fallllu platana t gotoTinl. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. ......... i i « Cena pos&meini številki Din 1*M. časopis eo trgovino^ lndustrQo In obrt odi); Samteinan oiemlje SHS: letno 180 Din, u % leta 90 Din, ta. H leta 45 Din, ■Metno 16 Din; u inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži >e V Ljubljani •TMOfinf š J h .T7\ rr r • r- i i i Min f. Fk v f; n« ? nifffii; i r i * * < Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. tt. Dopisi «e ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani HJiS. leto xn. Telrtaa St. 8552. LJUBLJANA, v soboto, dne 18. maja 1929, Telefoa *t. 2552. ŠTEV. 58. Univ. prof, dr. A. Ogris: Nova zanimiva publikacija o gospodarstvu Slovenije.* »Gradivo za statistiko trgovine, obrta in industrije v Sloveniji«;. Uredil dr. Fran Win-ririkšanio' d^nes drtigo oceno , pmnanega. strokovnjaka o tej1 ibogati .pri- tike Sloivtrinr0|U-yanje ®ospo^a^e stati' .<<>7m*p iilloftv' ojajaL,. 0 terminologiji »obrti« in »industrije«, ne q primernosti ali neprimernosti višje ali nižje stopnje v razčlenjenosti, kar se tiče specializacije in diferenciacije posameznih obrtnih panog, in zato tudi niti ne skuša pomnožiti dosedanjega števila raznih shem z lastno »najnovejŠoc. Takšen namen bi $e ne ujemal z namenom publikacije kot celote'Itajti ako naj bodo izsledki vseh pet izkazanih let med seboj primerljivi, se je moralo nabiranje gradiva tudi za najnovejša leta izvršiti po istih načelih, po katerih je bilo zbrano za 1. 1902. in 1912., t. j. enostavno po posalmežnih bbratih in brez Ustvarjanja novih kategorij, oziroma drugačnega sistematičnega spajanja posameznih skupin in kategorij. Netočnosti, ki jih v zelo industrializiranih deželah vse polno prinaša la metoda, pri nas- seveda Sjicoro. da izginejo, ker je pri n^jfnanj 95% vseh primerov obrat, firma in podjetje eno in i§to. Tudi so, kakcjr praktičnemu ! namenu te publikacije edino ustreza, obrati zbrani po naravi izdelka; krajevno stavno enoto tvori tehnična edi-‘nica, ki je pa v nasipi še dosti enostavnih razmerah, brez nekaj malo izjčsm, zlakti v p^vih dveh števnih le- ffrfas. »hm***- ■» : PtiJjltkacijA prknašar gradivo, obrano na 7 obširnih, večstranskih tabelah. Prve štiri prikazujejo stanje obrt-nosti v naši deželi v letih 1902. in poslednje tri pa stanje kbricem % 1925:, 1026.. iri 1927., Tb okolnost je treba posebej1 poVdariti, kei1 'prfm6r-ja\ya teh pitero stanj prikazuje obenem razvojno gibanje slovenskega gospodarstva sploh, njegdvo dinamiko, ne' le trenutno stanje v posameznih Zgodovinskih razdobjih.'. TfrovinSki obdati' l.,l'962.ylH 1912. ‘§6 podani pci skupinah sofbdrifh Vrfet, sicer pa jfc 'spcjdljalizačija po pošariiez-tiih vr$ah skoz in skoz varovana. V krajevnem 6'£Hi‘ ?e; specializacija v omehjenih prvih dVeh letih ravna po politjČrtih Okrajih, v pošledPiih treh letih pa .gre dalje ih nudrpodafke po davčnih 'okrajih. Na t'a načni je riaštal iiravi gospodarski, zemljevid slovenske dezfele V naši državi. Ne SMdiŠ do podrobnega samo, s Sim 'se posa'mezni okraj lahko ponaša; kac-aa ^vi pogled spoznaš, kaj mu manjka in kje je zaostal. Po teh podrobnih podatkih sestavljen kartodiagram bi bil dobro pedagogično sredstvo in za gospodarske razstave vrlo nazoren. Povsem napačno bi sodil, kdor bi mislil, da bi bila zbornica bolje storila, Če bi publikacija- vsobovala kar podrobno obdelaV.o in če bi vsebino' podala v nekaj definitivnih sumarnih tabelah. Baš v tem jo vel*k-iteMijene zasluge, da se ni straSflfe vetjih izdatkov in (la je izdala »adivo za statistiko namesto definitivn^atatistike. Sicer je tudi to gradivi dojfreeejšnje stopnje obdelano, vbriflg^ pa^r^važno *in a6br0, da se obdelava prekine baš. tann kjer pričenja praktična uporaba 4)},.znanstvena interpretacija nadalje- 1 vati obdelavo vsaka po lastnih potrebah in z lastno presojo. Kakor 'jo da-ries pojmujemo, ’je statistika §e zelo ml^da veda in o njenih metodah, te- 1 ciretiČnih in 'tehničiiih,' je med žnan-štvoniki mno^o več trdih načelnih sporov, kakor bi se‘na’prvi pogled rticglo domnevati.' Njene inetode se še stalno izpopolnjujejo. Zaradi tegA je zbo.rnipa^ 'p^m&ala. .^loiliiiti^ria ko ' jfeL izdaja' gratnvo,.' he ‘ ta končhe ?u-fnarne',r6žuitatel Katirštoo je, ga takoj \ ^okdo obdela.1 obdelalo pa se bo lah-ko'tudi kad^rll(ij'i; pozneje,: kojbodo še Razširjena obveznost zavarovanja valute. Trgovec z deželnimi pridelki nam piše: V zadnji številki Vašega cenjenega lista ste poročali, da se je obveznost zavarovanja valute pri izvozu razširila tudi na nekatere predmete našč Stroke. To razširjenje pomenja za našo stroko novo oviro za trgovsko poslovanje in novo otežiteV naših trgovskih stikov z inozeinstvom. Cene blaga v naši stroki jako Varirajb. Vzemimo samo sertie ža deteljo. Poleg se-meiia, ki se smb po predpisih prodajati pri nas, pridelamo tudi precej blaga, ki za naš trgovski promet ni sposobno. To blago smo do sedaj po nizkih cenah spravili v denar ^ ihožem-stvo, ki ima porab' jtudi zanj in ga večkfdt išče; Ako n^j'se ^avardje valuta za to manjvredho blago po polni vredribstl, dasi'predstavlja samO neznaten1 del vredhoSti polnovrednega blagh, 'nam bo i^einogdče to yrsto blaga prodati in gk bomo prisiljeni zmetati Enostavno 'nja ^hoj^sčel Težave imamo tudi pri' 2^vai,cvppju drugega blaga, ya prinidr pri fižolu, čigar dnevna cena n^ dok^^e jedno Ih pri vseh’ vrstah v cenovH^ku določene cene. Nujno poffetno bi bjlo, aa še1 vsaj glddc, dtp^elhrh 'prjdeljkbv. prilagodi Ice-novnlk dej&nskiAi ražmt^ram irf izlbči iz njega vse vrste blaga, za kiiter^-ce-ne Izdatno Varirajo, da se tako pospeši izvoz, ki bi bil 'siefer' J ~ n:i. , Gradivd-r. Oho'nam Slika gospodarsko prizadevanje čele generacije ter’ baš oni del iiaŠe gospodarske fe^odoVihe, V kateri smo se po ‘tblikih .stoletjih postavili nekoliko bolj na lasthe noge.