Izhaja vsak dan »veier, izimdi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avst, .jsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po fi kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In u pra vn i št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolna". Upravništvn naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Jezikovno vprašanje v mestnem zboru Ljubljanskem. V Ljubljani 19. merca. V' včerajšnjej seji mestnega zbora Ljubljanskega poročal je mestni odbornik gospod Ivan Hribar v imenu finančnega odseka o dop'su visoke c. kr. deželne vlade kranjske glede" tržnega reda ino upeljavi novega klavničnega reda. Gospoda Hribarja poročilo, ki je za veljavo načelne važnosti slove. Mestni zbor je v svojih sejah dne 6. in 7. decembra 1883 odobril načrt tržnega reda za živin-Bke sejme v Ljubljani in regulativ za mestno klavnico — in mestni magistrat je zato, da bi oba dobila veljavo že 1. januvarja 1884 predložil ju 11. decembra 1883 s svojim dopisom Št. 18230 visokej c. kr. deželnej vladi v potrjenje in sicer v smislu sklepa mestnega zbora v slovenskem jeziku. Visoka c. kr. deželna vlada pa je dne 12. decembra 1883 vrnila mestnemu magistratu ulogo s tergalnim dopisom št. 10.553 „mit dem Auftrage, die in der Sitzung des Laibacher Gemeinderathes vom 6. und 7. december 1883 besthlossene Viehmarktordnung ftir die Stadt Laibacb sammt dem Reguiativ fUr das Laibacher stiidtisehe Schlachthaus i u beiden Lan-desspracben in duplo, versehen mit der entspre-chenden Aufsehrift und geborig unterfertiget anher vorzulegen." Mestni magistrat preskrbel je takoj nemški prevod tržnega redu in klavničnega regulativa; odposlal ga je pa s svojim dopisom št. 18.541 dne 24. decembra 1883 fiuančuemu odseku s prošnjo „da blagovoli konstatovati soglasje obeh načrtov in da blagovoli koj v pribodnjej seji mestnega zbora nasvetovati odobrenje nemškega teksta." Finančnemu odseku tega ni bilo mogoče storiti, kajti načelnik njegov, gospod dr. Alfonz Moscbe prepričal se je. pregledovaje nemški prevod in primer-jaje ga z izvirnikom, da je jako pomanjkljiv in da mnogokrat ne izraža verno določek izvirnika. Lotil se je tedaj sam dela in prevel je tržni red in klav-nični regulativ na novo v nemščino; potem pa še le predložil svoj prevod finančnemu odseku v posvetovanje in odobrenje. Leta pa je glede tega, bi se li ustreglo ukazu visoke c. kr. deželne vlade, da se predloži tržni red LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) (Dalje.) XI. Poglavje. Ponočni sprevod. Ko se je Maljuta razgovarjal s sinom, je car de vedno molil. Pot je tekel po njegovem obrazu, in krvavi sledovi poklonov do zemlje bili so vedno večji in mnogoitevilnejši, kar zasliši nek šum za seboj. Obrnil se je in zagledal je svojo paznico Onufrevno. Mnogo skritega vedela je in prorokovala Onufrevna in skoraj nikoli se ni motila. Ko je bil knez Tenepnev Se na vrhunci slave, — Ivan bil je takrat še Je štiri leta star — prorokovala je knezu, da umrje od glada. To se je tudi zgodilo. Mnogo let je že od tedaj proteklo, a to prorokovanje ostalo je v svežem spominu starcev. Zdaj je že imela Onufrevna blizu sto let. in klavnični na&T*CiyTrtK|) jeeicih v potrjenje, bil drugačnega jfiuenja, kn Geraeinde in weleht;r Miirkte abgchalten werdeo, unter Genehmigung der politisehen Landesstelle die Marktordnung. vvelebe auch deu Marktgebtihrentarif /u entbaltenvbat, nach den ortlichen Bedlirfnisten festzustellen. Kakor vidno ne daje tudi ta paragraf visokej c. kr. deželnej vladi pravice določevati, v katerem jeziku se jej ima tržni red v pregled in odobrenje predložiti Hoteti to izvajati iz poslednjih benedij „nach den ortlichen Bedlirfnissen) lokalnim razmeram primerno) bilo bi absurdno, kajti zakonodbjalec gotovo ni nameraval s temi besedami dajati vluiii v roko orožja za de-monstriranji' proti kacemu neljubemu jeziku, kakor v tem slučaji proti slovenščini. Sicer se pa besede „nach den ortlichen Bedlirfoissen" ozirajo na rMarkt ordnungJ in pač ne more biti dvombe, da se tržni red lokalnim razmeram primerno ravno tako lahko Bpiše v slovenskem, kakor v nemškem jez ku in da njegove določbe neso nič manje lokalnim razmeram primerne, ako se vladi predlože v potrjenje le v slovenskem jeziku. Ako bi zahtevanje visoke c. kr. deželne vlado bilo opravičeno, tedaj bi bila morala c. kr. uamest-ništvo v Gradci zahtevati, da mu mestni zastop v Gradci predloži tržni red v potrjenje tudi v slovenskem kot drugem deželnem jeziku v Štajer-skej; vender pa tega ni storilo, temveč potrddo je z odlokom št. 745 z dne 18 februvarja 1880 predloženi mu tržni red Graškega mesta. Iz doslej povedanega razvidno je torej, da visoka c. kr. deželnp vlada po obstoječih zakonih ni bila nikakor opra- Skrivilo se je bilo njeno telo, koža na njenem obrazu se je tako nugubanČila, da je bila podobna drevesnej skorji, kakor na starej drevesnej skorji