenja vseh pokrajin, koder prebil va slovenski narod v eno celoto. Naslednje loto pa so napravili šo ko rak naprej s pismom isto vsebine, katerega so poslali 14• novembra I87I ministrskemu predsedniku grofu Ho.a.nwartu. Leta I878 pa so vsi slovenski poslanci podpisali •ismo naslovljeno cesarju s prošnjo za ustanovitev upravne enoto za vse kraje kjer prebivajo Slovenci«
Ljudski sloji so v tem boju stali sklonjeno za politiki. Misel zedinjene Slovenijo so zanesli med narod "tabori". Bili so to shodi velikih množic pod milim nebom.
Prvi tak tabor je bil sklican v Ljutomer, kjer se jo ob velikem navdušenju ljudstva vršil 9. avgusta i860. Mesec dni kasnojo je bil uspešen tabor v Žalcu. 18. oktobra pa v Sompasu na Goriškem. Tabore na Štajerskem so organizirali na predlog F. Levstika po češkem zgledu dr. Matija Prolog, dr. Valentin Zamik, dr. Jakob Pio j in Župnik dr. Karel Lavrič»
Tabor v Vižmarjih nad Ljubljano, 1J. maja l869, katerega se je udeležilo okoli 3o .000 ljudi, jo bil tako mogočen, da je tedanji deželni predsednik Conrad, v strahu za javni red in oblasti, zaprosil za vojaško pojačanje ljubljanske posadke.
Kljub temu, da so potem vladne oblasti začelo to tabore ovirati, so se še istega leta vršili 'tabori v Sevnici, ( 2 maja), v Ormožu ( 8. avgusta), lota I870 so se vršili tabori v Sežani, Tolminu, Cerknici, Vipavi, Karoli pod Hadgono, Kubedu v Istri, Bistrici pri Pliberku na Koroškem, V naslednjih letih so tabori radi vladnega pritiska zamrli. Obnovili so se šele leta I878, in to le na. Primorskem, kot protiutež rovarjenja Italijanov.
Ti ljudski tabori pomonjajo važen prehod narodno-politic• nega udejstvovanja iz ozko omejenih trških in mostnih krogov na širšo in samostojno politično torišče. Široke plasti naroda so na toh taborih glasovalo za združitev vseh Slovencev v enem upravnem telesu ter
za enakopravnost v šoli, uradu in cerkvi.	.	_
(Nadaljevanje sledi
+++++++++++++-I-++++++++++++++++++++++ '--H-++-H-++H M HI I M M I H-H
Upravni odbor
slovenskeg/ prulìtvà u'ddoitrjt^
obvešča da se "bo
v v
14, rodna 1 o t n a s k u p s c i n a SDN
vršila v nedeljo lo. novembra, I9Ó8 ob 7o uri zvečer
v Slovenskom domu, 3 7 la Park fir o o t, VTorth Carlton ,
v i iskreno v.-blj'ti
Za SLOVENSKI P L E S, ki bo dno 25., oktobra t 1 v Proadmoadows Town Hall, bomo inoli na razpolago približno ^C vstopnic pri vhodu v dvorano - To z. tisto,ki si jih niso inoli cas nabaviti v prodprodaji.
, , ,	Zazol.ieno .io, dr, bi vsi prisotni bili oblečeni v vocorno
oblo ro	~ "	v
obleko,gospodje vsaj v temne. s toni borno povdarili svečanost plesa
pred tujimi gosti,
prosimo, da ste v dvorani najkasneje do uro, ker bo ob 9o30 krat.k spored v zvozi z proslavo in obiskom predstavnikov drugih. slovenskih društev v '.vstrali^i. Dostojnost zcliteva, da vlada v dvorani mod sporodom popolna tišina.
ICo sto v dvorani no odvrzito vstopnic, kajti potrebovali jih bosto kasno jo kot srečke pri brezplacnom nagradnom žrebanju, ki so bo vršilo okoli polnoči.
Za vse 0110, ki so z nimajo za ustanovitev smučarskega odseka SDM, bo v dvorani pripravljena posebna miza., pri kateri so bodo lahko pogovorili z organizator jom odseka g„ p Oesnikom.
pijaco morate prinesti sobo j„ ve cor ja. pa. bo na razpolago v jedilnici za, zelo zmerno ceno, kakor zo običajno.
prosimo, da oiroko, vsaj one izpod deset let starosti no pripeljete na z...bavo- pustite jih tokrat doma pod primernim verstvom,
-H-+++++-I--H-++++++++++++++++++++++-I-H-+++++++ ;-+++++++++++++++++-!-+++++++++++++++++
Ker jo ta številka "Vostnika" predvsem posvečena 50 letnici proglasitve neodvisnosti Slovenije, borno vsa ostala poročila objavili v naslednji utovilki.
■++++++++++++++++++++■)-++++++++++-H-+++++ :-+-)-+++++++++++++++++