‘Kdor se'količkaj zalima zi gospodarstvo Slovenije, si bd'kttjig6 moral omisliti, potrebna pa bo tudi vseni ohim^ki^o ex blficio poklicati!; zanimati ža 'slovansko gospodarstvo iz kakršnihkoli razlogov. Mbrda'bomo've^dai1 tudi v SloVeuiji kmalu toliko' natpr^dovill,, da ile bo pomembnejšega ^cispodarskega podjetja, ki v svojih prostorih ne bi ime- lo posebnega kotička v omari’, kjer se sproti in redno: zbira dftmača go-'spodai^ka' Statistična literatura, 'zlasti pa' ptiblikacije1 glaVne ^tahdvskointe-resne kbrporacife. V tem pogledu' bi niaSa podjetja lahko malo’ 'bolj posnemala ona v gošpodareko bdi j riapred-rnift’^želto ,fo m r>(' f njn.i}« fH!!f:dfti državnih in samoupravnih cest. , ' ' ‘V nastopnem priobčujemo glavna določila novih zakonov: aniesido (ti ;« •>(<•.• > onvoiqyoi«®8 a) Zakoni o državnih cestah. “ Zakon v prvfeM‘d^In podaja pojem drž^Vne ceste, določa, da so mostovi 'fn druge naprave za Olajšanje prometa'na cestah SestaVni del državnih cest in navaja na to, katere1 Ceste v naši državi sfe smatrajd za državne. V Sloveniji so proglašene za dffcaVnč sle-dewcestc: f>nvmq«oOT*8 1. Maribor—Ptuj—Orniiož (M zVeze 'ž d^žaVnp cesto Varaždin—Jakovec; ’ ’'M etlika—Suhor—Novo m‘esto'; Š.,'6ako,vec—Dolpja Lendava—madžarska državna meja; ni.nnmin 4. Ljubljana—Vrhni^a-^Logatec- pianipa—italijanska dr/^a,meja; 5, Ljubijana^rTrojane—Celje—Ko-.njice — Slov. Bistrica —n Alaribor—$t. , JljT-avstrijska držav»a,,me.ja. j. Vse ostale ceste; ka niso; navedene, so samoupravne, peste. ,«!, v cX V prvem delu je še važna določba, da se 'državne ceste in k njkn spadajoče :napravei in zemljišča ne morejo priposestvati in odtegovati ' svojemu namenu, kar bo> brez dvoma preprečilo mnoge pravde* i«p a». i ,i Drugi del zakona ureja projektiranje in graditev cest, razlastitev za cestne namene in vzdrževanje>in nadzorstvo cest. Širina cest 'smetiznašati 5 do 6 m ali 6 do .9 m. Graditi- se smejo nove ceste in popravljati že obstoječe, samo po načrtih, katere odobri minister za gradbe. Za gradiv cest potrebna tehnična preddela so proti . odškodnini dovoljena tudi na tujem zemljišču. Za ceste .potrebna,zemljišča se,smejo razlašoatv proti primejrnijodškodnini, po predpisih q jazJaščanju nepremičnin za, pplošne narodne potrebe. Pobiranje kamenja,. i:peska in sipe iz javnih rek je brez odškodnine dovoljeno) vendar pa samo na krajih, katere določi gradbena sekcija. Ceste upravljajo cp^arji in. cestni nadzorniki pod vrhovnim, nad^rstvo^mini-strstva za gradb^., , j’. ‘ , Jako važen je tretji d,el zakona, ,ki ureja vprašanje, k$fo ,se pokrivajo stroški za gra4bo, jn .vzdrževanje državnih cest. Državnp, cešt,e se grade in , v^dr^ujejo, iz .državnih sredstev. , Ako,,gre državna, cesta, preko .mesta ali trga, mora (ijositi stroške, kolikor presegajo normalne stroške za vpdr-Ževanje, cest zun^j strnjepih naselij, tjpti^ha o^lpa. V tejpa delu zakona so normirani tudi izredni prispevki za vzdrževanje prekomerno porabljene državne ceste. (Prispevki se določijo s sporazumom med gradbeno sekcijo jn onim, ki cesto prekomerno izkorišča. Biti morajo toliki, da do cela pokrijejo vse večje stroške. Sporazum stopi v veljavo, čim ga odobri gradbena direkcija. Ako je sporazum nemogoč, določi prispevek gradbena direkcija. Pobrani prispevki se porabljajo izključno samo za vzdrževanje onih cest in dela, za katere so se pobrali. 'Kadar je na državnih cestah promet nemogoč vsled elementarnih nezgod (snežni zamet, naliv po nevihtah itd.) je srezki poglavar na zahtevo gradbene sekcije dolžan, odrediti porabo ljudskega dela (kuluk) za odstranitev prometnih ovir. Kuluk razdeli župan občine, v kateri je nastala prometna ovira. Postavljanje mitnic na mostovih in uvajanje mitnic na državnih cestah je prepovedano. Že obstoječe mitnice smejo pobirati mitnino samo do poteka pogodbe — (koncesije). Zakon je stopil v veljavo dne 13. maja 1929. Po prehodnih določilih je dobil minister za gradbe pravico, da izda uredbo o vzdrževanju cest, mostov in drugih objektov na državnih cestah in o službenih pravicah in dolžnostih, kolikor že niso urejene z zakoni. Minister sme dalje predpisati z uredbo, kako je zaščititi javne ceste, mostove in druge objekte, omejiti sme, ali celo zabraniti vožnje z gotovomi vozili, ako to zahteva interes ceste, predpisati sme težo in brzino vozil in v obče vse ukreniti, kar je potrebno za zaščito javnih cest in za zavarovanje neoviranega cestnega prometa. b) Zakon o samoupravnih cestah. Delitev. — Gradba. — Pokritje stroškov. Samoupravne ceste so: a) oblastne ceste II. reda, b) oblastne ceste II. reda (okrajne), c) občinske ceste I. in II. reda in č) železniške dovozne ceste. Samoupravne ceste razvrsti po zaslišanju prizadetih samouprav oblastna samouprava, občinske ceste pa občinski odbor proti odobritvi višjega samoupravnega oblastva. Samoupravne ceste sme vsakdo porabljati v obsegu, ki ga dopušča namen ceste. Graditi se smejo po oblastno odobrenih načrtih, katere odobri ministrstvo za gradbe, odnosno gradbena direkcija ali oblastna samouprava. Pri