raste mah, tako so tudi Onufrevnino brado pokrivali kodrasti sivi lasje. Zob že davno ni imela, njene oči neso več videle, in glava se jej je krčevito majala. Onufrevna opirala se je na grčavo bergljo. Dolgo je gledala Ivana, gibajoč porumenela ustna, kakor bi prežvekovala ali molila. — Kaj? — rekla je paznica z zamolklim tresočim glasom, — ali moliš oče? Moli, moli, Ivan VaBiljevič! Mnogo ti je še treba moliti! Ko bi saj samo stari grehi ležali na tvojej duši! Gospod je milostljiv, morda bi ti odpustil! A ti narediš slednji dan nov greh, včasih še po dva ali tri! — Zadosti je Onufrevna, — rekel je car, usta-jajoč, — sama ne veš, kaj govoriš! — Ne vem, kaj govorim! Mari sem prišla ob pamet? In mrtve oči so se pri tej priči zabliskale starki. — Kaj si naredil danes pri kosilu? Zakaj si otroval bojarja? Ti si mislil, da jaz ne vem! Obe- vičena odbijati v slovenskem jeziku predloženi jej tržni red in klavnični regulativ in zahtevati, da se jej predloži tudi v nemškem jeziku. Po pojasnilih, katere je vlada meseca decembra 1883 vsled opravičenih očitanj slovenskih bstov, dala priobčiti v uradnem listu „Laibacher Zeitung", gotovo je tudi, da je ista jako dobro vedela, da se to njeno ravnanje ne da opravičiti s postavnimi določbami. Oficijozno se je zato poudarjalo, da mora vlada nasproti mestnemu zastopu Ljubljanskemu čuvati nad pravicami nemškega prebivalstva na Kranjskem in skrbeti, da bodo tudi ono izvedelo za določbe tako važnega akta, kakor je tržni red mrsta Ljubljanskega. — Ako je visoka deželna vlada res vodila ta v uruduem listu izražena misel — o čemer se ve da nima pravice dvomiti finačni odsek — tedaj mora mestni zastop odločno prote-štovati proti indirektno storjenemu mu očitanju pristranosti in p r o t e ž i r a n j a s 1 o-venskega prebivalstva. Vse dosedanje delovanje njegovo priča namreč, da mu gre pravica nad vse in da jednako skrbi za koristi vseh Ljubljanskih meščanov brez razločka njihove narodnosti. Vsaj je pravilo njegovo in podredjenega mu mestnega magistrata, da vse razglase brez ifjeme pri občuje v obeh deželnih jezikih. Mestni zastop je sicer sklenil v svojej seji dne 7. decembra 1883, da se imata tržni red in klavnični regulativ „dati natisniti v slovenskem jeziku ter razdeliti mej vse tukajšnje mesarje, klavce in gostilničarje, razen tega pa pribiti na lahko vidljivem prostoru v klavnici in na mitnicah"; vender pa s tem svojim sklepom ni še izrekel, da bi se ne izdala tudi v nemškem ali še celo v kakem drugem jeziku, ko bi se za to potreba pokazala. Ko je storil gornji sklep pa je imel pred očmi, da je ravno v slovenskem jeziku pred vsem potrebno priobčiti tržni red in klavnični regulativ, kajti mesarji, klavci in gostilničarji, kakor tudi ono občinstvo, ki obiskuje Ljubljanske sejmove, zmožni so večinoma le slovenskega jezika. Bil je ta sklep tem bolj opravičen, ker je bivša večina mestnega zastopa, v sprejela klavnični regulativ z dne 27. avgusta 1881, in je v svojem sovraštvu do slovenskega jezika, priobčila ga na j sili se bodo na te tvoji grebi, kakor tisoč tiaočev ! pudov in potegnili te na dno pekla. A hudiči bodo • priskočili in ugrabili te s kremplji, Starka je zopet začela srdito prežvekovati. Goreča molitev pripravljala je carja k pobožnim mislim. Razdražena domišljija predstavljala mu je že mnogokrat podobo večnega plačila, pa krepka volja premagovala je strah pred peklenskimi mukami. Ivan je prepričaval sebe, da to grizenje vzbuja v njem sovražnik človeškega rodii, da bi odvrnil božjega pomaziljenca od visokih njegovih namenov. Hudičeve zvijače skušal je premagati car z molitvijo; pogostem je omahoval pod težkim pritiskom domišljije. Takrat ga je obupanje zgrabilo z železnimi kremplji. Nepravičnost njegovih del javljala se je v vsej nagoti pred njim, in strašno mu je zijalo nasproti peklensko brezdno. Pa to ni trajalo dolgo. Kmalu bil je Ivan nevoljen na svoje malodušje. V jezi na samega sebe in duha teme, na kljub peklu in vesti začel je delo velike krvi, velikega potu, nikoli ni njegova trdosn'-not dosegla take stopinje, kakor'po neprostovoljnem oslabljenji, Misel na pekel gu je zdaj, oživljena po bliža- škodo stvari sam ej jedino le v nemškem jeziku. A tudi sicer se je zgodilo mnogokrat za bivše večine mestnpga zbora, da se ni prav nič jemalo v obzir na ogromno večino Ljubljanskega prebivalstva, ker so se večinoma objavljali razglasi le v nemškem jeziku. Še celo v zadevah, ki so se tikale najvitalnejšib interesov slovenskega prebivalstva Ljubljanskega, se je postopalo jednako. Tako so n. pr. srečke Ljubljanskega mestuega loterijskega posojila, za katero so porok meščani slovenske narodnosti, isto tako ko oni, izdali le z nemškim tekstom. Ta ukrep predložil se je tudi vladi v nemškem jeziku, u vender ista ni spoznata za potrebuo, varovati interesov vtlke večine Ljubljanskega prebivalstva s tem, du bi bita zahtevala naj se nemški tekst preloži in srečke izdajo tudi v slovenskem jeziku. Bilo je to za mestnega zastopa, ki je vedno in o vsakej priliki z nogami teptal pravice slovenskega jezika, ne pa jednako sedanjemu skrbel zato, da se v magistratnem uradovanji strogo izvršuje ravnopravnost glede obeh deželnih jezikov. Še jedua okoliščina je, na katero se je ozreti finančnemu odseku. V že omenjenem oficijoznetn članku bilo je tudi rečeuo, da se mora zavoljo važnosti Ljubljanskih sejmov in zaradi obiskovalcev njihovih, ki slovenskega jezika neso zmožni, ugotoviti tržni red tudi v uemškem jeziku. Ker pa na sejme v Ljubljano prihaja tudi mnogo neneinškega občinstva, posebno Italijanov in Hrvatov, imela bi v duljšej konsekvenciji tega čudnega utemeljevanja c. kr. deželne vlade tudi dolžnost zaukazati mestnemu zboru, da tržni red izgoto^i tudi v italijanskem in hrvatskem jeziku Finančni odsek tedaj misli, da je visoka c. kr. deželna vlada postopala v tem oziru čisto neopravičeno in nepostavno, ker je hotela mestnemu magistratu predpisovati, v katerem jeziku mu jo urado-vati in je tako posegla v kompeteueo mestnega zbora, kateri jedini ima le določevati o agendah lastnega delokroga. To ravnanje visoke c. kr. deželne vlade finančui odsek obžaluje tudi zato, ker je uzrok, da se je zopet za u/koliko mesecev zavlekla tako važna stvar, kakor je tržni red in klavnični regulativ, ter s tem mesto oškodovalo v gmotnem oziru. Sicer se je klavnični regulativ prediožil visokej c. kr. deželuej vladi le zato, ker se nekatere njegove določbe ozirajo na tržni red, pravico upeljati ga pa ima mestni zbor brez poiebnega dovoljenja c. kr. deželne vlade. Z dzirom na vse povedano stavi torej finančni odsek naslednje predloge: 1. Tržni red, katerega sedanji §§. 9—20 so 8pr»;meue v §§. 1 —12, predloži se visokej c. kr. deželuej vladi še jedenkrat v potrjenje le v slovenskem jeziku z ojiravičenjem v smislu predidoČega utemeljevanju. 2. Ko bi visoka c. kr. deželna vlada ne hotela rešiti samo v slovenskem jeziku predloženega jej tržnega reda, imajo se storiti vsi zakoniti koraki za obvarovanje pravic mestnega zbora kot faktorja, kateri jedini ima odločevati o uradnem jeziku mestnega magistrata. 3. Klavnični regulativ, obsegajoč spiošne določbe v §. 1 do 8, opravilni red v §. 9—24 (na- mesto dosedanjih 37, 38) in klavnično upravo v §§ 27 do 36 (namesto dosedanjih §§. 39 — 48) ne predloži 8e visokej c. kr. deželnej vladi, temveč izda se kot v lastni delokrog spadajoča zadeva in uvede v veljavo najkasneje s 1. majem 1884. O predlogih finančnega odseka prične se jako zanimiva debata, o katerej poročamo podrobneje prihod tijič. Mestni odbornik g. M um i k predlaga, naj bi se tržni red in klavnimi regulativ natisnil in obravnaval če le v prihodu jej sej K Ta predlog ostane v manjšini. Odboreik P. Kavnihar priznava, da so predlogi firiiiačnega odseka jako patrijotičtii, a prereso-lutni. Ustrezati se mora zahtevi vlade, ker ima pravico to po §. 70 obrtuega reda, tedaj naj se izroči nemški prevod tržnega rt*da h protestom c kr. vladi. Ko pt ide ta predlog na plusova nje ne glasuje nikdo zanj, celo g O* pod predlagatelj Ravni bar sam ne. Dr. Zarnik in poročevalec finančuega odseka H ribar pa v izvrstnih govorili pobijata predloge gg. Murnika in Kavniharja. Za d^nes, ker vemo, da se zato zanima ne le Ljubil a ns ko, a mpak vse slovensko občinstvo. Ker je to vprašanje vitalno, povemo le, da so se predlogi finančnega odsek«, m sicer vsi trije vs prej eli , prvi z desetimi proti 6 gla-suin. Gospod župan Grasselli kot predsednik ni glasoval, Ker je prvi pr ed 1 og finančnega odseka bistveno važen, zabeležimo tuli, da so proti predlogu f in a n č n e g a o d s e k a g l as ovali: gg. M U r-nik, Kr i zu ar, Rav ni h ar,Ž už e k, dr. M o s e h e in Ku sa r. Z\i predlog so glasovali: gg. Hribar, Petričič, Ledenik, IVterca, Goršič, dr. Zarnik, dr. vitez BI ei\v ei s T rs t en i Ah i, Pa-kič, Kolman in dr. Doleuec. Gospod profesor Šuklje, sicer jako vztrajen odbornik, pa je sejo zapustil pred obravnavo tega važnega predmeta, po domače refe.no jo je — oilkuril!! Govor poslanca dra. Vitezica v drža vn em zboru v 14. dan mar ca. (Dalje.) Predno dokažem te svoje trditve, dovoljujem si, pokazati jedro italijanske politike, katero priporočajo konservativni državniki, katerih najodličueji zastopnik je baš Bonghi. „Italija" — pravijo ti ljudje — „mora si želeti močno in prijateljsko Avstrijo, da ne dobi Nemčije ali pa Rusije za soseda; zlasti treba Avstrijo na vzhodu, da prodre do Soluna. Kadar Avstrija svoje ozemlje razširi do Egej-skega morja, odstopila bode prijateljskim dogovorom južno Tirolsko in Primorsko.1 Na strani XXXIII. piše ta državnik (čita): „Nam je na korist, če se Avstrija še nadalje proti jugu po zapadnih delih Turčije širi. Tako dobi Rusiji nasproti stransko postojanko, zagradi in zastavi jej Jadransko morje