poškodovanju oblastnih cest po elementarnih nezgodah in drugih prometnih ovirah so dolžne občine, da brez odlaganja ukrenejo, če treba tudi z ljudskim delom, da omogočijo vsaj najnujnejši promet. Za gradbo novih ali prestavitev že obstoječih oblastnih cest nosi polovico stroškov oblastna samouprava, polovico pa cestni okraji, ki bodo imeli od teh cest neposredno korist. Stroške za vzdrževanje oblastnih cest I. in II. reda trpi ’/« oblast in l/» oni cestni okraji, preko kojih te ceste peljejo. Oblast mora od celokupnih oblastnih doklad odmeriti za vzdrževanje cest najmanj 80%. Občinske ceste I. reda se grade in vzdržujejo iz občinskih sredstev in prispevkov cestnih okrajev in oblastne samouprave. Posebno pravico ha tak prispevek imajo občine, preko ko-jih ne pelje niti ena oblastna cesta. Občinske ceste II. reda grade in vzdržujejo občine praviloma iz doklad na neposrednji davek davkoplačevalcev iz onih krajev, kojim je cesta v prvi vrsti namenjena. Posebni prispevki — Mitnice. — Državni prispevki. Kdor povzroča znatno večje stroške za vzdrževanje samoupravnih cest nego ostali interesenti, je dolžan plačati vsako leto izredni prispevek za prekomerno porabo ceste. Prispevek določita sporazumno izredni porabnik ceste in okrajni cestni odbor, če gre za oblastno cesto, odnosno občinski odbor, če gre za občinsko cesto. Ako se sporazum ne more doseči, določi prispevek oblastna samouprava. Postavljanje mitnic na samoupravnih cestah je prepovedano. Mitnino smejo že obstoječe mitnice pobirati samo dotlej, da poteče dovoljenje. Posebne pravne obveze, kolikor obstoje za vzdrževanje posameznih cest, ostanejo neizpremenjene, smejo se pa omejiti ali celo ukiniti, ako so se razmere izza nastanka obveze izpreme-nile. Za gradbo večjih, del na oblastnih in občinskih cestah v težkem terenu imajo občine pravico na prispevek ministrstva gradbe. Poraba ljudskega dela. Poraba ljudskega dela je v novem zakonu fakultativna v toliko, da smejo samouprave poslužiti se ljudskega dela za gradbo in vzdrževanje cest sa-i mo, ako teh del ne bi mogle izvršiti iz lastnih denarnih sredstev. Ljudsko delo je dolžan opravljati vsak moški za delo sposoben prebivalec na področju dotičnega samoupravnega telesa v starosti od 18 do 55 let. Kdor ne bi hotel osebno delati, se more odkupiti. Plačati mora toliko delavskih dnin, kolikor dni bi bil dolžan opravljati kuluk. Odkupnino so dolžni plačati poleg vseh državnih, oblastnih in občinskih nameščencev tudi vsi oni davkoplačevalci, ki niso dolžni osebno opravljati kuluk, n. pr. radi starosti, spola itd., ako plačajo preko 100 Din neposrednega davka. Radi izmere osebnega dela, odnosno odkupnine se smatra za enoto: Pri osebah, ki plačajo: do 200 Din davka: 1 dan, do 500 Din davka: 2 dneva, do 900 Din davka: 3 dni, ; do 1.400 Din davka: 4 dni, ’ do 2.000 Din davka: 5 dni, (Jo 2.700 Din davka: 6 dni, do 3.500 Din davka: 7 dni, do 4.400 Din davka: 8 dni, do 5.400 Din davka: 9 dni, do 6.600 Din davka: 10 dni, do 8.000 Din davka: 11 dni, do 10.000 Din davka: 12 dni, preko 10.000 Din neposrednega dav-ka za vsakih nadaljnih 3000 Din po 1 dan več. V enem letu se sme ljudsko delo vršiti največ po 3 enote na oblastnih in po 3 enote na samoupravnih cestah. Davčni zavezanci, ki imajo tovorjie vozove z vprego ali tovorne avtomobile, so dolžni staviti ta vozila na razpolago. V tem primeru se ena dnina računi za tri , odnosno pri avtomobilu za šest dnin. Vsakdo opravlja delo v svoji občini, le pri oblastnih cestah tudi izven občine, vendar pa ne izven svojega okraja. Uprava. Samoupravne ceste upravljajo oblastne samouprave, okrajni cestni odbori in občinski odbori. Okrajni cestni odbori obstoje iz 7 do 20 članov, ki jih volijo občinski odbori. Okrajni cestni odbori imajo določen delokrog in imajo vse pravice in dolžnosti samouprav. Kjer obstoje okrajne samouprave, preide delokrog n« okrajne cestne odbore. Uprave samoupravnih cest nadzorujejo državna upravna in policijska oblastva. * * * Nova ureditev cestne zakonodaje je lepo delo, ki se v glavnem drži načel, ki so veljavne pri nas že po dose-, danjih zakonih. Trdote, katere je vseboval prvotni zakonski načrt, je zakonodajni odbor v celoti izločil. Ostala pa so v zakonu nekatera določila, ki so trda, vendar pa ne nova. To so določila o izrednih cestnih prisprevkih 'n o fakultativnem kuluku za samoupravne ceste, katere so vsebovali že dosedanji zakoni. Izredne prispevke nalagajo tudi najnovejše zakonodaje, ki se postavljajo na stališče, da ni nihče upravičen prekomerno ukori-ščati ceste brez odškodnine, ker bi bi- li sicer oškodovani drugi davkoplačevalci, ki bi bili dolžni prispevati za cesto več nego imajo od nje koristi. Fakultativen kuluk za občinske ceste tn pota je poznal že naš dosedanji občinski red in proti njem, v tem obsegu^ kakor se pri nas že izvaja, ni bilo slišati tehtnih pomislekov. Nasprotno, v gotovih primerih se smatra za edino možnost, da se občinske ceste in pota vzdrži v porabnem stanju brez posebnih denarnih žrtev prizadetih Projekt zakona o izkoriščanju vodnih sil. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je izdelalo ponovno načrt zakona o izkoriščanju vodnih sil. Ta načrt se v nekaterih podrobnostih razlikuje na-pram projektu iz 1. 1927 in napram podrobnemu projektu iz 1. 