in postane tudi Nemčiji nasproti jacja. Mi jej moremo pri tem pomagati pod tem pogojem, da se Siri po deželah zadaj za Dalmacijo in prodre do Egejskega morja, nam pa ob tem morji, ki je nekdaj bilo vse naše, prizna večji in boljši del, nego ga imamo sedaj. Bonghi izraža v istem pismu upanje, „da bode na narodnostnih načelih osnovana italijanska država joćej isu nevihti in prerokovaluem yiasu Onufrevne, mrzlično pretresla. Zobje so mu žebljali. Nu, kaj, oče V — rekla je Onufrevna z mebkejMm glasom, — kaj ti je? Ali si zbolel ali kaj? Ali sem te jaz tako prestrašila? Ne obupuj, potolaži se, oče, četudi so tvoji grehi veliki, božje usmiljenje je še večje! — Samo skesaj se, in nič već ne greši! Tudi jaz molrm noč in dau iu bodem še vedno bolj molita. Kaj govoriš V Rajši sama ne poj dem v nebesa, da bodem le tebi izprosila izveličanje! Ivan je pogledal na svojo paznico, — ona se je nasmehnila, a smeh ni bil prikupljiv na njenem Buroveui obrazu. — Hvala, Onufrevna, hvala; meni je ložje; pojdi z Bogom! — Tebi je ložje! Kako se zopet tolažiš, kam je prešel ves strah ! — še pregnati me, si se zmi-stil: pojdi z Bogom! A ne zanašaj se na božjo pri-zanesljivost. Za tebe bode tudi gospod Bogu zmanjkalo usmiljenja. On se bo obrnil od tebe, a satan sel bo razveseljeu v te. No, zopet se je začel tresti! lzpij malo zbiteujke (pijače iz medu, vode in lavor-jevih peres), pa ti bode bolje. Le pij zbitenjko, dragi oče! Tvoj o e jo je tudi pil, Bog mu daj nebesa! Tvoja mati je tudi, Bog daj ujeuej duši večni mir, ljubila zbitenjko. Ž njo so jo napojili prokleti Žujski. Starka je umolknila, kakor bi jo bil zapustil spomin. Oči so se jej zmračile, iu začela je zopet gibati z ustni, ziuahujoč z glavo. Pri tej priti streslo se je okno. Ivan VasiljeviČ je zatrepetal. Starka se je prekrižala s tresočo roko. — Vidiš, — rekla je, — dež se je uiti! Bliska se iu grmi, Bog se usmili nas. Nevihta je bila vedno hujša, in bliski so neprestano švigali, kakor goreče verige. Kadar je zagrrnelo, vselej se je stresel Ivan. — Vidiš, kako te pretresa mraz, počakaj malo, da ti skuham zbitenjke . . . — Ni treba Onufrevna, jaz Bem zdrav . . . — Zdrav! — JNe vidi ae ti na obrazu. Uleži se v postelj in odeni se I Pa kako postelj imaš ? Same deske. AH ti to dopadeV Ali se to mari spodobi Carju? Taka postelj je za meniha, ti pa uesi menih. Daljo priti., svoje „naravne" meje dosegla takrat, kadar bodo isterski Slovani poitalijančeni. V tej zadevi piše . . . Predsednik (vmes): Prosim gospoda govornika, naj ostane pri stvari. Za me je jako Hitno, ko moram opominjati, naj se pri stvari ostane. Ko bi se pri vsakem odstavku o vsem govorilo, kdaj bi bili gotovi ? Saj govorimo vender le o državnem proračunu ministtrstva notranjih zadev. Poslanec dr. Vitezič: Prosim, čestiti gospod predsednik, uvažati, da gre tu za moje dežele Istre najvitalneje interese in da je danes pač na dnevnem redu, govoriti o politiki, ki se ondi tira. V deželnem zboru nemarno gUvSii, izpodili so nas iz zbora, tedaj naj mi bode vsaj dovoljeno, da tu svojo povem. Predsednik: To pa spada v dežel m zbor, ne pa semkaj. Poslanec dr. Vitezič (na dalje): Bonghi piše na XXIX. strani (čita): „Dobiti moramo boljših mej, nego so sedanje, in pravico imamo noteti, da postane vsa pokrajina, ki je v geografičnem smislu nedvojbeuo italijanska, tudi v političnem smislu italijanska. K temu pa treba, da napreduje italijanski živelj v nekaterih krajih te dežele iu ta smoter sme se na vsak način doseči le s popolnim ozirom na mejnarodue odnošaje in ne da bi se Avstrije moč spravila v opasnost, ali pa omajala." Tu se samo ob sebi uriva vprašanje, je li Avstriji na korist, poslušati te vabljive sirenske glase. To je sicer vprašanje daleč sezajoče. katero bi zahtevalo več ur, da se dovoljno reši. Da pa ustrežem želji gospola predsednika, bodem, ne glede na druge razloge, katere bi mogel navajati, poudarjal samo važnost Trsta za razvoj avstrijske obrti in trgovine. Menim, da je vsa zbornica z menoj istega mnenja, da bi izguba tega pristanišča za Avstrijo bila nenadomestljiva. Ko bi tudi to hoteli puščati v nemar in se spustili v pogajanja o odstopu, kdo jamči Avstriji, da bi Italija povečana za južno Tirolsko in Primorsko, ne obrnila svojih poželjivih očij na važno luko Reško, na hrvatsko Primorje m na Dalmacijo? Apetit nastane mej obedom. (Dalje prih.) Iz državnega zbora. Z Dunaja 19. marca. Neskončuo se vije debata o državnem proračunu. VsaUi dan seje po 5 do 6 ur, pa ui upati, da pride ta teden do konca. Še celo danes, ko po vodu Slovenskem praznujejo sv. Jožefa, zborujejo poslanci in ministra Conrada — božajo. Na levi in desni ni slišati nijednega gla^ii, kateri bi se pohvalno izrekel ali vsaj ne grajal učaega ministra. Nejevolja povsod in g. minister, namesto da bi se umaknil splošnemu nezaupanju, najde ravno v tej prikazni opravičenje samega sebe. Greuter vselej zanimivo govori in da si se že dvajset let bujuje za svoje nazore, da bi praktično kaj dosegel, vender ne omaga in ne odjenja. Kritika o lanskih škandalih na Dunajski univerzi je hudo razburila Suessa iu druge Dunajske profesorje, za g. ministra pa tudi ni bila laskava, ker je kazala, da nema nobene avtoritete. G. minister se je tedaj oglasil in dlje časa govoril in sicer po svoji stari navadi tako, da niko-niui ni bilo po volji. Ker se mu je večkrat očitalo, da se je baje on sam na pol Slovenca imenoval, dejal je Conrad, da je pred vsem Avstrijec, potem po rodu Štajerec in da so na Štajerskem Štajerci, naj govore nemški ali Bloveuski. G. minister je trdil, da zna slovenski in da ga to veseli. Zastran slovenskih paralelk v Mariboru, Celji in Gorici je minister rekel, da se bo moralo počakati na skušnje v Ljubljani. Sicer pa se gotovo na spodnjem Štajerskem nič tacega ne bo ukazalo, kar bi bilo proti nemškemu elementu ali kar bi kazalo, da se ne spoštuje tista visoka vrednost, katero polaga vse slovensko ljudstvo na spodnjem Šajerskem na znanje iu priučenje nemškega jezika. K debati o vseučilišči se je dal upisati tudi g. poslanec Raič. Nasvetoval bode resolucijo, da se naj na Graski univerzi ustanove tri stolice 8 slovenskim učnim jezikom za predmete ju-sticijalnega državnega izpita. Leta 1870. je tačasui minister Stremavr postavil vsled cesarskega ukaza v proračun 3600 gld. za tri slovenske stolice na (iraški univerzi, budgetni odsek pa je zbrisal ta znesek. G. Raič se bode sklical na tisti cesarski ukaz. Političiii razgled. \oii iinj«* dežele. V Ljubljani 18. m ure*. Kakor poročajo „Nar. Listytt hoteli so českl poslanci Trojan, Gregr, Adamek iu Heller vprašati vlada pri obravnavami v državnem zuoru o potrebščinah za češko vseučilišče, kdaj da misli preklicati znano naredbo o izpitih, ki ponižuje češko vseuč lišče. Ker so pa profesorji češke pravoslovne fakultete izjavili, da se po njih mnenji mora obraniti ta naredba, bo pa to opustili, ker bi jim bil utegnil minister Conrad odgovoriti, da so se korifeje češke zminosti izrekle za to naredbo. Da se pa doseže jednakost obeh vseučilišč, priporočali so češki profesorji, naj se zaukaže, da se ua nemškem vseučilišč izpra-uje v jednem predmetu v češčini. Da se to ne bo zgoddo, to vsakdo ve, in kuk li up bi pa tudi nastal mej levičarji, ko bi se vlada predrzuila kaj takega storiti. % naiije države. Srbska vlada misli skupščini predložiti novo razdelitev dežele v okraje, ker je sedanja, ki izvira de iz turških časov, jako nepraktična. Nova razdelitev se bode ozirala na to, da bodo vsi okraji skoro jednako veliki, da bodo uradi, kolikor je moč, sredi okrajev in se bode število okraiev nekoliko zmanjšalo. Miuisterski predsednik |e naročil komisiji štirinajstih članov, da priredi vse priprave ky prihodu avstrijsnega cesarje viči in nudvojvodinje Štefanije. Na mesto odpoklicanega ruskega rezidenta v Cetinr, Kojaudra, pride začasno Kriiov, dosedaj konzul v Skadru. Italijana!La zbornica izvolila je Coppino zborničnim predsednikom z 228 glasi, nasprotni kan didat Cairoli dobil je 145 glasov. Cojipinijevo kandidaturo podpirala je vlada Vojaška oddelka fraiicoskili generalov Ne'grier» in Briera došla sta redno kitajsko vojsko pri Philaug-Hiangu in jo pregnala iz njenih pozici). Kitajci popust'ii so topove, mumciio in zastave. — Republif[ue Franc,aise prav., da zdaj, ko je dokazano, da so se Kitaici udeležili boja, smejo Francozi zahtevati vojno odškodnino od Kitata in prepoude-ranco Francije čez ves Tonking. Nek dru»i francoski list pa poroča da Franci)* skuša s Španijo skleniti zvezo za zavarovanje ujijiuih posestev v Azi|i, zlasti, ker bosti Nemčija in Anglija gotovo nagovarjali Kitaj k uporu. Francoska zbornica je vsprejela celi šolski zakon s 396 proti 109 glasom. Zdravje angleškega mitnsterskega predsednika Gladstoua »e je nekoliko zboljšalo iu je upanje, da bode kmalu okreval. V nedeljo bil je ministerski sovet sklican za to, da se je posvetoval, kaj storiti, k r Francija hoče posesti dva majhna otoka ob izhodu Rudečega mor|a, katera jej je sultan nekdaj odstopil. Francija navaja temu ta povod, da ima sedaj velike interese v orijentu in ob Ru-dečem Morji radi Tonkinga. — Položaj Augiežev se pa vsled poslednje zmage ni dosti zboljšal in Osman Digma še nikakor ui zgubil poguma in se pripravlja k novim bojem. Dalje prodiranje Angležev v gore bilo bi jako nevarno. Proklamacije admirala Heveta, ki razpisuje na Osmana Digma glavo 5000 tolarjev, ni odobrila angleška vlada, kajti neče si zapreti pota, pogoditi se ž njim mirnim potom, ako bi se dalo, če tudi je Osman morilec, kajti dal je umoriti dva angleška posla. Položaj je jako kritičen. Celo Angležem prijazni šejki boje se svete vojske. Anglija si neki prizadeva piidobiti Abesinijo na svojo stran. Hewett iu Sjieedy sta neki pooblaščena, skleniti z Abesinijo