1928, vendar pa vsi načrti temelje na enakih načelih. Ministrstvo v novem projektu ni vpoštevalo pomislekov, ki so bili podani po interesiranih gospodarskih korporacijah. Zato se je 16. t. m. v Ljubljani vršila konferenca, ki sta jo sklicali sporazumno Zbornica za TOI in Zveza industrijcev; konferenci so prisostvovali tudi zastopniki inženirske zbornice in elektraren ter velikih industrij. Predsedoval je rektor univerze dr. Milan Vidmar, poročilo pa je podal tajnik Zveze industrijcev dr. A. Golia. Ugotovljeno je bilo, da je projekt zgrajen na osnovni tezi, da so vse vodne sile državna last, iz česar sledi opasna določba, da preidejo vse hidroelektrične centrale po poteku koncesijske dobe v državno last z vsemi pritiklinami in neobremenjene. S tem postanejo: res extra commer-cium. Po mnenju konference nasprotuje to zdravim načelom gospodarstva in bo namesto pospeševalo, zaviralo elektrifikacijo dežele. Zahtevajo, da preidejo objekti v last države le proti pravilno odmerjeni odškodnini. Zato je konferenca sklenila, da brzojavno zaprosi ministrstvo, da se ta predlog ne uzakoni, dokler ne bodo prizadete korporacije predložile svoje obraz-ložbe in predstavke. V tem smislu se je obrnila konferenca tudi na druge gospodarske korporacije, da podprejo te njene zahteve. Na podlagi sklepov konference sta tako Zveza industrijcev kakor Zbornica za TOI poslali svoje brzojavne predstavke tako g. ministrskemu predsedniku kakor g. kmetijskimi ministru. ZAHTEVA PO NOVEM KONKURZ-NEM ZAKONU. Jugoslovansko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je na svoji seji dne 15. t. m. razpravljalo o škodi, ki jo trpijo upniki zaradi velikega števila konkurzov in zaradi zastarelosti in neenotnosti zakonitih predpisov pri insolvencah. V zmislu storjenega sklepa je bil poslan ministru pravde naslednji brzojav: »Vse večje naraščanje konkurzov resno ogroža vse gospodarstvo. Zastareli in dolgotrajni konkurzni postopki nikakor ne ščitijo interesov gospodarskih krogov, temveč uničujejo konkurzno maso in povzročajo nove insolvence. Prosimo, gospod minister, da bi uvaževali te razmere in ^a bi čimprej predložili nov konkurzni zakon kakor tudi zakon o poravnavi izven konkurza, pri čemer izvolite uvaievati naše svoječasno stavljene predloge.« Kvalitetna mamka Zahtevajte povsod 1 občanov. — Glavno važnost polagamo pri novem zakonu na to, da je opustil prvotno namero, pobirati na vse vrste raznih vozil posebno davščino. Ta namera je vzbudila med prizadetimi lastniki vozil razburjenje, med obrtniki, ki se bavijo z izdelovanjem, popravljanjem in med trgovci, ki prodajajo razna vozila pa upravičeno skrb, da bo nameravana davščina kvarno vplivala na njihovo obratovanje. Vsled tega smo zakonodajnemu odboru hvaležni, da je uvidel nevzdržnost take davščine in jo elimeniral iz zakona. Ponudbe in povpraševanja. Občni zbor gremija trgovcev v Kočevju. V nedeljo 12. maja se je vršil v Kočevju občni zbor gremija trgovcev, ki ga je otvoril in vodil gremi-jalni načelnik g. Mat. Rom. Iz poročila načelstva posnemamo, da je štel gremij z dnem občnega zbora 191 članov, 19 pomočnikov in pomočnic ter 28 vajencev in vajenk. Blagajniško poročilo se je soglasno odobrilo in podelil odboru absolu-torij. Proračun za tekoče leto izkazuje Din 10.970-— izdatkov in se z dohodki krije. Gremijalna doklada je ostala nespremenjena in znaša za večje trgovske obrate 60 Din, za manjše pa 30 Din. Na podlagi odlok$ velikega župana ljubljanske oblasti se je uvedla obligatorna zdravniška preiskava vajencev. Na predlog g. Koritnika je dovolil občni zbor pogorelcem v Kočevski Reki podporo 5000 Din. IX. Ljubljanski mednarodni velesejem. VISOKO ODLIKOVANJE LJUBLJANSKEGA VELESEJMA. Kot poprejšnja leta obstoja naše institucije, tako je blagovolilo Nj. Vel. kralj, počastiti tudi letos našo gospodarsko ustanovo s svojim pokroviteljstvom. S tem je dal kralj izraz vidnega zanimanja za naše narodno gospodarstvo, kar je našim gospodarskim krogom v veliko zadoščenje. • * * LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU. Da ustreže zahtevam modernega poslovanja in željam razstavljalcev ter obiskovalcev Ljubljanskega velesejma, bo Ljubljanska kreditna banka tudi letos otvorila na velesejmu, ki traja od 30. maja do 9. junija svojo ekspozituro in menjalnico. Upamo, da bo s tem ustreženo domačinom in tujcem, ki bodo lahko opravili vse v ljanf.no stroko, spadajoče posle takoj na licu mesta. • • • šolska vodstva, pozor! Letošnji Ljubljanski velesejem se vrši od 30. maja do 9. junija in pada torej še v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša Uprava ljubljanskega velesejma, da naj svoje majske izlete urede tako, da si bo mladina v zvezi z izletom za-mogla ogledati tudi velesejem. Na vele-sejmu bo zbrano prilično vse, kar za-more zanimati tudi mladino in dvigati njen narodni ponos. Kajti večina razstavljenih predmetov je ustvarila slovenska roka in slovenski um. Razlaga pod vodstvom strokovnega učiteljstva bo mladini y največjo korist. Sejmske cigarete. — 300.000 Vardar-cigaret v kartonih po 20 komadov bo danih v prodajo ob letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 9. junija. Prodajale se bodo izključno v obeh trafikah na sejmišču. Zvonovi na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 80. maja do 9. junija. Lepo ubrani zvonovi, uliti od Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, bodo tudi letos peli svojo kovinsko pesem na velesejmu. Na to posebnost opozarjamo naše podeželsko ljudstvo in že sedaj vabimo vse one, ki nameravajo svojim cerkvam preskrbeti nove zvonove, da si pridejo te ogledati na velesejem. Ponudbe In povpraševanja. Tovy. Przem. Chem. Farm. Magister ,Klave,Warszawa, ul. Karolkova 22/24, tvornica kemično farmacevtskih preparatov, išče zastopnika za Jugoslavijo. Tow. Akc. Fr. Karpinski, Warsza-wa, ul. Wolnosci 9, tvornica kemično farmacevtskih preparatov, išče zastopnika za Jugoslavijo. Bubnič Edvard, Sušak, poštni predal 13, želi stopiti v poslovne zveze s tukajšnjimi tvornicami za metle. Trgovina pomorskih in ribarskih potrebščina, Depolo i Stipčič, Sušak, zeli stopiti v stik s tukajšnjimi podjetji, ki prodajajo kaolin (glino). Oober dobiček brez rizika dosežete s prodalo tupadiia v kraiJavM SNS Kmnt. talNk 0 Maribor, Cankarjova as MAGGI '*,h izdelkov za Juhe. PO SVETU. Angleška trgovina poltabrikator išče sporazuma s kontinentalnimi evropskimi tovarnami. Pogajanja producentov dna glede mednarodnega sporazuma o stabilizaciji cen se nadaljujejo in imajo veliko upanja na skorajšnji uspeh. Letošnja produkcija cina bo za ca. 35.000 ton večja kot je bila produkcija leta 1927. Dvignil se je pa tudi konsum, in sicer za ca. 30 odstotkov. Newyorške borzne kupčije v delnicah in trdno ohrestljivih vrednotnicah so znašale v aprilu 8340 mil. dolarjev proti 11.365 milijonom v rekordnem mesecu marcu in 8408 mil. v lanskem aprilu. Nazadovanje ima svoj vzjok v zadnje-časni manjši udeležbi občinstva na borznih kupčijah. Ameriški jekleni trust ima zmeraj več naročil; koncem aprila lanskega leta jih je bilo za 3872 milijonov ton, na koncu letošnjega marca 441il in na koncu letošnjega aprila za 4428 mil. ton. Obrestim mero je Rumunska Narodnp ra na novo zvišala, ih sicer od 8 na izadnje zvišanje se je izvršilo 3le 3. t. m., od 6 na 8%, v teku 14 dni [>rej zvišanje za 314%. Te odredbe so v zvezi s stremljenjem, da se razmere pa rumunskem denarnem trgu konsolidirajo. Zasebna obrestna mera je v Ru-muniji ta^o visoka, da prekaša tudi novo bančno obrestno mero. Škoda d. d. izkazuje 54 milijonov Kč čistega dobička (lani 43 9) in izplačuje dividendo 70 Kč (lani 56); 70 KČ je toliko kot " 40 Tovarno čevljev hoče zgraditi Bata v ApatinU v Vojvodih!; zaposlila naj bi 2000 delavcev. Bata zahteva, da mu da občina Apatin stavbišČe brezplačno na razpolago. Terminsko borzo za baker bodo ustanovili v New Vprku in bp začela poslovati že te dni. Svetovne kovinska trgovina bo dobila s tem nove temelje, Francoski kartel cementa obseg« t5 cementnih podjetij. Smatrajo ga za predstopnjo k mednarodnemu kartelu cementa, do kojega tvorbe bo pa preteklo še precej čas^. Petnajst bombaževih predilnic v Lan-cashire na Angleškem se bo ti^zioniralo. kapital teh predilnic znaša najmanj dya in pol milijona funtoy. BAISSE V PŠENICI. Na pšenični borzi v Chicago je padla pšenica na rekordno baisse. Razlagajo si jo iz uradnega ameriškega cenitvenega poročila, ki naznanja pridelek 595 milijonov bušlov, to je nad 16 milijonov več kot je znašal lanski pridelek. Vsled zelo velikih ponudb argentinske pšenice, diferenc v kanadski farmerski zvezi in tudi vsled izostanka pričakovanega far-merskega zaščitnega zakona so se no-tancije v Chicago nadalje približale notacijam v Liverpoolu, ki so dospele na najnižje stanje po vojski. EKSPORTNI SPORAZUM V ČEŠKOSLOVAŠKI INDUSTRIJI ČEVLJEV. Pred par dnevi se je vršil razgovor vodilnih češkoslovaških industrijcev čevljarske panoge v svrho skupne ureditve eksporta na večje inozemske prodajne trge. V slučaju sporazuma bi se ustanovila v Pragi skupna prodajna organizacija z namenom, dg se na enem mestu koncentrira ureditev produkcije, nakup usnja In prodaja čevljev. Napravil bi se red v zmedi cen in konsolidirala bi se zaposlenost. Pogajanja se nadaljujejo. TUDI TURČIJA PRODUCIRA SLADKOR. Turčija si je ustvarila lastno sladkorno, industrijo in si je zgradila dve slad-koruoprodukcijski tovarni, ki se jima pa ne godi dobro. Zato je prišla vlada z denarno podporo na pomoč. Prvi tovarni je dala 1 milijonov turških funtov podpore, za proučevanje razmer v drugi tovarni je imenovala posebno komisijo. Menda hočejo zgraditi še eno tovarno, pri Eskišehirju, kjer so dani po zatrdilu strokovnjakov vsi pogoji za uspevanje sladkorne tujski Promet in mednarodni KONGRESI. Y Avstriji se vzročne zveze mpd tema dvema faktorjema prav dobro zavedajo. V okviru propagande za tujski promet obstoji stremljenje, da se skliče na Dunaj kolikor mogoče veliko kongresov in zborovanj, ker obiščejo ob takih prilikah kongrese ne samo neposredni udeleženci iz Evrope in inozemstva, temveč pogosto tudi njih družine. Tako se vršf v tekočem mesecu na Dunaju nič manj kot osem mednarodnih kongresov, med njimi mednarodni kongres Za varstvo živa- li, zadružni kongres, dve zborovanji kemikov; zn julij je predvidenih šest kongresov, za september že sedaj sedem. Za približno dvajset kongresov, ki se bodo vršili na Dunaju, rok še ni določen; gotovo je pa, da se bo večina vršila v poletju in v zgodnji jeseni. Med njimi so svetovni mednarodni reklamni kongres, mednarodni kongres glasbenikov in mednarodni kongres policistov. Iz naših organizacij. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani vabi na svoj letni občni zbor, ki se bo vršil v petek, dne 34. maja t. 1. ob pol 4. uri popoldne v posvetovalnici Zbornice TOI. D n e v n j, r e d : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev društvenega odbora in društvenega nadzorstva (§§ 10. in 15. pravil). 