prijateljsko zvezo ter jej odstopiti nekaj ozemlja ob Rudečem moiji in velik del Sudana. Revolucionarno gibanje pa že prestopa Ru-deče morje in turška vlada je že bila prisiljena v Meki iu Taifu pomnožiti svoje garnizije, in je zaprla več Mahdijevih privržencev. Kakor se poroča iz Suakima odrinilo je v torek 600 pevcev iu 300 konjikov in jeden oddelek ženij^kih čet v 11 milj od Suakima odda!jeni Hauduk pod poveljstvom generala Stewarta, da začasno zasede ta kraj in ga pripravi za brambo. Po najnovejših poročilih iz Kajne je zveza od Berberja dalje pretrgana iu Beduini ki so zasedli Nilov slap pri Sebnu, zabran jujej o promet po Nilu. Batekov rod pripravlja se, napasti Šendi. Dopisi. Iz Zavca 16. marca. [Izv. dop.j Iz Žav-skega trga malo kedaj dobite poročil, opisal bodem torej danes malo naše društveno življenje. Imamo tukaj od maja 1881. posojilnico, katera prav dobro napreduje in ima do konca 1883 648 gld. 30 kr. I. in 655 gld. 95 kr. II. reservnega fonda. Posojilnica obrestuje vloge po 5°/o in posojuje po 7°/0; omeniti je še, da posojilnici do sedaj ni bilo treba, pri katerem kreditnem zavodu denarja iskati, temveč bilo je zmirom domačih vlog dosti. Ravnateljstvo je imelo za trud 140 gld. remuneracije, katero so pa blagi gospodje dobrovoljno naklonili in sicer: 50 gld. Žavski požarni hrambi; 20 gld. društvu za konjsko dirko; 25 gld. društvu za olepšanje Žavskega trga; 30 gld. Žavskej šolskej biblioteki in 15 gol. za sadni šolski vrt. Naj bode tukaj gospodom dariteljom posebno g. Hausenbichlerju in Grohmanu izrečena najtoplejša hvala. Drugo jako važno društvo je „Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žavci", katero šteje 200 udov in dela prav žilavo na prospeh hmeljarstva. Delovanje društva je tako izvrstno, da nemški iuozem-ski listi („Niirnberger allg. Brauer- und Hopfen-zeitung") pozornost na južnoštajerski hmelj obračajo in douoače hmeljerejce spodbujajo, naj zvestejše in pazljivejše ravnajo pri nabiranji, sušenji ftd., ker so jih mladi južnoštajerski hmeljerejci že prekosili!!! Letos bode Savijnska dolina, ako Bog da, že 5000 stotov hmelja imela in je vprašanje po našem domačem hmelji zmirom živabneje. Tudi vrbe smo začeli saditi in je ueutrudljivi gospod Hausenbich!er, kateri je duša vsem društvom v lani na tržskem posestvu 17.000 vrbovih sadik za jioskušnjo nasadil, katere so v prvem letu 1—3 metre visoke šibice pognale; tudi lttos se bode v novo 6 — 7000 sadik posadilo. Dalje imamo društvo za konjske dirke v Žavci, katero priredi vsako leto konjsko dirko. Vrhu tega se je tukaj ustanovilo društvo za olepšanie trga, katero šteje okoii 40 udov. Imamo tudi požarno brambo, katero ima čez 35 udov, mlado pevsko društvo, katero dobro napreduje iu je že dvakrat v javnost stopilo, po zimi staro streisko društvo. Tudi ie v Žavc sedež društva rudečega križa /a okolico Celjsko. Vidite toraj, da imamo dosti življenja in javnega dela, a dobili smo .»edaj še več: Po novi obrtni postavi morajo obrtniki mej seboj zadruge ustanoviti in ste se 2 zadru«i za občine Petrovce, PireAice, Griže, Živec, St. Peter, St. Paul in Gutovlje v Žavci že ustanovili in sicer zadruga kovačev, krojač ev, mizarjev itd., katere ua-čelnik je gosp. J. Nar ako v Žavci iu zadruga gostilničarjev, katere načelnik je gosp. J Hausen bichler; obrtniki Savinjski se neso dali, akoravno se je na to delalo, Celju priklopiti, tudi trgovska zadruga za okolico Celjnko ima svoj sedež v Žavci, načelni1.: jej je gospod Jakob Janič. Kakor torej vidite, so Žavčani dosti dela na rame vzeli in bodo vstrajno naprej delali, pri priliki vam o delovanji teh društev več pišem. Domače stvari. — (Dopolnilne volitve v mestni zbor Ljubljanski) so po predlogu persoualnega in pravnega odseka (poročevalec dr. Zamik/ za III. razred v 2 1. dan aprila; za II. razred v 2 2. dan, za I. razred v 2 4. dan aprila. Izvolitev volilnih komisij prepustil je mestni zbor gosp. županu. Reklamacij prijavila sta gg. Murnik in PakiČ 9 in so se vsled teh upisali mej volilce I. razreda gg.: Jurij Zajec, Viktor Rohrmanu in Josip Bernard ml. — Izmej ostalih reklamovanih bila sta dva volilra že v I. razredu, štirje pa ostunejo v drugem razredu oziroma nemajo volilne pravice, ker ne stanujejo v Ljubljani. — (Veliki koncert) prirejen včeraj v redutnej dvorani po pevskem zboru Čitalnice Ljubljanske izpal je sijajno Vojaška godba 17. pešpolka pod vodstvom kapelnika g. Nemrave izpolnila je z običajno preciznostjo tri točke programa. Novost bila je g. V. Parme lepa skladba: „Slavnostna potnica v spomiu 600letnce pripadanja Kranjske k Avstriji", posebno dovršeno pa se je svirala ouver-tura k operi „La gazza ladra". Mej pevskimi točkami bil je prvi A. Nedvčda „Goapodov danu, izredno lepa nova skladba, pri katerej je nastopil naš mešani zbor. Petje vzbudilo je navdušeno pohvalo iD gospicam (bilo jih je 20) gre še posebna priznanje za