6. Spremembe pravil. Občni zbor je sklepčen, če je prisotna na njem vsaj ena tretjina društvenikov, ter odloča z večino glasov (§ 11. pravil). Če občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje nov občni zbor, ki sklepa brez ozira na število navzočih društvenikov (§ 14. pravil). § 13. Volitev odbora in nadzorstva se vrši po listkih. Volitev per accla-mationen pa je vkljub temu dopustna, če temu ne ugovarja noben na občnem zboru navzoč član. Volilna pravica se izvršuje osebno ali po pooblaščencu izmed društvenih članov, ki se izkaže s tozadevnim pismenim pooblastilov. Vendar sme en član imeti največ tri pooblastila. Ljubljanska borza. T«*aj 17. maja 1489. Sevanje DEVIZE; Gurih 100 Ir. ------- 1 MHt»g_______ 1 funt........ 1 dolar . . . arih 1 ... tr. 100 hran 100 lir . . . Din Dfa J • _ 28-87 13 60 18 53 .. • , 7-9014 • 9-9195 1094-40 1097-40 7-9823 80123 275-60 276-40 56685 66-885 • 222-30 167-98 168 78 —•— 29784 Vrednhte: Srečke: Loterijska dri. rfnt^ za vojno Škodo, denar ln blago 411. Delnice: a) Denarni zavodi: Celjska p os. d. d., Celje, denar 156 Din; Ljublj. kreditna banka, Ljubljana, denar 123 Din; Prva hrvatska šte-dionica, Zagreb, denar 850 Din; Kreditni zavod za (trgovino in industrijo, Ljubljana, denar 170 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana, den. 70; Združ. pap. Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljublj., den. 123; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, denar 50; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Tvomica za dušik d. d.. Ruše, denar 250, blago 260 Din. Les: Smreka—jelka: Hlodi I., II., monte 260—300 Din; brzojavni drogovi 250—280 dinarjev; bordonali merkantilni 350 do 400 Din; trami merkantilni 290—310; ško-rete, konične, od 16 cm naprej 630—660 Din; škorete, paralelne, od 16 cm naprej 680 do 720 Din; škorete, podmerne, do 15 cm 520 do 570 Din; deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 550—600 Din; deske - plohi, par., od l6 cm naprej 600—650. — Bukev: Peske -plohi, naravni, neobrobljeni 400—510; deske- plohi, naravni, ostro robi 750—1000 Din; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—850; deske- plohi, parjeni, ostrorobi, 950—1250, dinarjev, testeni 450—500; tavolete 1175 do 1250 Din. — Hrast: Hlodi I., H. 450 do 700 Din; bordonali 1400—1600 Din; deske-plohi, neobroblj. boules 1300—1600 Din; deske-plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1000 Din; deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1250—il400 Din; frizi 1100—1250 Din. — Drva: bukova 20—23 Din; hrastova 19—21 dinarjev. — Železniški pragovi: 2-60 m, 14 X 24, hrastovi 50—08 Din. — Oglje: bukovo za 100 'kg 90—95 Din. Iščejo se: hrustovi železniški pragovi, 1-80 metra X 14 X,20, Iranko vagon meja, oziroma Sušak. Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 20% primeri, prompt. dob., mlev. voz., al. post., plačilo v 30 dneh, 280-282-50; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevaka voz., riov. postaja, dobava v juniju, .plačilo v 30 dneh, 287 Din do 290 Din. — Koruza: »la platac dobava meseca maja, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 812-50—815; »la platac: dobava junija, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 8p dneh, 307-50—310; »ja platac dobava julij, avgust .in september, zacarinjeno, slovenska postaja, plačilo v 30 dneh, 302-50 do 305 Din; bačka: suha, dobava v maju, slovanska postaja, plačilo v 80 dneh, 802-50 aafž&šEsš! s? ikg, 820—322 50 Din. — Ores: venska post., navadna voznina, - Moka: pšenična Og: odjemu celega vagona plačljivo po pacjen blaga, 406-410 Din. Tendenca: les: neizpremenjena; deželtp pridelki: neizpremenjena. Zaključki: les: 6 vagonov; deželni pridelki: 2 vagona; drugo: — vagonov. ■ m rnmmmmm————» TrgovclI da Vam v kavarni, tn vsakem predložijo » Zahtevajte, rnL gostilni * rti-* - Dr. Jurij Štempihar: Tožiteljska varščina in naš 1 meddržavni promet. (Nadaljevanje.) Z Italijo je sklenila Srbija pogodbo o »konzulstvu i nastanjivanju« z dna 28, oktobra/9. novembra 1879, ki določb v členu 7: »Podanika obeju zemalja imačef pravo, da se pred Budovima sude (franc.: raster, pn justice«) bilo kao tužioci bilo kao 'branioci i biče potčinjeni 3 jedne i s druge strane istim uslovima i prepisanim formaliiosflma, koje vrede i za same zemaljske podanike.« — Cl. 14. je priobčen v nemškem prevodu v Krek-Škerlj, die Zivilprozessgesetze im Ko-nigreiche ŠHS str/ 164. Opreščanje varščine same se ne poda iz čl. 14.; ta člen izraža samo normo § 64.-2 cp. reda. Pripomni se, da italijansko pravo tožitelj-ske varščine sploh ne pozna in da pripušča k pravici revnih tujce ravnotako domačine; vse brez ozira na vzajemnost (Fa^ozzi, L c. str, 135 m 29,1; Buz-*ati i Leske-L6wenleld, Rechtsverf. im internat. Vedjehr str. 605, 607). Pogodba o > nastanjivanju i konzulafnoj Službi« med našo. kraljevino in Italijo (Služr bene novine 14. novembra 1928 št. 266-LXXXVII. A) zadevnih pogodb nima, ker so obsežene v posebnih pravnopo-močnih konvencijah, sklenjenih dne 6. aprila .1922 v Rimu, a pri nas še ne uzakonjenih. Z Avstrijo je imela Slovenija posebno pravnopomočno »izjavo« (Ur. list 12. junija 1919, št. 525), ki je bila uzakonjena. Glasom te izjave je medsebojno ....................., ...j zajamčena vzajemnost glede oproščanja varščine in podeljevanja pravice revnih; torej »diplomatska« vzajemnost. Veljavnost te izjave glede Prekmurja je zanikaj dr- L. Šik v Internat. Anwaltsblatt, 1927, str. 55, iz razloga, da je bilo, Prekmurje združeno s Slovenijo