to, ker so z jednako in elegantno opravo skrbele za mičen in slikovit utis, F. S Vil-harjevo „Zapuščeno", rekše ,.Nezakonsko mater", pel je g. Meden, na glasoviru pa spremljal g. R. Bežek. G. Meden je kot solist itak že poznat in gotovi smo, da bi bil njegovega petja vesel g. skladatelj sam. Razumeva se, da je izzval burno ponavljajoče se priznanje, vjded katerega je kot dodatek še pel krasno Vilharjevo skladbo „Ružici" (besede Harambašičeve), v katerej je posebno srečno ubran narodni duh. Nedvčdov zbor „Slovo" zvršil se je po moškem zboru izborno, isto tako šestero-spev iz Lortzingove opere „Car in tesar", pri katerem 80 sodelovali najboljši pevci gg.: Razioger, Pribil, Štsmcar, Juvanec, Nolli in Pater-noster. Vso dosedaj navedene točke žele so veliko in iskreno pohvalo. Pravo navdušenost pa je vzbu- dila A. Foersterja prekrasna nkladba „Venec Vodnikovih in ua njega zloženih pesnij" za moški, mešani zbor in za veliki orkester. To bil je izreden užitek, ne le, da je skladba izredno srečna, je tudi v njej velik kos naše glasbene zgodovine. Učinek bil je skoro omamljiv. Pevskemu zboru čestitamo na tem vspehu. Koncert bil je dobro obiskovan, dasi smo pogrešali mnogo narodnih dostojanstvenikov, ki so včeraj pozabili na svojo narodno dolžnost. — (V nadzorništvo za meščansko premoženje) v Ljubljani izvoljeni so za dobo šestih let na predlog personalnega odseka (poročevalec g. dr. Dolenec) gg.: Vaso Petričič, Gašpar Ah čin, Srečko Nolli, Gašpar Jemc, Jože Ribič in Andrej Z ak raj še k. — (Serenado) napravili so v 18. dan t. m. vodji slovenskega gledališča, gospodu dru. Josipu Staretu pevci dramatičnim predstavam, katere se je udeležilo preko 30 pevcev pod vodstvom g. Justina. Pele so se tri srečno izbtane pesni prav spretno. Petje in bakljada privabila je mnogo občinstva ob Staretovej hiši. Godovnik se je vidno giujen zahvalil svojim pevcem. Potem je stopil reži-rčr g. Jos. Kocel| na čelu odposlancev dramatičnega osobja in tako-le čestital svojemu vodji: „Blagorodni gospod doktor! Usojam se v svojem imenu kot nestor slovenskih igralcev in kot režiser, združen z odposlanci dramatičnega osobja, a ne, ker je običajno, ampak iz srčne udanosti s toplim čuvstvom iu presrčno hvaležnostjo povodom Vašega imendana, čestitati z dna srca blagorodnemu našemu dobroBt-nemu in velespoštovanemu, ljubljenemu vodji slovenskega našega gledališča. Ker je pa že usod« odločila milemu našemu narodu, da je ubožen, žrtvovati se ima vsakdo, kdorkoli dela na razvoj znaustva in umetnosti, koliko večja sta tedaj požrtvovalnost in trud, ki jo prouzročata, Vam blagorodni gospod doktor v smoter razvoja dramatike slovenske, a dosegli ste s skromnimi našimi močmi s svojo jekleno vztrajnostjo, z neumornim delovanjem iu žarečo ljubeznijo za našo sveto stvar uspehe, na katere smete ponosni biti. Vaše ime lesketalo se bode z zlatimi črkami v povestnici dramatičnega društva. Zakličem Vam torej z dua srca: Bog naj našega ljubljenega gospoda vodjo na slavo naše dramatike, na veselje svoje rodbine iu našo radost še dolgo ohrani v trdnem zdravji! Bog Vas živi mnogo let!u Godovnik se je v daljšem ginljivem govoru zahvaljeval, bili so to momenti, ko so svoji mej svojimi, ko seže vsaka beseda globoko v srce, ter ostane nepo-zabljiva. — (Magistratni kancelist) g. A. Pod-krajštk, ki je služboval pri Ljubljanskem magistratu 45 let, bil je po mestnem zboru Ljubljanskem umirovljen z dosedanjo letno plačo 625 gld. — (Za mestna služabnika) pri Ljubijau-skem magistratu, imenoval je mestni zbor v svojej zadujej seji na predlog pravnega iu personalnega odseka (poročevalec dr. Zarnik) Albina Jebačina in Frana Klopčič-a, oba rodom Ljubljuučana z letno plačo 350 gld. iu pravico do dveh petletnic po 30 gld. — (Kranjsko ustanovo za invalide) v znesku 31 gld. 50 kr. podelil je mestni zbor mej dvajsetimi prosilci 77 let staremu invalidu Jarneju Klobčarju iz Bizovika. — (Okrožna sodnija v Celji) konfiskacije „Stidst. Post" zaradi dopisa iz Slov. Bistrice n i potrdila. — (V Trstu) razpočila se je pretekli ponedeljek ob 83/i zvečer pred namestništvom papirnata s smodnikom napolnena iu z žico povita petarda. Škode ui bilo nikake. — (Iz Žirov) se nam piše: Danes 18. t. m. zbudil nas je ob 5. uri krik, da gori. Gorelo je pri županu v Žireh. Razen hiše in hleva zgorel je tudi 81etni siu Jožek. Starejši sin Anže leži opečen v smrtnih bolečinah. Zažgala je baje neka blazna ženska, katero je župan imel v oskrbništvu. Smehljaje je povedala žandarjem, da je ona zažgala. Ko bi bilo količkaj vetra, pogorela bi bila vsa vas. Briz-galnice pa še zdaj menda ne mislijo napraviti? Župan je zavarovan. Tržno poročilo. Tedensko poročilo tvrdke Sch G9 69 53 4 6 88 (JO 72 85 8 62 60 64 40 : 55 I 18 2S 5 50 &0 IDuLir^s^sslca. borza. dne 20. marca t. 1. (Izvirno t*»le*jr*ri<£ni> porodilo. I i pii n h renta .... Srebrna r«nta .... . . /.lata renta..... 