šale po izr da ji izjave. — Glede samo pod pogojem, da ima tožnik stalno bivališče na ozemlju ene izmed pogodnic. Člen C zajamčuje stroškovnim izrekom medsebojno izvršljivost. Člen 8. pode- ljuje obojestranskim državljanom pravico revnih enako kot domačinom. V razmerju s Turčij.0 ae vzajhffl-nost ne more ugotoviti; vsaj doslej se ni mogla vkljub temu, da je mnogo našega življa v Carigradu (n po Levanti. S češkoslovaško imamo obsežno pravnopomočno pogodbo (Služb, novine 9. avg. 1924, št. 181-XXXVTII.). Člen 13. predvideva medsebojno opro-ščanje varščine in sicer — v nasprotju s hašljio procespo kon,vencyo jn bolgarsko pravnopomočno pogodbo — brez, ozira na bivališče^ Člen 14. zajamčuje med-seb.ojno izvradyanje stroškovnih izepkov. Clen m. pripušča medsebojne državljane k pravici revnih enako kot domačine. (Pravnopomočna pogodba s Pojfsko (Služb, novine 27. decembra 1928, štev. 302-XiCJX.) ima v čl, 2. glede oproščanja varščiiie slične predpise kot bolgarska p. p. pogodba. Clen 3. in 4. zajam-čujeta stroškovnim izrekom medsebojefa izvršljivost. Člen 6. pripušča medsebpiae državljane-k pravici revnih enako kot Ž Grči jo imamo trgovinsko pogodbo (Služb, novine štev. 254-LXxXlV. A/1928), ki določa v čl. 4., da imajo državljani pogodnic pri sodiščih neoviran pristop pod istimi pogoji kot domačini. Ta določba se •— v naprej povedano — odlikuje po jasnosti in določnosti. Enake vsebine in jasnosti je čl. 2. trgovinske pogodbe z belgijsko - luksemburško carinsko unijo (Služb, novine št. 44—XI./1928). Glede Grčije je izreklo ministrstvo pravde že leta 1921, da obstoji vzajemnost pri oproščattju varščine. (Dalje prih.) I f f. Stran 4. ‘ TO/lrtVl^f't .T&I*' Ift mgia 1929. Štev, 58. TRŽNA POROČILA. TRŽNE CENE V LJUBUANl/ DNE 15. MAJA 1929. Govedina: Vhiesnidah po mestu: I. -vr-» 16w-20, II. vrste 16—18; na trgu: inesa I. vrste KS—20, dateljnov 24—28, mandeljnov 52—70, ll. vrste 16—18, III. vrste 12—14, jezikq 17—20, vampov 8—10, pljhč 6—&, jeter 15—18, ledic 18—20, možganov 20—25, loja 5—10 Din. , Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 24, II. vrste 22, jeter 30, pljuč 20 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 25, II. vrste 20—22, pljuč 10, jeter 15—20, ledic 25, glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne 26—28, slanine ribe in sala 28—30, slanine domačih prašičev 23 'do 25, slanine mešane 25—26, slanine na debelo. 25—26, masti 30—32, šunke (gnjati) 30—35, prekajenega mesa I, vrste 30—3250, II. vrste 25—2750, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glavč 10 do 12, jezika 35 Din. Drobnica: 1 kg koštrunovega 13—14, jagnjetine 18—20, kozličevina 23 do .25 Din. ■ ' .-'j; Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I vrste 8, II. vrste 6 Dim Klobase: 1 kg krakovskih 40, debre-cinskili 40, ‘hrenovk 30—32, safalad' 28 do 32, posebnih 3?, tlačenk 20, pol prp- Kruh: 1 kg belega 5 50, črnega 450, Rženega 450 Din. Sadje: 1 kg luksusnih jabolk 10, jabolk I. vrste 9,' jabolk II. vrste 7, jabolk III. vrste 5, ena oranža 1—250, limona 0‘75—1, 1 kg rožičev 8—10, kig 16—16, orehov 12—13, luščenih orehov 36—40, suhih češpelj 8—12, suhih hrušk 10 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 72—76, Santos 46—48, Rio 32—40, pražene kave I. vrste 90—100, II. vrste 70—80, HI. vrste 56—60, kristalnega belega sladkorja 13, sladkorja v kockah 15, kavne primesi 18, riža I. vrste 10, II. vrste 8, 1 liter namiznega olja 19, jedil bega blja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli, debble 250, mlete 2-75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike J[ ji. vrste .32, sladke paprike, po kakoVošti 52, 1 liter petroleja 750, 1 kg testenin I. vrste 10, II. vrste 9; prahiega luga 3’75, čaja 80 Din. iuf.i' u?<. Žito: q pšenice 295—300, rži 295—325, jččmena 315—330, ovsa 300—330, prosa ‘290,- koruže 380, ajde 286-^290, fižola ribničana 830, prepeLiČarja 875, lečč 1400 do 1600 Din. 1 . ‘ 4 v ’ Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 440, in3 trdili drv 180, mehkiH drv 70 Din. Krma: q sladkega $ena 175, pol slad- Krn 'ilfeul-™1 ,or lov, 365 krav in 11 telet, skupaj 450 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 14. maja t. 1. so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 950—10-25, poldebeli voli 850—9, plemenski voli 8—850, biki za klanje 7-75 de- 9'50, klavne krave debele-7— plemenske krave 6—7, krave za -kloba-sarje 5—550, molzne krave 650—750, breje krave 650—750, mlada živina 7-50 do 9 Din. Prodanih je bilo 325 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 18, v Italijo 56 komadov. — Mesne cene: Volov-sko meso I., ,11. vrste, meso od bikov, krav in telic 12—18, telečje meso I. in II. vrste 15—2250, svinjsko meso sveže 15-1-2750 Din za 1 kg. kajenih kranjskih 132—35, suhih k ran j- 1 kega sena 150, kislega sen a 125, sl im e skih 50,'prekajene slanine 26—30'Din. 100 Din. . Perutnina; Piščanec majhen 15, kokoš Zelenjava in gobe: 1 kg. glavnate solate 2—3, ajserice 10—12, berivke, merica 150—2-5Č1,' radiča 8—10, zgodnjega zelja 8—10, ki^lc^a zelja 350—o, karfi-'joVi-Ž—16,' Špatgljev '24—30, kolerab 14 do 16, kolerab pddzeipljic 1—150, špinače 8—10, kiiimai(if#M-35? graha f stročju 8—10, lušČenbga^grphit46—20; Čebule 4-5, • ČesMarY5—16, krpKtpirja ^250, 'krompirja nbvfega' 10—12,. rčpe 156' do '1-75, kisle . repe 250—kofdiija . 6—8, peteršilja''Y5—2t) zfelddjavč "za1 jUhč 8do 5U'f)Vn 'b (i n? 'OViru llO"! o. 'Ki 25—30, petelin 3p—40, domači zajec, manjši 7, večji 15 Din.io : »>> «• ' Ribe: 1 kg karpa 25—30, ščuke 25 do 30, postrvi žive 80, mrtve 60, mrene 20 dQ ,2^, pečenje ^0 mi(z; Mleko, masi«, jajca, sir: 1 liter mleka 250—3, 1 kg surovega masla 40, čajnega masla 44 —48, masla 40—44j bohinjskega sira 34—40, sirčka 8—10, eno jajce 1—1-25 Din. . tns n •>, Pijače: 1 liter starega vina 16—22, novega Vina dalmatinca 11—14, 1 'čaša piva 3 50, 1 vrček piva' 4 50—5, :1 .stekle-. pica piva 550—6 Din. Ul Mjhi ' .......................i.—-lili. ...... i—,. Ti Din. MaribarSRt rtjSfria- r* Mil, je leilo 1> Uunjev, »o- DOBAVA, PRODAJA. Dobava raznega pohištva. Uprava dvc-ra Nj. Vel. kralja v Beogradu razpisuje dobavo raznega polniva za dvorsko osobje na kr. posestvu Dedinju. Ponudbe je predložiti do 30. ftidja 1929. (Pogoji in načrti’ sb interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na Vpdgled.) Oddaja zgradbe in zakupa bufeta. na postaji Zelenika se to vršila potom ofer-,talne licjtacije dpe 1, junija 1929 pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Pogoji so na vpogled, v pisalni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo .v, Ljubljani.) Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na po staji V^akoVefe se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 3. junija 1929 pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas ije na vpogled v;: '"Dobave. Diiekcija državnih železnic v ^n)?otici sprejema do 23. maja t. 1. po-jiiMbe glede dobave’ telegrafskc-telefpn- } škega .materijala.’ — Direkcija državne- t. 1. ponudbe glede dobave izolacijskih deloV kablov; do 30. maja t. 1. pa glede dobave zobatih koles in 1 transformatorja. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 31. maja t: I. ponudbe glede dobaVe kita za Okna, sadre itd. ter glede doba ve. kabelskih -vrvi, — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan »prejema do 5. junija t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg svinjske masti. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. junija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave električnega materijala; dne 4. junija Lil. glede dobave 100 m3 bukovih drv; dne 5. junija t. 1. glede dobave električnega materijala; dne 6. junija t. 1. pa glede dobave 200 m konopnenih cevi. —• (Predmetni, oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) i r 'j^k1'rudnika Breza sprejema do 23. maja VELETRGOVINA kolonijalne č in Špecerijske robe IVAN JELAČIN UUBLIANA adborbo .i 13 r\ ojriifcu<\\ {<■' ZALOGA svete pražene kave, <’ * mletih diiav ir rudninske voda. Točna in sollclna O Zahtevajte postrelba I 1 tHAJNO koristno darilo ow* -m ■ je samo »GRITZNER* Jn ,ADLER' Šivalni stroj ter pisalni stroj „URAN!A‘ Znižane cene, najlepše opreme edino le jsnnsav £ :1 Pfji * • • Prečenir E Telef: St. 2913. ovfctfa s^onVenlko, ob vodi. fUr I Tvornlca kuvert In I | konfekcijaepapirju , Volarski , Karlovška cesta |t. z R. RANZINOEB, LJUBLJANA MM iifl i R V 0 1 6 0 Ji fe J -PUB UD«lgOq ' SpedlcRikO »klrnllHib, cwta- •1*0 poarcdnlSlvo, prevnSan)« !ppI|ja*t3F»f 'UM J I Ki r r ploščah in koaih za brušenj« vodnih o d ja, kamen-ja in ieraca; nudi >[qii ; najceneje -1 ‘M ’ : loV J-0 BL limiiiii, iKiHn t. i Račune, memorandume, cenike, naročilnice' v' blokih a polluhnlm'' številom listov, kuverte, etikete ln ♦sc druge komercljelne tiskovine 1 dobavlja hitro po imenih Cenah antoa |i>,; o.iiliV) lili. ■ utami «i •n *«< •• -al /oi Ulic', tli I TISKARNA MERKUR UUBUAHA, GreuOJjKeva ulita M TBLBPps flllj r- n 0[BlllUII tovarna Uibo-nmi * >Ti| ACT od ‘ Uit* o IIIJ ni u. ni^i nudi1 naJfIneJSi! in najokusnojll ' namizni klk iz pristnega viha. n, on w( «*' »o/. ay‘;n> « ■ .. vinskega kisa, d. s o. z., Ljubljana . liii; uhj; 0181 -ttaa v Miilpum niTirMornoTl »--nn to* lu< mboti! IIint)|RV/ mu HUUJJl |reihifwtq ni eniožiB. nfddvmiiiitti [oto i>eiu rtvcjvi »)? 180! TejtnlCno In hlgljartlttno naimoaemaia uraja-na kisarna v Ju« :Kli"l";‘) j | gosjaviji.; Pisamat (t ! IJI* Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadztr. Zahtevajte ponudbo! du.\ f/M'&r'9tcrs" ; N» »eio-ugodnem' položaju ou 'ih nahajajoče OVOIUJ i;-. ■. r-r---•!■ 1 f'\ ■,!; -- */V. ~ ' Tovarnilka zaloga In predaja krtač, raznega Katarskega ln vrvarskega blaga, Spaga, gamai, čevljev, drete, pismenega pppirja, zimske trikotaie, vezadk, mila, sesalk za otroke, ■---------a *e, ‘ :r,fR — kreme za čevlje sr' •'K' ^OilU obstoječ® iz velike rioVe hiše z gostilhb, gofep odaršklm ji Osi op-jejni vehecijansko ž^gjo, vdljČ-njm mlinom, stanovanjsko hiSei; ^a ppsle, veliko njivo .in gozdom se proda. - Ponudbe na- M. TE RS AN, imiimmiiiiitiiiiifiiiiiiniiii Kongresni trg 14 iiiiiiiiuiiuimimniiiiniiiiii naročila zabtgvajto proračune! m ; l i i ;! * «)I.”v? UP .1 1 i USTANOVLJENA 1900; lo;i i; lnii!: nriji!;A7or{ idiffiin — i Daimika glavnica t Din 50,000;000*—< i (■} . n - o A r \ ‘ ^ o ... Črnomelj, Kranj, Merlber, Matkovič,, Novi Sad, Novo Rakek, Sarajevo, Slovanjgradec, Split, Šibenik, TrsL i:> i Jim II UIK)^ •ri[01i7Biq mesto, =7= Se priporo^ za vse banEne posle. -oq Bitna vol -.it ‘inm unvjvit Tgmnir-1! c m Brzojavni nasloni Sanka Ljubljana. ri«i >■ ,umili v .ni Tel. Itev. 2861, 2413; " 2502, 2303. ■ u :i . irnononvaKTOi 'n'" *rr. n Ureja dr. IVAN PLESS mi . . ■ ^TVTffllrTT^ i v«|u.iw. ' ... ...........-—- - Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. '.JHiMbribmn .. MICHALEK. Ljubljana.