5" 0 marčna renta....... Akeijr narodne banki- ...... Kruditne akcije . [ otidoi) S obro ......... Napol. . .... ... C. kr. cekini. .... Neuiške marko 1 državno srećke iz 1. lh.r>4 250 gld. Državne srečke iz 1. 1364. 100 gld. 40/o avstr. zlata renta, davka prosta. » papirna renta frfm..... f>° u štajerske zemljišč., od.ez. oblig. . Dunava reg. Brečke 5rt/0 . 10O gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/»0'0 zlati zaat. listi . Prior. oDlig. Elizabeti ne upad« železnice Pri'ir. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudoliove srečke .... 10 „ Akcije unglo-avstr. banke . 120 «. Trauiuiway-društ. velj. 170 gld. a. v. Kot učenec ali praktikant vsprejme so dobro odgojen deček v nek*'j tukajšnjo} pro-dajalnici Špecerijskega hiaga iu železa. — Natančneje se zve pri npravnUtvu tega lista. (182—i) 79 gld. 75 80 95 101 m 90 95 9 30 845 — 323 g 90 121 • 45 v* KI'/, 68 ^9 20 123 75 170 _ — 102 — 122 20 92 10 88 _ 65 104 60 115 • 25 120 75 107 — J 05 75 174 — 20 25 116 75 236 80 kr. Št. 139. Razglas. (188) Prihodnji mesefui somenj v Sežani v 12 dan aprila, ki piide ravno ua u-hke sobote dan, prenese BB na pohoto pred cvetno nedpljo, to je v a, <1aii aprila l**HI. _ŽJ-a.pirL»trro. Velika zaloga posebno dobrega belega ali rudeeega dolenjskega vina od leta 1883, prva vrsta po 10 kr., druga vrsta po 11 kr. liter pri večjej odvzetji proti poSiljatvi posode. — Tudi izvrstne štajerske brez dima suh« «11 ve se dobe po nizkej ceni pri A. Cvenkelj-nu (173—2) v Sevnici ^Lichtenwald\ Štajersko. -z,yrj——r£Tt Ženitvena ponudba. Samostojen, mlad, MOleten mož, lepe in prijetno postave, posestnik, gosti I nič ar, trgovec itd., v lepem in prijetnem na Kranjskem, želi se koj po Veliki noči oženiti b pridno, pošteno in zalo Slovenko od 22 do 28 let staro, ki ima tudi nekoliko tisoč goldinarjev gotovine in veselje do gori Imenovanega. Besne ponudbo, oo je možno s fotografijo, pod šifro: ..s. (\ K.*4 vzprejema upravniStvo ,ŠIuv. Nar." (181—1) !i i Na plurali bolnim, | etičnim i. t. d. priporoča se brezplačno izvr- stt-n tek. Na vprašanja odgovarja radovoljno (780—14) Teodor Itossocr v JLipskeni. Najbolj Pridelovalcem tunela! iše hmelove sadike prodaja po ceni (165—2) Ignacij Schewes v /..-»<«•«•' (Maax). Tr aIsr-LLi jo (ploščnato glisto; prežene dr. IBloctL ia.su XD"u.n.a,ji, 1'raterstrasse 42, tudi pismeno. (90—4) > I U I I I I I I I I I I I I I Kdo ima ua prodaj jtramove, 9 metrov dolge in 16 do 25 cm. debele, potem (176—2) l/» uuće debele. Ponudbe naj se pošiljajo v Reko (Fiume) pod naslovom S. M., št. 1112, poste restante. 111 I I I I I I I I I I I I I sooo os t a 2i ko-v s w tena •••• 1 (788—28) (po 8—4 metre1, v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po p< »štiiciu povzetji, ostanek po5 gl. L. Sto rek v Urnu. >e blago ne dopadalo, se more zamenjati. \ Marijinceljske kapljice za želodec, nenreaežno izvrstno zdravilo zoper Vse bolezni v želodu, in nepresežno zoper nonlast do jedi, slabi žolodoo, ■mrdočo sapo, naplhno-njo, klalo podiranje, ščipanje, katar v iolodol, zgago, da se ne nareja pesek ln pieno ln sloz, zoper zlatenico, gnjns ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz letodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijaco, črve, zoper bolozni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Glavuu xii Uiga: Lekar C liradv, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane IMF" •'*•» Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na diinajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na PreSirnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael ftugliolmo. V Celji: lekar J. K upfor »c hm i e d. V K r a U) i lekar Drag. Ša v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: 'ekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V Orno m'j i: lekar Ivan Blaže k. V Škofje j Loki: lekar Karol Fabiani. Svaritevt Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlju in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo vtisnene besedo: Echte Mariazeller Magentrupten — Brady 4 ^ Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originaluiin pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno ziiHiuenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varsl/veiiiiu znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-niajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj na-H znanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in |jj prodajalci. (148—131; I Pozor! Poslednji čas se pogostem ponareja splosuo prJpoznano Francovo S&igCinJe* katero je kilo mnogokrat odlikovano ter je na u u j bol j lem glasu in katero jaz izdelujem. Da se to zabrani, moral sem premeniti vigneto in na tej na modrej podlogi narisati vnanjost moje hiše in to vse dati kot varstveno zuainko upisati pri liudimpestanskej kupčijskej in obrtnej zbornici. kot moj izdelek se priporoča proti trgau|i |»o u